Valo na narocbo. Vs.. častite gg. naročnike, kteri plačujejo list polletno ali četrtletna pr< is i uio, da 1»i svojci naročnino kmalu ponovili in sicer naznanjamo, da bode „GLAS NARODA" lx*Vnši s tem tednom izhajal ^ DVAKRAT NA T EDEN za t < » prosimo, da l>i nam poslali za j< »1 leta ši.oU, za o trt leta 7> centov. Celoletni plačniki pa naj nam blagovolijo d<>pnslati Šo ")U centov, kar lahko v pusmih znamkah store. i 'ri >si 1110 v*h«* dosedanje nar<»čnike, da bi nam zvesti ostali in list tudi nadalje podpirali, a poleg tega še agitirali med druziini rojaki v na-n»čitey, saj Ii>t je v istini dober in zaslugi podpor«'. Vsak Slovenec, kt«*ri zna čitati, l>i moral l>iti naro-• •••n na ,,Glas Naroda". Na delo rojaki! I i-t - • ...de 7 do oziral na sedanjo vojno in donasal tudi slike o vojni in načrt«', „Naprej!4i bodi naš.- geslo! Z v> h'štovanj>'in : I i*«Mhii>t\i» in ii)>r:iviii>tvo ..(■LAS NAIMHH". Vojne vesti. Izkrcanje ameriške vojne pii Baiquiri. Dinamitiia krizarka ^Vesuvius". Boj pri St. Nicolas. S t. T h o m a s,' 30. junija. Iz Cape Ilavtien se poroča, da se danes zjutraj sliši gromenje topov na morju blizu St. Nicolas. Neka ladija je prinesla poročilo, da ste amerikanski pomožni križarki ..St. Paul44 in „St. Louis" špa iski pro-vožui parnik ,, Antonio Lopez" uničile. Parnik je nameraval stre-ljivo in živila v luko pri San Juan pripeljati. Ko ste amerikanski križarki pričeli streljati, pr-kazali -t«-se španski vojni ladiji „lsabel IP' in ,,('i)iiclia" toda umaknile ste s.' pred aiuerikanskimi krogljami v luko nazaj. ,,Antonio Lop* sš' s<> je skuhal rešiti h kopnem, tod; kogla je raznesla parni kotel in večjidel tovora je zgubljen. Parnik ni več za rabo. G o m e z v- s t i s k a h. K e v We s t. 30.junija. Odlični Kubanei so dobili porodilo, :t general Gomez v kritičnem položaju. Ze dolgo časa baje njegovi vijaki niso prejeli nikakih živil in čas se je približal, ko bode primo-ran vojno razpustiti. Ljudje še hra-l»ro prenašajo lakoto, nadejajo se, tla kmalu dojile pomoč od Amerike. Mornarji pripovedujejo, daje neka amerikanska ladija streljala t obrežno baterijo pri Mavani. ibi-terija je hudo odgovarjala. Ladija ni poškodovana. Vest o tretjem poziv u. \V as h i n g t o n, 30. junija. Nek senator, kt>-ri je bil danes .pri predsedniku, je pravil, da bodo kmalu proglašen tretji poziv za prostovo Ijee, toda najbrže ne bodo pozvali 150.000 kakor pravi neka- vfest. »Senator pravi, da se jo vojska grozno razširila, in da bode brezdvomno potreba velikih vojnih oddelkov. M cK iu ley 11 e zaupa Nemčiji. \V a s h i n g t o n, 30. junija. Nek član kabineta se jo izrazil,da vlada smatra stališče Dewev a najbolj nevarnim. Pravijo, da ima vlada neovrgljive dokaze v rokah, da misli Nemčija prvo ugodno priliko uporabiti in se enega tilipinskih otokov polasti. Splošna jo misel, da je Dewev vladi brzojavil o načrtu Nemcev na Filipinah, ali pa celo že o izkrcanju nemških pomorščakov. (Joto vo pa je, da bode Dewey precej po prihodu amerikanske vojne zasedel Manilo iu ptujim zastopnikom naznani 1,.da je vojna Zjedinjenih držav v stanu sama braniti življenje in premoženje ptujcev. I»itka pri S a n t i a g o s e je pričel a. Washington, 1. julija, Ge-neral Shatter je danes zjutraj brzojavil predsedniku, da bode takoj naskočil Santiago. Dragi brzojav poroča, da so se prednje straže ž> sprejele z sovražnikom. Streljanji je bilo na desnem krilu posebni živahno. L j u d o v 1 a (1 a na Filipi-n a h. London, 1. julija. Zastopnik vstaškega generala Agaiualdo j< prejel iz Cavite brzojav, kteri poroča, da je Aguinaldo z dovoljenjem Velike Britanije, Japonske in Nem čije proglasil ljudovlado na Kili-piuah pod protektoratom Zjedinjenih držav. Ako se ta preko Londona došlsi vest uresniči, potem bi bilo lili pinsko vprašanje, o kterem so s diplomati starega in novega svetr že toliko glave bel i i i, kratko ii praktično rešeno. Kako je nek da Aleksander V«.* liki presekal gor dični vozel, tako nenadoma pri prosto in praktično je vstaški vodji razvozljal iilipiusko vprašanje ii s tem činom pokazal, da ni sami Pred bitko. Washington, 30. junija. Po poročilih iz vojnega tabora pred Santiago ni moč povzoti bode li general Shatter čakal na pomožno vojno, ktoro so mu poslali na šest prevoznih ladijah iz Tatnpe, ali pa bode poprej e naskočil sovražnikovo pozicij*- v Santiago. Shafter ima na Kubi popolno proste roke, vojni oddel«k v nobenem oziru noče vpljivati na njegove načrte, kar je nedvomno tudi najbolje. Sovražne vojne so le 1 l milje oddaljene druga od druge. V ozke; dolini pred mestom stoje prednji straže Amerikancev. Iz hribov se vidijo strehe mesta Santiago in po noči električne' luči. Baterije so postavljene po bregovih, kjer nestrpno čakajo povelja, ko bodo dovoljeno odpreti smrtanosna žrela. Pijonirji so dovršili pripravno cesto, po kterej je bilo moč spraviti topničarstvo v obližje Santiago. Cesta je še posebnega pomena za hitro premikanje večjih vojnih oddelkov, posebno pa za dovažauje streljiva in živil. Vsled lakote se je 100 španskih vojakov A meri kancem podalo in slednji bodo imeli z vojnimi vjet-niki še mnogo sitnosti, ker takih slučajev najbrže ne bode manjkalo. Sedem Amerikancev je čudovito odšlo gotovej smrti. Pozabili so jih poklicati nazaj i/ prednje straže, ko je blizo tam korakala močna španska četa. Spanci jih k sreči niso zapazili. Garcia je prosil višjega poveljnika dovoljenja, da bi smel španskemu generalu Paudoju, kteri hiti baje z 8000 Španci Santiagi v po-| moč, pot zapreti. Shat ter mu toga ! ni dovolil rekši: ,,Pustimo jih, potem vsaj vemo kje da so, ko jih imamo pred seboj." Španski ubežniki pravijo, da je Cervera iu njegove ladije v luki s polnim parom vedno pripravljen. Mislijo, da bode ob ugodnej priliki skušal uiti. k iraber vojskovodja ampak tudi prekanjen diplomat. Povsem pa ta rest ni nikakor zanesljiva, kajti ge-leral Aguiualdo ni še gospodar ilipinske stolice to raj njegova pro-klamacija je brezvspešna. Admiral Dewey pa bi tudi kar meni nič tebi nič ne prevzel v imenu Zjed. držav protektorat čez novo republiko. Zmaga pred Santiago. W a s h i n g t i) n, 1. julija. Vsa brzojavna poročila vojnih generalov, posebno višjega poveljnika S lafterja iz bojišča pri Santiago se glase zmagonosno. Skoraj cel dan je trajal ljut boj, na obeh straneh so >e bojevali z enako hrabrostjo. Anierikanci so na vsej vojuej črti Spance pregnali iz nasipov. Slednji so se morali umakniti v uotrauje m sto. Cerverovo brodovje je streljalo neprenehoma na naše čete, toda hrabri Anierikanci ne zme-nivši se za svinčeni dež, prodirali so vedno naprej. Med tem ko je bila cela vojna na suhem zapletena v boj, je admiral Sainpsonovo brodovje nepreuehomfi streljalo na trdnjavi* ,,Morro Castle". Tisoč krogelj in granat so izstreljali na mogočno zidovje in je popolnoma razrušili. Anierikanci so prvi poskusili vojni zrakopiav, kteri se je izvrstno ob nesel. Zrakopiav se je vzdignil poldrugo miljo visoko. Z mogočnim daljnogledom je polkovnik Allen opazoval vojno premikanje sovražnika in sproti telefonoval vojnim poveljnikom. V vojnih krogih pravijo, da je ta uredba posebnega pomena, Spanci so na zrakopiav streljali, ali poškodovali ga niso nič. • _ To S3 bi lajjr va_po_r očilaiz bojnen ga polja in pozneje ni bilo nič ved slišati. Nestrpno so čakali pri vojnem odddelku nadaljna poročila iz bojišča, toda zastonj. General adjutant Oorbin je dejal: ,,Shafter se sedaj bojuje in nima časa pisati poročila, llrezdvomno sedaj vodi naskok na mesto, jaz mislim, da se Spanci ne morejo dolgo držati v Santiago." Prva poročila o bitki pri Santiago so poročala, da imajo Ameri-kanci več nego 400 mrtvih in ranjenih. O zgubi na španski strani ne povedo nič. Čudna postava proti trustom. Te dni bode v državi Missouri vpeljana čudna postava, ali bolje rečeno samo del postave, proti trustom. Nova postava prav jasno kaže kako narobe se tu borijo manjši posestniki iu srednji krogi, deloma pa tudi delavci proti velikemu kapitalu. Dotične določbe omenjene postave zahtevajo, da morajo M Nic ne de § kar govore drugi pivovarji o jSQ h m • i j® m h Superior M pivi ^ v «"*. n- v v- -v ■v / J- V VI i m a vedno je najboljše: H Ali je tudi piješ? \ VT - M tU Prodaja se povsodi. v v lesi 'M SDSGS BREWING CO., LAK3 LINDEN, - MICH. M M MMMMMmmmmmmmm _ J- ^__3 List slovenskih delavcev v Ameriki. -—-------------- — — Stev. 28. USTe-^AT" ^oiclsi, 2L j-uxXij a 1898. I-.