• VPLIV ZOBOZDRAVSTVENE PROSVETLJENOSTl STAR ŠEV NA STANJE ZOB NJIHOVIH OTROK
Zdravje je pravica in dolžnost nas vseh
Smo na pragu šolskib počftnic oz. lelnih dopustov in kmahi se bo medna-rodno lelo otroka prevesUo v dnigo polovico. Kako lepo bi biio. ko bi vedno if povsod, nc lc lctos, obvel)a(o. da so otrod naša najvecja skrb id naie n^hht-ntpt veselje! Marsikdo lahko ob tem ngovarja — mar sc nc tru<Hmo vsi ia vsak po svojih najbo^ih močeh za dosego skupnega cilja zdravega mhdega rodn?! Seveda, veHko je bilo že storjenega, vendar se zaradi premajhne vrtrajnosti, kroničnega poman|kan|a časa, preutrujenosti in morda celo nezaintercsira-¦osti le od časa do časa zavemo, da so mnoge nehigieiiske navade še globoko zakoreuiniene mcd nami.
Zdravje je seštevek tega, kar pri-nese posameznik s seboj na svet in tega, kar z zdravim načinom ži vljen ja pridobi. Poznamo več neposrednih in posrednih načinov krepitve zdravja. Zdravstvena vzgojenost bi morala biti eden pomembnih pozitivnih de-javnikov pri dosegi optimalnega zdravja v danih razmerah. Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, kdaj je čas, da zafnemo ukrepatt. Vsekakor čim-prej. Le sistematško in vztrajno delo s tisto generacijo. ki še nima ustaljenih navad oziroma le-te šele pridobiva, je pogoj za dosego zaielenega cilja.
Res je, tempo življenja zahteva od nas veliko truda na več straneh hkra-ti. Neprespani in kronično utrujeni nehote zanemarjamo tisto, kar bi
morali otrokom že zelo zgodaj vce-piti v meso in kri, tj. vzdrževanje osebne higiene, katere del je seveda tudi higiena zob in ustne votline. In prav starši bi naj bili svojim otrokom prvi učitelji, z zgledi bi jih morali rno-tivirati in jim privzgonti vsaj osnove zdravstvene kuhure. Žalostno je, da se še najdejo otrod, ki na vprašanje, ali umivajo zobe, odgovarjajo:
»Danes sem jih umil, največkrat pa pozabim«
»Mama ne pusti, ker teče kri.«
»Sem nehal, ker me je bolelo«.
»Umijem jih v soboto, ko se sko-pam.«
Nikakršnega opravičila tudi ni za starie, ki otroku v prvem razredu še niso kupili zobne ščetke.
Zobna gniloba je pač obolenje, ki pesti že prav vsakega izmed nas in ki se že s samo pravilno nego zob zmanjša tudi do 80 %, kot so ugoto-vili tnnogi, ki so to dolgo in natančno preučevali. Pravilna in redna ustna higiena je torej naše najboljše orožje v boju z zobno gnilobo, ki na svojem uničujočem pohodu ne izbira žrtev — prav vsi smo njen cilj!
Ker me je zanimalo, kako vpliva zobozdravstvena prosvetljenost star-šev na stanje zob njihovih otrok na terenu, kjer delam, in pri populadji, za katero sem zadolžena, sem izde-lala študijo, katere najzanimivejše podatke bi rada tudi podala. Vsaka raziskava je seveda brezplodna in le sama sebi namen, če rezultati niso objavljeni. Človek se uči vse življe-nje in zakaj nam ne bi bilo lepše, če nam je lahko!
Poudarim naj, da sem nalogo lahko izdelala le s pomočjo staršev in njihovih prvošolčkov ter tovarišic, ki so učile te otroke v poletnem seme-stm 1976. leta na OS Ketteja-Murna
in v prvem razredu takratne podmž-nične šole na Hrušici Za vsestransko sodelovanje bi se vsem nastetim na tem mestu še enkrat najtopleje zah-valila, saj se zavedam, da brez njiho vega Ijubeznivega sodelovanja in po-moči kljub najboljSi volji in dobremu namenu ne bi bilo nič a zastavljene naloge.
Za otroke prvih razredov sem se odločila zato, ker sem pri delu v ordi-naciji ugotovila, da ima veliko otrok že v prvem razredu globoko gnile prve stalne kočnike, ker \t to sta-rost, ko bi si otroci že morali redno umivati zobe in ker domnevam. da starši posvečamo otrokom v prvih ra-zredih relativno več pozornosti kot kasneje. Sestavljen in razmnožen je bil vprašalnik, na katerega so staiši odgovarjali, otrod so bifi natančno sistematsko pregledani in na podlagi dobljenih odgovorov oz. stanja zob je nastala omenjena naloga. O kopici zgovornih rezultatov pa v prihodnji številki.
TATJANA LESKOŠEK-DENIŠLIČ