©iJO "VI- li •» j z „T error jem". Admiral Sampson je poslal mornarici na lani-no poročilo o »»oju ,,Si. Paul** s ,,T«?rrorj>'in". Pri San Juan «1 1'orto llic » j»- spunska jorpt tlovka „T»-rror** napadla po- »iiyi-»nT kriA-irko i'a-iiP4 in jo hotela zavrtati v globočino. „^t. Pau!4' se j<* gibčno izognila napadu m začela z težkimi topovi streljati na Spanijolko. Trije Spanci so bili ubiti, ine.l tonu častnik, ..Terror*4 pa je bila tako poškodovana, da j > je morala neka topovka vleči v luko. Poznej.- bte s-- prikazali španska kri/.arka iu topovka, toda niste se upali blizu, marveč ostali ste j »od KTilom obrežnih baterij. Naša mornarica smatra ta dogodek kot jako važen, kar svedoči vojno zmožnost v naših brezoklepnih pomožnih križark. Kaže pa tudi posebno sposobin št kapitana Sigsljeeja, po veljnika poniož»ie križarke 7>t. Paul*4. (<> ..Terrorju" seje že poročalo. da j<- \ »Ino morja zavrtan, ali ni nič res kakor je po t»'iii poročilu povzeti.) I ii a r i 1 i se bodo. Wash i n g t o n , Llt>. junija. Višji voj>k< vodja general Shatter je naznanil vojnemu mimsterstvu, da si upa Santiago v Is urah pre-' magati, toda prelilo bi se mnogo krvi. Sedaj se še nič gotovega ne vč, bode I i napadel Santiago, ali [>a počakal, da dobi bolj zdatue pomoči. Kabinet, je sklenil vojno pr* d Santiago tako pomnožiti, da bode Shafter imel 40.(m)0 mož na razpolago. V drugem oziru pa ne kaže odlašati naskok na Santiago, kajti Španci vedno bolj utrjujejo mesto in zbirajo v naglici vse vojaške moči. Španski general Pando je neki na potu v Santiago z >000 mož močnim oddelkom. Kubanci ga niso mogli ovirati na potu, ker se je znal izogniti ; pravijo, da bode kmalu dospel v Santiago. Ako se to zgodi, potem bode španska vojna v Santiago štela 20.0<)O mož, ko jih nasprotno Anierikanci nimajo več nego 20.000. L Shafter ima popolno oblast rav-[ nati se po svojej previdnosti, naro-Ičeno pa ima se velikim prelivanju i krvi kolikor mogoče izogniti. Mogoče pa je le. da bode Shafter Santiago napadel predno mu pride obljubljena pomoč, kajti ako si osvoji Santiago, potem ima naj priprav-nejše stališče za daljne operaracije. Sestradani junaki. Na prevozni ladiji ,,Leoni" je ilošlo pri Asseradores 2000 vstašev. llili so pol goli in strašno shujšani, kajti trpeli so slednji čas grozno pomanjkanje. Z navdušenimi klici: ,,Viva Cuba !ibr»*!" so pozdravljali generala Shafterja, kteri jih je sprejel na čelu generalnega štaba in vojaških zastopnikov evropskih vojn. Slednji se niso mogli načuditi ponosnem in junaškem vedenju razcapanih in grozno shujšanih vojakov. Ko g ■ jih pozvali j'-rtti so kakor volkovi padli po ponujauih jedilih. Noge so imeli zatekle in polne bolečih ran : črevlje imel je le malokdo. Zadnja tri leta so se bojevali pod vodstvom Maceo in Garcia, njih s<-dajni p »veljnik pa je brigad ni general Sanchez. Razmere na F i 1 i p i n a h se niso mnogo p ramen i le. Sedaj je pred Manilo pet nemških, tri angleške, jedna francoska in jedna japonska vojna ladija. Vstaši ->b-koljujejo mesto čedalje bolj in v kratkem času so si pridobili čudovite prednosti. Splošno mnenje je, da se j«i vojna ladija ,Charleston4 na poti v Manilo oglasila na la-dronskih otokih, in glavno mesto San Juan obstreljevala in zasedla. Na ladronskih otokih nuslijo usLa-j noviti zab>go za premog in postajo za operacije proti Filipinam. Prebivalstvo v Manili je zelo vznemirjeno, kdor le more beži iz mesta, ker se boji krvoločnih in poldivjih vstašev. General Mer rit t odpljul. S a u Francisco, 20. junija. General Merritt je danes na vojni ladiji ,,Newport" odpljul proti Manili. Pravijo, da bode po prihodu na Filipiuah izdal razglas, v kterem bode otočauom naznanil, da nameravajo Zjed. države na otokih ustanoviti stalno in trdno vlado, in od- praviti nepravično ož< mauje. Dalje b.*de proklamacija domačinom zagotovila, da je neresnična od duhovnov razglašena trditev, češ Anierikanci bodo opravila katoliške vere ovirali. Strašna izkušnja. Kakor nek japonski časopis pripoveduje, so vstaši na Cehu nekega Amerikanca Vinceuta po imenu vjeli. Odvedli so ga v svoje tabo-rišče in ga k smrti obsodili. Bili so ravno pripravljeni ga usmrtiti, ko s * prikaži- španska topničarka in jame na taborišč.- streljati. Vstaši pustivši Vincenta o3odi so zbežali. Ladija je kmalu prenehala streljati, pa tudi vstaši so se takoj vrnili. Prinesli so saboj krvavo glavo nekega duhovna, jo položili pred Vincenta in mu s znamenji kazali, da i>otl»- kmalu tudi njegova glava ležala poleg mrtve na tleh. V smrtnem strahu je Vincent napel vse dušne moči in vstašem skušal dokazati, daje Amerikanec in ni v nikukej zvezi z Spanci. Slednjič so ga le razumeli in vodja je vstašem zapovedal, da mu ne smejo storiti nič žalega. Med t'-m ko so Spanci tabor na suhem napadli. Vstaši so bili v hudej stiski, k.-r jih je bilo veliko manj nego Spancev. lilizu 200 vstašev so Spanci obkolili in vse brez milosti pobili. Med mrtvimi je bilo tudi mnogo dečkov, kteri so se po taboru potikali. Vincent in nekaj vstašev so še pravočasno pobegu i li. Po neizrečenih težavah in nevarnostih so se rešili na angleško ladijo „Guli of Martaban", ktera jih je pripeljala v Singapore. Kaj Španci trdijo. Madrid, 29. junija. Brzojav iz Manile poroča, da so Spanci pripravljeni mesto braniti do zadnjega moža. Napravili so nove nasipe in mesto močno utrdili. Dalje pravi brzojav, da je general Augusti povabil k posebnej konferenci ptuje admirale, kteri so pred Manilo. j / B 1 I 1 1Mb. Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. 1 /dajatolj in urednik: Publiph^d by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja lift za Ameriko *2.—, za pol leta..............$1« Za Evropo za vse leto.....gld. 5, ......pol leta . . . . „ 2.50, .. č.;trt leta . . . „ 1.25. „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. Za oglase do 10 vrstic plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in op<*bno«ti je ne natisu0}'"' Denar naj se b.agovoli poslali po Money Order. Pri »prem«*in!»i kraja naročnikov rroaimo, da h*- nam tudi |»rejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite .taslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City in osiromaši posestnika, če se že postavimo trustom v bran ali ne. Proti velikemu kapitalu je potreba radikalno postopati. vse kapitalistične zadruge med 1. julijem in 1. oktobrom t. 1. doka za ti, da niso trusti, toraj ne spadajo določilom postave proti trustom. Najbolj značaj no pri vsej stvari pa je različnost, ktero tu postava izraža med pravimi trusti in podjetji velikih kapitalistov. Ta različnost prav jasno kaže popoluo nevednost vsega gibanja proti trustom, ki se dalj časa ne more vzdržati. Veliki kapitalisti bi že našli kako drugo pot, bodisi da bi se spremenili v zasebna podjetja, ali pa v delniške družbe. Na tak način bi 6e izognili postavam. Iz tega je razvidno, da je postava vporabljiva le zoper obliko, ne pa zoper stvarnost. Postava ne bode ovirala trustov ugonobiti, male in srednje kapitaliste, ampak ovirala bode le obliko veliko-kapitalistič-nnga podjetja, kar očividuo in brez-lozirno uničevati manjše kapitaliste, marveč ravnati bode bolj opaz-Yo, toda ravno tako sigurno kakor n\ po preje. \Toda ravno tukaj tiči najvažnejše vprašanje. Nasprotniki trustov ne-čejo o stvarnosti nič slišati, put pa se jim dozdeva oblika veliko nevarnejša. T«>da omeniti moramo, da je med nasprotniki trustov mnogo zasebnih kapitalistov, kteri bi vm« na svetu rajš*- videli kakor to, da bi pri prosti delavci ovirali go-spodarstveno pravo kapitalističnega ožemanja. Da nasprotno, oni samo zato hujskajo zoper truste. ker mislijo, da jim slednji prost« ožeuianje ovirajo. Zaradi tega tudi tako spodbijajo pravo in resnične truste, t. j. več kapitalističnih podjetij združenih v to svrlio, da bi manjše tekmovalce s znanimi sredstvi ugonobili in poUmi imeli povsem prosto polje za umazane sebične namene. Zasebna podjetja in delniške družbe uživajo nekako kapitalisti/* uo neodvisnost. Njih ravnanje se nesme ovirati, ako je tudi podjetje de tako veliko kapitalistično, ali celo manjšim tekmovalcem nevarno. Ako l>i imeli brzdati zasebnike velikih kapitalov, bi kmalu potem tudi odzvonila marsikakemu manjšemu ožemalcu, kteri danes nasprotuje trustom. Ne, ne, blagega principa kapitalističnega ožemanje se dotakniti, to ne gre. S to razsodbo seveda malomeščanski nasprotniki trustov ne bodo kaj zadovoljni, ker so morda ravno razven obsežja tekmovanja pravcatih trustov. Občutijo pa toliko bolj tekmovanje velikih kapitalistov, zato tudi sovražijo truste s zadrugami vred. Toda pravega zasobnega velikega kapitalista se tudi oni ne smejo dotakniti, kajti on zastopa tako jasno iu odločuo princip zasebnega prava v ožemanju, kterega vendar vsak kapitalist v našem nežnem gospo-darstvenem redu lahko zahteva. In ravno zato ljudem ni mogoče (»omagati, kajti kterokoli obliko naj ze ima sistem modernega gospodar-stva^ jedro Ostane v vsebini le enako, veliki kapital pogoltne malega vadi. Na slednjih, je bil pop poljedelec primoran svoje pridelke le španskim kupcem prodati, kez? so le španski kupci imeli vso kup-^ čijo v rokah. Toda Španska je' bila primorana prejšnjo politiko popustiti, in od leta 1870. so Angleži, Amerikanci in Nemci Špan^ cem kupčijo prevzeli. Pri enakih kolonijah pride čas, ko se domačini predramijo in začnejo stari deželi tekmovati. Kapital se polasti prav po ceni delavnih močij domačinov, ktere izrabi j uje kar se da, ne oziraje se na to, da s tem delavcem stare dežele zelo tekmujejo. Tako je auglešk^ kapital sedaj napravil v Indiji velikanske predilnice in tkalnice, ktere z njihovimi izdelki delajo veliko konkurenco ne samo domačej obrti in domačim delavcem, ampak tudi onim po vsem svetu. V kratkih potezah smo pokazali sedajni položaj na raznih kolonijah. Kaj pa imamo delavci pričakovati, ako si Zjedinjene države oBvoje take kolonije, je zopet drugo vprašanje. Dopisi. Marquette, 111., 25. junija. Gospod urednik ! Zelo me je razveselila vest v štev. 24 „Glas Naroda", da bodete od 1. julija naprej izdajali po dvakrat na teden. Prav srčno me veseli veliki napredek \ to ni mala stvar izvršiti toliko dela v kratkem času. Občudovati moram Vašo pogumnost, ča-stitam Vam k vrlemu napredku iu želim mnogo vspelia. Vendar pa ne samo jaz, ampak še mnogo rojakov želimo, da bi se naš delavski list čedalje bolj razširil, da bi s časoma izhajal po trikrat na teden, čez kaj et pa vsaki dan. Znam pa tudi, da imate posebno sedaj ogromne stroške, in da bi se isti pokrili, treba je veliko več dobrih uaročni-kov. Zatorej poživljam vse rojake po širnej Ameriki, kakor tudi one v stari domovini ;poprimimo se zvesto „Glas Naroda", glasila trpinov tu in onkraj oceana. Podpirajmo ga krepko, moraličuo in gmotno, da zjedinjeni dosežemo naš namen i V neki številki „Glas Naroda" sem čital, da je delo dobiti v ,,Tiskan*4 pri „Henepen*t kanalu. Naj- j prej naj povem, da se niti mesto, niti kanal ne imenuje tako, ampak mesto je ,,Tiskil\va" kanal pa „Illinos & Mississippi Canal". Delo pa se tam težko dobi, kakor sem slišal bodo kmalu prenehali, ker jim denarja primanjkuje. Lansko leto je namreč kongres v Springfield, 111., dovolil pol milijona dolarjev za imenovani kanal, to svoto pa so lani in letoB do malega potrošili. Najbrže letos radi vojsko za kanal ne bodo nič dovolili. Tukaj smo meseca aprila in maja delali svaki dan, sedaj pa delamo le tri dni v tednu in sicer po osem ur na dan. Od tone dobimo (»3 centov; zaslužek je slab, tembolj ker nas močno goljufajo pri vagi. Po-zdrayljam V;is kakor tu«li vse zavedne rojake po širuej Ameriki. Peter Perušek. (Enačili pisem, ko izražajo naši rojaki veselje o dvakratnem izdajanju listu smo mnogo prejeli in nas veseli, da se naš narod zaveda, želi po čitanju in novostih. Ured. ) Ely, Minn., 24- junija. Gospod urednik, v ros i m blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list nastopno zahvalo: Zahvaljujem se Slovencem, kteri so me obiskali v dr.Shipmanovej bolnišnici, kjer sem se zdravil dva meseca. Nisem še popolnoma okreval, da bi za mogel nastopiti svojo službo, toda upam, da bodem v par mesecih zopet v Ra 6. Millerjevi kupčiji. Posebno se zahvaljujem čislanim družinam in gospodom Stefan Klausu, Fraujo Močniku, Kapšovim, Kerčanovim Globokarjevim itd. Pozabiti pa ne smem osob druzih narodnostij,kteri so me obiskali in sicer gg. R. S. Miller in T. E. Miller kakor tudi malim angleškim gospodičinam za podarjene mi cvetlice. Bogu, dr. Shipmann in dr. Wunderju in njegovim postrežnikom se imam zahvaliti, da je moja noga zopet zdrava. Hvaležno se spominjam dr. Shipmanove bolnišnice, kjer sem bil tako dobro in skrbno po (Strežen. Nekak mraz pa me pretresa, ako se spomnim na dogodek ko so me Švedi in Finlandci nesli v bolnišnico izpred hiše Janeza Kočevatja, delegata društva sv. Cirila in Metoda št. 6 v Ely, Minn. Pozdrav tudi vsem rojakom po širnej Ameriki. Ivan Pakiž Podgorski. Aldridg-e, Molit., 24. junija. Dragi mi „Gla& Naroda", prosim za vsprejem mojega dopisa v tvoje predale. Vznemiril me je članek v odgovor ,,Ediuosti". ktera je pisala, da ameriške Slovence beda goni v vojno. Jaz pa pravim, da jih ne goni beda, ampak bojazen, da ne bi kedaj kak evropejski cesar ali kralj Btegoval svoje roke po tej slo-bodnej deželi. Sedaj je Evropejcem potreba pokazati, da se znajo Amerikanci hrabro boriti in kako bi vsak s krvavo glavo odišel preko oceana, ako bi se predrznil sem stegovati Bvoje roke. Ako bi se kedaj pripetilo, da bi se res kak evropej-ski potentat sem predrznil, bi nas Slovencev še več vstopilo v vojno in bi se borili za deželo, v kterej smo našli boljšo drugo domovino. Tukaj ni potreba vojaku čakati na 6 kr. na dan, komis in enkratno gorko hrano na dan ; tukaj je vsak vojak spoštovan, pri nas doma pa še le častnik. Dalje pravi ,,Edinost" ne v Ame-riko! Dobro, naj pa naši rojaki doma ostanejo in od ranega jutra do pozne noči delajo za 25 do 30 kr. na dan, naj le še nadalje tlako delajo. Tukaj v Ameriki delamo delavci po tovarnah in rudokopih po S, 10 in 12 ur, a zato so tudi nasproti staraj domovini, plač a-n i; zelo mnogo pa je delavcev, kteri delajo samo po 6 in 7 ur, a vendar zaslužijo zadostno za življenje. Ako je pri nas v Ameriki kak delavec prost od dela, se lepo umije in napravi ter gre lahko v vsako družbo ; pri nas doma pa za svoje novce še v vsako gostilniško sobo ne sme, ker je za „gospode". Ni se nam potreba ponižno odkrivati vsakemu briču in šribarju, slobodni smo in demokratični. Evropejci tako radi vidijo našo bedo, zakaj vendar nikdar ne vidijo koliko dolgov in še več oderuških obresti se je že plačalo z ameriškimi dolarji; koliko posestev rešilo in davka plačalo? Naši trdo prisluženi dolarji so že marsikak žep napolnili; tako dragi Tržačani! K sklepu prav srčno pozdravim rojake sirom Zjed. držav in jim priporočam, da bi se prav marljivo naročevali in podpirali naš dobri delavski list ,,Glas Naroda", nihče naj se ne odtegne, da ne bi plačal 50 centov več za pol leta, za dva lista na teden. Le* pogum g. urednik in naprej ! .Josip Geršič. Razne vesti. i Kak« postopajo ljadilovci. Nedavno t«'ga je bil v New Vorku g. Mihelčič z rodovi no, došel je iz Towra, Minn., in se podal v staro domovino. Mož je imel petero malih otrok, lijakar ga je namesto k nam zapeljal, k slaboglasnemu Zidu na štev. 53 Greenwich Str., bil tam samo jed no noč, dobil za večerjo malo šunke in kruha, imeli slabe postelje, za zajutrek pa dobili kavo in prešičevo pečeno meso, za vse t< mu je obrezanec naračunal $11 reči jednajst dolarjev. S pomočjo policije so čifutu odbili §0, da je same $5 plačal. Zato pozor Slovenci! Včeraj v petek so ljudilovce napravili četverim Slovakom vožnji listek za paruik ,,Paris", kteri je ž^ od početka vojne spremenjen v kri-žarko iu je v kubanskem vodovju ; radovedni smo, kako se bodo seda vozili, ker listek ni za nič. Vsak ljudolovec se predstavi Slovencem za nas, pokaže celo naše xalepko in list, kterega strastm lovč in iščejo v pomoč sleparij, rojake ociganijo in siromaki mislijo, da se je to celo pri nas zgodilo, kei dva sleparja govorita celo mak hrvatsko poleg italijanščine. Nemo-lemo rojakom dovolj svetovati, da naj pazijo na našo številko 1(M) Greenwich Str. in raje dajo par centov sa br^ojav, v ktefem saj na-čno naznanijo železuico in čas iS * ■i'-. . ■ n -v. "• , -i.; - Kolonije in kolonizacije. n. Po vsej pravici imenujemo Anglijo izmed vseh druzih modernih držav kot vzor državne modrosti ,,par excellence". Kajt že tekom vsega stoletja so merodajni krogi izvrstno razumeli vsaki notranji naval prepreči in s pravočasnim odnelianjem ->dvzeti ali vsaj omejiti rnznš"valno moč. Tudi o ko-lonijskih zadevah, namreč kar se tiče od Angležev naseljenih kolonij, se j.' o priliki „oeprijetnostij" z severno Ameriko zadostno poučila zgor:«j omenjenim kolonijam tudi praktično podeliti politično samo-staluost. S takim postopanjem si j - Anglija zagotovila ne samo prijateljstvo, ampak kar je za njo še večjega pomena, tudi ves materi-jelni dobiček od kolonij. Vse drugače pa je z ožemanimi kolonijami. V neprenehanih bojih je Anglija zatirala vstaje, obdržala je sicer kolonije pod svojo vlado, ali kako ogromno ceno je morala plačati za to čast. Kaj težko je določiti ako se v sedajnem času kolonije Angliji izplačajo, koliko manj pa so se popreje. Dandanes pa je odvisna vsa mogočnost Anglije od kolonij, primorana jejih obdržati, naj stane kar hoče. Anglija pa je bila tudi previdna, da je svojim kolonijam v prilikah podelila čeprav le samo navidezno samostaln^st kakor na pr. v Indiji po velikej vstaji leta 1858. Hotela je najbrže s takim ravnanjem napake, ktere je popreje sama učiniia prikriti. Napačno in krivično je tudi Španija vladala svoje kolonije. Krvoželjni španski ^atrapi so san.ovladno in na grozoviti način ožemali kolonije iu edino to je vzrok, da jih bode Španska sedaj za vselej zgubila. Na kakšen način bi se dale kolonije za materino deželo plodono-sno izkoristiti? Od lastnega naroda naseljena kolonija bode za več let živela glavno le od poljedelstva in kupčije, obrtnijske izdelke pa bodo večinoma dobivali prebivalci iz materine dežele. Sicer je kaj lahko mogoče, da bi skušale tudi druge dežele obstnijske izdelke uvažati, ali temu I »i se dalo z visoko carino izdatno ovirati. Ko pa doseže kolonija stopinjo, da začne sama kapitalistično obrtni j o, potem ne oddaja materini ; deželi nobenega dobička več. Do tega vrhunca pa ne za more dospeti preje, nego da ima v svojej sredi zadostno število delavskih sužnjev, kteri se ne moreje več umakniti na bolj redko naseljene kraje, si osvojiti zemljo in postati samostojni. V takem stanju je sedaj Anglija nasproti Ca-nadi in Avstraliji. Ko bi se pa slednje osvobodile in postale neodvisni države, potem bi Anglija zgubila pravico jih varovati. Pred no pa bi se kaj tacega zgxiilo bi si Anglija mirovnem potom zagotovila pogodbo, ktere bi jej ravno tiste prednosti in dobičke donašale, kakor do sedaj;' poleg tega pa še stroški za vzdržanje miru odpadejo. V osvoliodenih kolonijah je zaslužek delavcev navadno večji kakor v meterini deželi. Delavci starega kraja pa tudi ne zgube pri tem nič, akoravna odpade mnogo izdelkov, ktere so popreje kolonijam pošiljali. Vse drugače pa je s takimi kolonijami, kjer je glavni namen ože- ' rnanje domačinov. Isto oskrbijo ► pijavke iz stare dežele, ktere pod i.-euom governer in njegovi urad- i niki ljudstvo brezvestno odirajo. ► Od začetka imajo domačini takih ■ kolonij le bolj priproste potrebe, sčasoma pa si želijo in tudi zahte- i vajo ne samo žganja, ampak tudi drugih mehkužnih stvari, ktere jim ' stara dežela dovožuje. 1 Glavna stvar pri takih kolonijah ► pa je, da so domačini primorani vse ■ naravne zaklade dotične kolonije, v potu svojega obraza izkoriščati za ' kapitalistične zadruge, ktere so se i vgnejzdile na kolonijah. Navadno omenjene zadruge potem dele plen z materino deželo, kakor je bilo tudi na Kubi in Filipinah v na- kedaj pridejo v New York, vsak agent, kteri tikete prodaja lahko natanko pove, po kterej železnici in kedaj pridete v New York in s par centi prihranite dolarje. Rojaki podučite i druge v tem, kteri ne čitajo ,,Glas Naroda", ker mnogo jim koristite s tem. Pozor na potovanju, sleparji vedno prežč ua Vaše lepe novce\ Davek na pamiške listke. Od 1. julija morajo vso parobrod-ne družbe, oziroma potniki plačevati vojni davek, in sicer za vse listke medkrovja po SI isto velja za otroke potniki 2. razreda $3. prvega razreda S5. Tudi čeki morajo biti kole-kovani se znamko za 2 centa. Ob-dačena je piva, smodke, tobak, šampanjec pa le z 2 centa steklenica; siromak bode največ plačal, kapitalist pa malo ali nič. Davčne znamke. Bankirji, mešetarji, agenti, služabniki itd. so stali ;>0. junija v dolgih vrstah pred pisarno davkar-ja „Treata" v New Vorku. Zahtevali so novih davčnih znamk, ktero se imajo rabiti s prvim julijem vsled postave na Čekih, akcijah, policah, voznih listkih, menjieah. potrdilih, in drugih listih. Nekoliko minut po deveti uri se je zbralo do COO oseb prod pisarno. Treat je imel samo 3,000.000 znamk, torej ni zamogel vsem vstreči. Ko bi bil imel 10,000.000 znamk, gotovo bi bil vse speča!. Velik požar. Na Cliff cesti v New Vorku je divjal 29. junija velikanski požar. Gorela so skladišča v gornjih nadstropjih. Gost dim je močno oviral požarno hrambo pri napornem poskusu zadušiti ogenj. Strašanske množine vode so razlivali v poslopje. Razna nadstropja so z vodo kar preplavili, a preteklo je še poldrugo uro preduo so ogenj pognsili. Škodo cenijo na >25.000. Odtegnil seje kazni. Edvard Bender sejo 30. junija zjutraj v ječi „Tombs1' v New Vorku obesil. Sesukal je pov.»je, ktere je vsled dovoljenja zdravnikovega nosil okoli života močno vrv in se z njo zadrgnil. Ko so ga našli je bil še gorak in zdravnik se je dolgo trudil ga obuditi k življenju, toda brez vspeha. Bender je bil 50 lot star. 21. aprila, t. 1. je ustrelil 1'.)letnega Richarda lienneta in Horny l>a-gora ranil na roki. Streljal je tudi na nekega policaja toda ga ni zadel. Krvavo maščevanje. V Newark n, N. J., je 1. julija Italijan Vinzencio Uosanno svoja rojakinjo 201etno C. V. Maregbelii z revolverjem smrtno ranil in potem skočil iz četrtega nastropja ha tlak, zlomil si je hrbtišče in obe nogi, na glavi pa so je močno poškodoval. Oba so prepeljali v bolnišnico, zdravniki pravijo, da ne moreta okrevati. Mlada žena je bila vdova in seje še le p rej šni teden v drugič množila. liosanno je hodil za mlado vdovo, ali ona ga ni marala ker je zvedela, da ima v stari domovini ženo in petero otrok. liosanno je baje že v stari deželi enega moža umoril. Nekaznovano hudodelstvo. Troy, 28. junija. Jožef Itoval-sitski, alias John Smidt, kterega je policija skoraj pet let zastonj zasledovala, je ocd.»j pod ključem. Ko so ga v Pennsvlvaniji zaprli, je vse obstal. Slimidt je imel leta 1S91. z gospo Hildebrandt pregrešno znanje. Ko je njen mož potem nenadoma izginil, so takoj sumničili Slimidta, da ga je on spravil s pota. Sedem mesecev pozneje so tudi mladega Ilildebrandta našli poleg železnične proge z razbito glavo. Takoj potem pa sta zginola gospa Hildebrandt in Slimidt. Slednji je sedaj povedal, da je žena umorila svojega moža in on ga je v kleti zakopal. In res našli ao ua zaznamovanem mestu zakopano okostje moža. Mladi Hildebrandt se je baje na železnici ponesrečil. O ženi še nimajo nikakega sledu. Neznosna vročina. Z mesecem julijem počela se je -B posebno v iztočnih in južnih državah neznosna vročina. Delavci, kteri so primorani delati pod pekočimi solčnimi žarki, pa tudi vožnja živina morajo mnogo prestati. Do sedaj se ni še mnogo poročalo o nesrečah vsled vročine, toda bati se je resno mnogo smrtnih slučajev, ako vročina vsaj za nekoliko ne poneha. Tudi naša vojna na Kubi trpi mnogo vsled vročine pod tropičuem solncem, tembolj ker nima za vroče podnebje primerne obleke. Z mačeho jo je popihal. Hudson, Mass., 28. junija. Napoleon Valcour jo je z svojo mačeho popihal v neznane kraje. Pretečem petek je prišel iz ječe, kjer je bil tri leta zaradi konjske tatvine zaprt. Precej po prihodu v očetovo hišo je svojej mačehi ljubezen odkril in že v soboto je ž njo pobegnil. Pozabil pa ni popreje vse vrednosti svojega očeta ukrasti. Ponavadi se otroci (»oje mačehe, ta jo je pa celo odpeljal, kar je romantično, a dolgo ne bode. Žalostna oso d a zlafoiskaleev. Warren, O., 29. junija. Nek tukajšni meščan piše iz Klondika, da je od 101 tovarišev samo četvero živih ostalo. Samo dva je pobrala naravna bolezen, drugi pa so lakote in žejo konec vzeli. Meseca marca so so čez Seattle podali v Klondike. V oluipnosti. S t. Louis, 1. julija. G4letna vdova Dora Kleiue, je vsled žalosti in skrbi, ker je njen edini sin šel prostovoljno v vojsko, sama končala življenje. Truplo so našli v vodnjaku blizu njenega stanovanja. Svetovno niesto brez časnika. C h i c a g o, 1. julija. V zgodovini čikaškega časnikarstva so ni pripetilo še nikdar enacega kakor danes. Niti eden časnik ne bode danes izšel in vse vojne in druge novosti bodejo Cikažani dobili iz vu naju i h mest. Stereotype rji so pričeli štrajk ker jim založniki časnikov nočejo zvišati plače. Straj-karji zahtevajo -S4 za sedemurno delo na dan in 7o centov "na uro za delo čez normalni čas. 4 Vsi veliki časniki so se zjedinili in sklenili zahtevam štrajkarjev po nobenej ceni no ugoditi. Novica o senzacijoualnem štrajknseje raznesla bliskoma po vseli Zjed. državah.-Brzovlaki bodo časopise iz St. Louisa, Milwaukee in Indiana-polisa dovažali v Chicago. Letina v Netuaski. Lincoln. Neb., 1. julija. V južnih okrajih države se jo pričela žetev. Letina j.- tako dobra iiv žita je v takoj obilici, da ni moč dobiti zadosti delavcev, ki l»i ga spravljali. Delavci imajo pri žetvi prav dobro plačo in farmarji jih tak čas radi jemljejo v delo. Dobra letina. Kakor se nam i/, dates, Minn, poroča, kaže tam izvanredno dobra letina. Žito in drugi sadeži obetajo bogato letino, ako bode le vreme tudi zj. na prej tako ugodno kakor je l»ilo dosedaj. Tudi slovenski farmarji dvakratno izdajo „CUas Naroda*' vsaki teden zadovoljno pozdravljajo in čestitajo k sijajnemu napredku. J. Seh—r. Zamorca ii;isla zaklad. A u gust a, Ga., 28. junija. Dva zamorca, delavca v fosfatnih jamah onkraj reke v južni Carolini sta našla v jami zahoj poln zlatov — baje $30.000. Dogovorila sta se, da bodeta zaklad med seboj delila. Ko je eden njiju zaklad odnesel je drugi stražil, da mu nihče njih tovarišev ne bi sledil. Pozneje je isti, kteri je odnesel denar rekel, da ga je potopil v reki, pa ne ve ravno kje. Drugi je jel sumničiti in objavil vse posestniku jam, kteri je dal oba črnca zapreti. Evropejske in druge vesti. London, 27. junija. Poročnik] Grandon v ,,Daily Mail" popisuj« svoj novi torpedo. Pravi, da both napravil v vojskovanji na morju, popolno prekucijo. Izumitel trdijl da ima krogla ua morju celo na G000 jardov daljave še popolno moč. Streljivo, ktero se rabi je močnejfie j ■ '-.i si * IJH nego dinamit. McKinley je izumitelju zagotovil, da bodo amerikan-ski strokovnjaki novo iznajdbo praktično poskusili. Petro grad, 29. junija. Mahomed Ali Khalif iu pet druzih načelnikov, kteri so nedavno z tisoč domačini napadli rusko posadko v pokrajini Torghana v Turkestanu in 13 vojakov usmrtili, so prestali smrt na vislicah. Madrid, 28. junija. Stiska med siromaki je prikipela do vrhunca. Governer Aguillera je dal 8000 listkov med reveže razdeliti, za ktere so potem dobili nekoliko kruha, .spelia in ližola. V zavodu Santa Christina so se imeli darovi deliti. Toda naval je bil tako velik, da ko j«* že vsega zmanjkalo, je še vedno ostalo 1000 sestradanih ljudi.Agnil-lera je slednjim dal razdeliti po en real, blizu 10 centov našega denarja. Revščino med mestnim prebivalstvom je pomnožilo na tisoče poljedelcev, kteri so prihiteli v mesto, misleč da ob vojskinem Času kaj zaslužijo. To pa je provzročilo š»? večjo bedo med siromašnim ljudstvom. posebno ker se je zaslužek še bolj skrčil. Sagasta je sprejel deputacijo kup-čijske zbornice iz Uarcelone. Polivali! je priporočila zbornice zaradi vsprejetja javnih del za brezposelne. Priporočal jim je, se o tej zadevi z Cupiebsnom, ministrom javnih del I> »svetovati. Odposlanci so zagotavljali, da bodo po tovarnah v Barceloni kmalu 20.000 delavcev od pustili. San Francisco, 30. junija. Paruik ,,Alameda**, kteri je danes priplul v tukajšno luko, je prinesel vest da je bil 2Š. marca na novih Hebridih hud potres. Deset hiš seje sesulo. Zemlja ima dolge razpoke. Domačini so bežali v bližnje gojzde. l)un a j, 30. junija. Na Ogrskem je zadnje d i. i divjala huda nevihta. Toča je pobila posebno na severu in severozahodnih krajih. Škode je blizu -40 milijonov goldinarjev. Mnogo ljudi in živine je jMjginilo. Enako nevihte so tudi po Avstriji napravile veliko škode. Ugre^cn nserx Chicago, 1. julija. Vodje „Piillman Palace Car Co." so sklenili >2-*>.»M ) od izvanredue re-z rve med delničarje razdeliti. Rezerva znaša $2»>.7if2,95>. Na vsa-ko delnico Itodo 15. avgusta plačali 320 Meseca oktobra mislijo tudi delnični kapital zvišati od 36 milijonov na 51 milijonov dolarjev. Pretep z d ep utij i. S h aro n. Pa., 1. julija. Pri pritinoi*.ikopih v Mercer okraju je danes med štrajkarji in deputiji prišlo do resnega pretepa. Ko je nek doputi >trajkarja „Jouesa'k po imenu hotel iztirati iz družbinskoga posestva, sprijeli ho se deputiji iu štrajkarji. Deputiji s«> streljali na premogarjo. Jones je zadet v ledje. Sanj o sreči. (Noveleta.) 1. Dan se jo nagibal proti večeru, solnce že zašlo zi gorami in pod i višnjevim podnebjem razprostiralo *vt-je zlate žarke, krasen večer je ti. Na vogalu ulice je bila že prižgana plinova svetilnica. a nje svit I«- j> zgubljal pri svitu dana, mala p:nena luč je kaj žalostno brlela. Na oknu v pritličju je slonela dada deklica in si ogledovala ta reliod dneva na noč. Obraz te [•klice je bil bled, oOa velika črna sta milo gledala, a vendar Lzala neko bolest, v»*s obraz je ka-[1 kakor bi deklica hudo trpela. V isti ni je deklica hudo trpela, čedna glava ječ«pela med dvema Ihama, nje prša iu hrbet sta bila fako okrogla, ostalo telo pa je [lo šibko, nje ubogo srce pa se treslo po i to popačeno odejo. [Dolge ure, ktere je preživela v ilonjači, so jei nudile priliko v |ij»- ideaifte ljul>ezni polne sreče, ljubezen jej je nekoliko olajšala rljenje, ktero je nje samočustvo |ko poležalo. V nje sanjah se je [dela lepo pod pazduho spremljano skozi težave življenja od ga bitja. Te sanje so jej predstavljale osobo mladega najemnika sobe nje očeta ; sleherni dan je stala po več ur na oknu in pazila kedaj je odšel in zopet prišel, edino upanje je v njem gojila, kteri ne bode nikdar spoznal nje čustva in nikdar vedel, da je nje srce za njega vneto. Hkrati je zarudela v obrazu; opazila je, kako Be je počasi bližal. Mehanično je privzdignil glavo p«-«1 oknom in jej smeje zaklieal: „Lep večer, kaj ne, gospodična?" ,,Da zelo lep", je jecljala. Po teh besedah je zginol mladi mož v vežo hiše. Ginjena se je spustila na naslo-njačo, ko je nje mati v sobo stopila in k njej hitela, jej rekla: ,,Se vedno si ua oknu. saj se bodeš preliladila!" Ko so bila okna zaprta in sC za-stori zakrita, je mati ljubeznjivo objela hčer in jo poljubila. Vendar bolna sirota ni mogla prenesti tajnosti in šepetala : ,,Gospod grof Kalski je z menoj govoril; zelo ljubeznjiv je'*. „Da, da zelo ljubeznjiv**, je godrnjala mati; „odkar je v hiši na stanovanju še ni niti jedenkrat plačal najemščine; ali imaš to za ljubeznjivo ... ?*' To grozovito denarno vprašanje, ktero se je hkrati vmešalo v lepe sanj«' nje ljubezni, je bilo Iloziki mrzel curek. Nepopisna bolest se jo je polotila. Ta lepi, mladi mož ima tudi svoje skrbi in težave. Gospod Leskovec je bil trgovec, ko si je pridobil nekaj premoženja, je drugim prepustil trgovino, oče male Roze je I»I i preslepljen od lepega nasluva grof Oton Kalski in zato tega z veseljem sprejel v svojo hišo; dasiravno mladi mož do tega dne še ni prav nič najemščine plačal, ga je vendar mirno pustil v svojem stanovanju in bil na to še ponosen, da ima plemeniiaža pod svojo streho. Ko je služkinja mladega, imenitnega moža pripeljala v salon, kjer je gospod Leskovic se ženo uprav kavo pil, se je ta z veseljem temu bližal in ga ljubeznjivo nagovoril: ,,Y istini, gospod grof. Vi nam skažete veliko čast; lahko bi me obvestili, takoj bi k Vam prišel. Kaj ne, Vi želite plačati najein-ščino? Tokoj Vam napravim pobotnico". Gospod Kalski ga je prekinol: ,.Ni potreba, štovaui gospod, pustite to malenkost; moj obisk ima bolj važen uzrok". Nato se je vsedel v naslonjačo in se pričel s prstani preobloženimi prsti igrati z verižico, ktera je utegnila zlata biti, nato pa pričel slovesno govoriti: ,,Ko sem k Vam na stanovanje prišel, sem Vam pripovedoval o bogatem stricu v Ameriki, kteri ima več milijonov in jaz som njegov dedič**. ,,Ne spominjam se tega", je odgovoril gospod Leskovec. „Pardon, jaz se pa dobro spominjam, da sem o tej zadevi z Vami govoril", je dostavil grof Kalski ; ,.iu ta stric je sedaj umrl**. ,,In milijoni?" ,,Ti so sedaj moji". Napravil je mali premor, da se zagotovi, ako so te besede vplivale, potem pa ginjeno nadaljeval: „Vendar mi je to premoženje popolnoma vsejedno, še le takrat ga bodem rabil, ako ga bodem za-mogel deliti z ono, ktero ljubim, ktero sem izvolil za mojo bodočo ženo". Nato seje priklonil pred bivšim trgovcem iu nadaljeval v deklama-toričnem glasu : „Gospod Leskovec, jaz gospod grof Kalski imam čast prositi za Vašo hčer Roziko". Ako bi strela udarila v sobo, ne bi večje zmešnjave napravila; oče je začudeno kličal: „Vi hočete mojo hčer za svojo ženo?'* „To je prekrasno", je ihtela mati, „moje ljubo dete, to je nemogoče!" „Milostiva", je pričel grof K&l-ski slovesno govoriti, „gospica Rozika je tako priljubljeno krasna, ima na sebi nekaj posebnega, kar nemajo druge deklice, mene je popolnoma očarala, in ako mi jo odrečete, so mi ure mojega življenja štete!" Sedaj sta oba stara zgucila glavo, nista več grofa spraševala, ne zahtevala nikake izjave in samo klicala: „Rozika, Rozika!" Nevede kaj se je pripetilo, je prihitela v sobo mala, grbasta Rozika. ,,Moja hči", rekel je oče v resnem glaBU, ,,gospod grof Kalski, kteri je ravnokar podedoval več milijonov, je prosil za tvojo roko". Deklica je lahno zakričala in vsled presenečenja z malimi, šibkimi rokami po zraku vihtela in omedlela. 3. Teden dni je prihajal mladi mož vedno ljubeznjiv in prijazen v hišo, in sicer navadno ob uri kosila in večerje; Rozika, ktera je bila do-sedaj žalostna, je bila sleherni dan bolj vesela in srečna, smijala in popevala je ves dan. Ljubezen jej je vedno na njeno veselje ponavljala na uho besede grofa Kalinskega, ktere jej je šepetal, ko jej izročil prvi šopek: ,,Draga Rozika, te bele cvetke so Vaše sestrice, tem sem zaupal mojo skrivnost: te Vam bodo pripovedovale o mojej dobrosrčnosti". Necega jutra je prišel grof kakor navadno in klical z veselim glasom • „Gospod Leskovec, kmalu bodem imel v rokah milijone mojega st rica; vendar glede stroškov zahteva notar Čolnar predplačilo v znesku 5000 gold." „ Ljubi zet", rekel jo takoj trgovec, „ali mi dovolite, da Vam jaz zaupam to svoto?" ..Ljubi tast, uprav Vas sem nameraval prositi za to svoto*1. Deset minut kasneje je grof zapustil hišo z lepimi bankovci. Po tem dnevu ga niso več videli; zaman je čakala mala Rozika na oknu nezvestega ženina; ul»ežalje kakor navaden tat! Imeli so opraviti z velikim sleparjem. K< ziki je zapustil nepopisne bolečino. < "ar< ivniške sanje so se hkrati skalile. Od vs« dozdevane sreče priliodnjosti ni jej ostalo dru-zega nego cvetlice, ktere je zvesto t-avsia- v--speffiko-^trve ic—udi no ljubezni: vse prejšnje življenje jo je navdajalo s«"* žalostjo in ta jo i v bodoče čaka. Preričanaje bila, da kadar o vene poslednja cvetka, bode tudi nje du^a zapustila siromašno telo. Spomladi je umrla, oči je imela proti oknu ohrnene. v slabih belih rokah pa suhi' rožice podarjenega š'»pka. Sedaj počiva na malem pokopališču na deželi: okolu groba prepevaj«» ptički veselo pesmico Stvarniku, kteri jo je k sobi poklical; veselo šumlja perje dreves, na grobu nedolžnega bitja pa cvete veliko belih rožic. To so solzice uboge Rozike, ktere so so spremenile v cvetlice. Drobnosti. Te dni se je bavil tukaj pri nas t-ast. g. Anton H od n i k, iz Bessemer, Mich., in danes odpotuje preko 1'ariza, Lourdes, Nize, Švice v staro domovino na Krško. Obiskati namerava Italijo, Rim, Nea-polj, a po v mol se bode preko Londona. Želimo čast. gospodu srečno pot in dobro zabavo. » * * V staro domovino so se povrnili: Albert Čop, iz Memphi-sa, Teun., v tabar; Marlin Molek z družino iz Butte, Mout., v Črnomelj : Frank Jesenko iz Gibsona, N. Mex., v Skofjo Loko; Gašpar Miheleič z družino iz Towra, Minn., v Soderšico ; Frank Pere in Frank Knaus, oba iz Clevelanda, O., v Srednjo Vas ; Frank Blatnik iz Glo-beville, Colo., v Žužemberk; John Gradišar z rodovino iz La Salle, lil., v Smarjeto; Marija Klun z otroci iz Butte, Mout., v Ribnico; John Hrvat iz La Salle, 111., v Žužemberk ; Mato Zaborski z družino, iz Hermansville, Mich., v Karlo-vec; Josip Rus iz Mouongah, W. Va., na Krko; Ana Mihelčič iz Brooklyna, N. Y., v Drago. * * * Letina na Kranjskem kaže povsod lepo do zdaj, zlasti je v neki dunajski gostilni teplo — jednega Slovenca. Tolkli so ga pc glavi s pestmi in palicami tako, da ima zevajočo rano na glavi. In potem so ga vrgli, vsega krvavega, na ulico. Ta čin seje guusil tudi navzočim Dunajčanom. Značilno za razmere na Kranjskem je, da je bil med napadalci tudi sin nekega deželnosodnega svetnika. Ljubljanskim listom brzojavljajo z Dunaja, da med slovanskim dijaštvom vlada veliko razburjenje vsled tega dogodka, a ,,Slov. Narod'* vsklika povsem umestno : Na beli slovenski Ljubljani je sedaj, da spregovori odločno besedo ! Proč z nemškega Dunaja! Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo s* daj za 840.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. J. St—c, v Manistiqu- . Mich. Dopis uemuremo natisniti, k r zgolj malovredna osobna stvar. Večinoma se „boardaijem" tako godi, ako vstavijo hišo vedno jih oprav ljajo, ako pa v hišo pridejo pa hvalijo. Le prijatelji bodite. Srčni pozdrav in Z BOGOM ki i če rojakom v Butte, Mout., in druzih krajev RODOVI NA MOLEK. Nkw York, 24. junija lS«»s. Vsem rojakom v Gibson, N. M. in druzih krajih po širnej A........ kličem pri mojem odhodu v ljubo mi domovino: Z BOGOM! Nkw Yoijk, 2š. junija FRANK JESKNKO. Ob sklepu lista. Poslednja poročila iz bojidča pri Santiago naznanjajo, da se bitka tik Santiage še vedno bije. Zmagujoči Amerikanci imajo do Bedaj tisoč mrtvih in ranjenih. San uan najbolj utijene visočine pred Santiago so Amerikanci z naskokom vzeli. Pot do trdnjave ; Morro Castle je Amerikancem odprta. Ugodna priložnost za kovača. Podpisani imam naprodaj moje dobro urejeno posestvo, HIŠO, ZIDANO KOVAONICO, DOBER HLEV, k vsem tem pripada pol akra sveta. Vse je v najlepšem kraju, 100 korakov od cerkve in malo dalj od šole in tik pro-dajalnice. To posestvo se nahaja sr-di precejšnje množine slovenskih farmerjev, toraj kakor navlašč za mladega, slovenskega kovača. Na-tančneja pojasnila daje lastnik L. SLAMNIK, 1 i roe k way, Stearns Co., Minn. K|e je? JANEZ KAMBlC, 28 let star, iz-ue-'ii strojar. doma iz Metlike. Pred 'smimi leti odišel v Ameriko ter zadnji čas delal pri svojej obrti v kej tovarni v San Francisci, Cal. Za njegovo bivanje bi rad zvedel njegov brat Franc Kam bič v Metliki na Kranjskem; njegov naslov se lahko pošlje tudi „GIas Na-r< kIu". Naznanilo- _ Ako j- komu pokojni Janez S k u t ea kaj dolžan ostal naj to meni naznani in dokaže v teku me-seca dni. FRANK PAPESH, -'">s t-alumet Str.. Calumet, Mich. ■ *__■ a_m v__» ■ m » m-m H m _—_ — —_ - — X X m K K K K K K X m punetum!44 * * * U Črnomlju je bil 7. junija tam letni semenj in s>; jt* 27<>,"i glav živine prignalo. Kupčija je bila ja-ko živahna. Prišli so kupci iz Trsta, Reke in drugih kr:ij»-v Hrvaško in so veliko nakupljene živine odgnali. Vse hvale vredno je, da so se naši kmetovalci poprijeli živinoreje. * * * Strela je ubila dne 10. junija v Kokrcih nad K anjem neko kmetico na polji. * * * Štajerske novice. Iz .Tu-kloštra So naznanja, da je bila na 3aiJ ReSnega "Telesa strašua ne-vihta s točo iu velikanskim nalivom, ki je lope poljske pridelke, kteri so nam bogato žetev obetali, silno močno poškodovala in ugonobila, kajti kar ni toča potrebi la in vihar polomil, je pa voda odnesla, kakor pokošeno travo in rodovito zemljo. — Strela je udarila dne 31. maja v poslopje Jos. Spolarja v Crešnjevci pri Vidmu. Zgorela so mu tri gospodarska poslopja, jedua krava ter dve svinji. — Due 2S. maja zgorelo je poslopje Ivanu t *er-neliču v Podgorju pri Prišecah. Škode je 400 gld. — Ustrelil se je oštir in lesotržec ob ribniško-vu-hredski cesti J. Lakuer. Spri seje s svojo ženo, odpeljal se v Celov« c ter se usmrtil na ondotnem pokopališču. — Iz Ribnice na Poliorji se poroča da so imeli na Telovo, t. j. 9. junija grozen dan. Bruhnila je taka ploha, da je odnesla po potoku Velka neizmerno veliko narezanega lesu in plohov. Samo jeden lesni tržeč trdi, da ima škode do 2000 gld. Nalivi trgali so najlepše kose rodne zemlje ter jo drvili v potoke. Splošne škode samo v ribniški fari ni mogoče ceniti. Ubogo ljudstvo! * * * Oblak utrgal. Iz Zagreba dohajajo poročila o groznem nalivu 11. junija, zjutraj. Potok, ki teče skozi mesto je silno narastel. Razni les, ki je priplaval po potoku se je zajezil, vsled česar je voda izstopila in preplavila ves spodnji del „Duge ulice" nad meter visoko. Kleti in prodajalne so vse v vodi. „Jelači-čev trg14 in Ilica sta bila isto tako preplavljena. Grozno škodo ima tovarna za usnje, kjer je mnogo gradiva odneslo in stroje poškodovalo.^ Skoda se ceni nad pol milijoua.pl Grozno razdejane so tudi vasi Gra-čana Sv. Simun in Zagorica. Mnogo hiš je popolnoma pokončanih. Mnogo prebivalcev je popolno na beraško palico prišlo, kajti poljski pridelki so popolno uničeni, poslopja podrta, edino borno življenje so nnesli. f * * * Sram jih bilol 15 njih na jcdnegal 15 kranjskih »Karnjolcisv'' ' vv v ^xxxxxx^:; Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge pO 4r0|o brez odbitka novega -D^SP-— tud i Tmerikan - k>= rentnega davka. tail ko nost ali pa s posredovanjem „,Gi.a> Naroda". "positj a narav- • w ^ v AIAUJUN &BANO 418 Pine Str., Calomet, Mich., DOMAČA POGBEBNIKA se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m^r t v a š k e g a odra. maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskr?>itii kr^te po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imuva lope vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in drug^ prilike. 1'riporočaje bo vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se t velešt* > vanj um Maurin & Bano. * -Ur HOTEL Warenberger 130 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne ..(ilas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej c^ni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgell se priporoča za izdelovanje in popravo KRANl SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3g\ nim od $25 naprej in treba dati $5-,,are*4. Bj še vrste od $45 do $100. Pri naročilih odi do 8100 je treba dati polovico ua račnn. i sovi so iz jfkla, trpežni za vse življenje. * garanti run o in prva poprava bre; ** JOHN 203 Bridge žito in seno; bodisi na polji kukor siulnih vrtovih. Toče do zdaj še ni pilo posebne. * * * Umrl je dne 11. junija nenadoma v Kandiji gospod France Sikedl, c. in kr. Dristav I. reda pri Komisarijatu vojne mornarnice, do-ijtta iz Vrha pri Podljubnem. Prišel se je ozdraviti nevarne bolezni, ki si jo je nakopal kot prvi komisar na brodu „"\Vien" pri Kreti. Bodi mu domača žemljica, ktero je ljubil čez vse, lahka. ♦ * * ^Disciplinirana" ar i-stokrata. ,,Slovenski List" je priobčil nečuveno vest, da sta vpričo procesijc sv. Ii. Telesa v Ljubljani dva vladna uradnika, namreč baron Rechbach in grof Chorinskv — kadila cigarete. Človek ni verjel svojim očem, čitajoč kaj takega. Vendar pa je to istina bila. Kajti že na večer sobote sta dobila imenovana uradnika dekret, da mornta ,,stante pede": prvi na Krško, drugi pa v Logatec. Vedeti je treba, da baron Rechbach je bil prezidijalni tajnik deželne vlade ia desna roka barona Heina. Da je torej deželni predsednik po vsem zasluženji kaznoval takšno aristokratsko preširnost, to je obudilo v vseh ljubljanskih krogih pravo zadovoljstvo. Ako bi baron Hein j svoje modrokrvne ,,brate" navajal i tudi na to, da ne hi žalili narodnega čuvstva kranjskih Slovencev, onda bi šele rekli: „Omre* tulit j EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8t CO. »GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, Mow York, posredu}e listke za vse parobrodne in železniške proge. Parobrodne družbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE AMERIŠKA DRUŽBA, BRE M NA RS KI LLOYD, HA MB URŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND i,INE ITD. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne Bmodke in okusna jediia bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Ikzo^ILjiLsoo- Posebno se priporočam rojakom za razne sv«ča- t nosti, veselice, poroke itd., k«r storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! X ~ » - Jr f*"? » / K i.'k. L./Z: Se spoštovani Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn. N. Y. jjr ' Ustanovil ena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohskv lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako n i z k ej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA nli ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i rži o k •/ s I a in o. Na zahbivanje pošiljam cenik ( Price list). Naročila se v-fStno iu točno izvršujejo. Uzoree (Samples) kakor tudi v- eja naroči jv.^'j-Mr po Expresn prosto in se pri sprejemu ič p • i, »k., Fe mi gotovi no*Toi, Money Order ali chek pošlje z :mr« -o vred. No srci tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda" M ' nnsdovje: Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. F. A. BTJSCHEX 328 E. 70 STR NEW YORK, CITY. Svoji k svoj i m ! Spretni ajcntje se Kin^uio proti modnim pogojen; G. M ARTS N! na 5. ulici v Red Jacketu, iVIich., HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoTiti in proslavljeni zdravnik Pf.e.l ¥AN P&MBši je oapri mMmjmmmm tn prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORN1ŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vr*.t, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJ BOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI _ * m V __A__ JOSIP SOTLICH Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Scliraube), na kterem je udelana j zlata podoba, bodisi: lokomotiva,! jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 ' in na 15 kamnov samo Na zahteva nje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba iu jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, K. 9HDISON STREET. ( KITAHO. 1M. sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10, Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je pr«'ds«-dn:k velik- u;a nomšk. ga vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in j»>den naj priljubljen* jši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsateni notranjih kakor j priporoča svojo TP.G-OT7I1TO z grocerijami, razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala za rudarje; obuvala za uioške, ženske iu deea ; hišno in kuhinjsko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo mesnico, v kterei je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in hue kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam Be vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. L \ojaki, podpirajte domačina! THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je budo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godb.mi instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, Škotsko itd. Izvrstno spremljuva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polue orglie. ktere igrajo 30 kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a g:, dru-am odvede o iu od rej o, kar je že marsikdo okusil. Ako r.e kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje naj se vse le na konjsko železni« o ni kondukterju reče, da vstavi na C a r 1 i s 1 e S t r., potem ima le dva mala bb.ka do nas u, ka - r Jutro ua Greenwich Street stopi iz Carlisle Str >et, kjer to pri naš, i ollice ienia vidi uaso vi.sojevo tablo z napisom „Glas Naroda". Francoska parobrodna družba Cmapie Generale TransaUantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO 1NXSBRIK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine ,, 0. julija. La Bretagne ,, 10. julija. La Navarre ,, 23. julija. La Gascogne ,, 30. julija. La Bourgogue ,, 6. avgusta. La Champagne ,, 13. avgusta. La Navarre „ 20. avgusta. La Touraine ,. 27. avgusta. La Bourgogne ,, 3. septem. La Normandie 10. septem. La Champagne 17. septem. La Touraine ,, 24. septem. Glavna agencija za Zjijti države in Cauado: 3 BOWLING GREEN. NEW YORK. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko biap kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJ E in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajani po najnižji ceni. JOHN BREDL. prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina v i 11 a, likerje in prodaje dobre s 111 o d k e. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Cdi. Toči do! ro EBER-HART in OBER PIVO. DoIito ureuoeist-e 7.a potnike. KNAUTH, NACHOO & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. ^ Izposluje in izterjnje zailllseine in dolge ve. " BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. d^M^W&f* x TOVARNARJI % ^^^P potrebsda za $ t društva. ^ Posebnosti naše hiše bo: * rezali je (društvena znamenja). » E Zastave, ban de ra, prepasnice in redovni I I 2»aki. ffe ? I nožnice, M I čelade, n I čepice, R S zavihane rokavice, I f ^Mk- H * S rokavice itd. K t f . t- ^ V V/- ^ i/ ^ MAtF" V te to napravimo oiatauko po ^ ~ - *v.x>J predpisu raznih društev. f~ Zlate in srebrne kolanje našaspeegaliteta. I X} » i t \ ['■'. " Ustanovljeno: L-J New Tcrk, 18 3. Cincinnati,U860. Chicago 1887.