50 POKLIC IN RAK Metoda Dodi Fikfak Povzetek. Karcinogene snovi so razvrš ene glede na stopnjo znanstvenih dokazov, koliko so res karcinogene. Odlo itev o karcinogenosti je rezultat presoje skupine strokovnjakov, katerih razvrstitev karcinogena sloni na pregledu relevantne znanstvene literature. V Evropi v glavnem uporabljamo klasifikacije karcinogenov IARC, ki snovi, pogoje izpostavljenosti in mešanice snovi glede na dokazanost povezave z rakom deli v skupine 1, 2A in 2B, ter 3. Za prakti no uporabo svetujemo posebno pozornost pri izpostavljenosti snovem skupine 1 in 2A ne glede na doma e veljavne predpise. V Sloveniji je še vedno najve raka zaradi izpostavljenosti azbestu, ne gre pa zanemariti izpostavljenosti organskim topilom, lesnemu prahu, izpostav- ljenosti dejavnikom v industriji jekla in aluminija. UVOD V svetu je veliko inštitutov, ki preu ujejo rakotvornost kemijskih snovi. Odlo itev, ali je kakšna snov karcinogena, mutagena ali teratogena, ni lahka tudi zato, ker je letno na trgu nekaj tiso novih kemijskih snovi in ni mogo e v krat- kem asu, kar eno leto je, preu iti njihovega vpliva na zdravje loveka. Preu evanje karcinogenosti se obi ajno za iz rezultata eksperimenta pa je treba sklepati, ali je mehanizem nastanka loveškemu in bi bilo torej mogo e, da je snov karcinogena tudi za loveka. Pri odlo anju, ali je snov karcinogena ali ne, strokovnjaki poleg eksperimentov vedno delajo tudi epidemiološke raziskave. Pri teh gre lahko za t.i. »naravni« eksperiment (primer Hirošima in Nagasaki (ionizirajo e sevanje), Seveso (dioksini), Bophal (dioksini), Vietnam (agent orange), pri nas Anhovo (azbest), (poliklorirani bifenili) …), ko preu ujemo posledice kakšne nezgode ali nenadzorovane uporabe kemijske snovi, ali gre za usmerjene analiti ne raziskave (kohortne in/ali primerjalne, t.i. »študije primerov s kontrolami«), ki preu ujejo predvsem izpostavljenost delavcev in posledice take izpostavljenosti. Seveda so vse kohortne študije praviloma retrospektivne, kar pomeni, da je ugotovljena izpostavljenost iz preteklosti, danes pa opazujemo »rezultate«, to je bolezen. Primer trenutnega intenziv- nega preu evanja so npr. vplivi nanodelcev na zdravje delavcev, o emer no uveljavljena veja ne le v kemijski industriji pa pa tudi v medicini. mioloških raziskav, skupina najuglednejših svetovnih strokovnjakov z raznih podro ij temeljito preu i relevantno recenzirano literaturo, izlo i vse rezul- tate raziskav, v katerih je mogo e pri akovati pomembno sistemati no napako ali mo ne mote e spremenljivke, ki verjetno spremenijo vrednosti 51 realnega rezultata in odlo ajo, ali je gotovo, verjetno ali mogo e, da je snov karcinogena. Odlo a skupina okrog dvajset strokovnjakov in skoraj nikoli niso soglasni. Snov je proglašena za karcinogeno takrat, ko ve ina za to glasuje. Zato je mogo e, da je ista snov karcinogen v eni agenciji,npr. IARC (Internatonal Agency for Research on Cancer, Mednarodna agencija za raziskovanje raka, posebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije) ne pa v drugi, npr. ACGIH (American Conference of Industrial Hygienists). silicijev dioksid razvrš en po klasifikaciji IARC v prvo skupino karcinogenov, vendar ga v našem Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in / ali mutagenim snovem, ni [1]. Zato so v prostem za karcinogen. Je pa npr. v ZDA na vre opozorilo: Snov je rakotvorna … Naslednji pomemben dejavnik v priznavanju karcinogena je pogosto podku- Evropske revije za preventivo raka (European Journal of Cancer Prevention) in dr. Paola Boffette, podpredsednika Mednarodnega raziskovalnega inšti- tuta za preventivo (International Prevention Research Institute), ki sta pred italijanskim sodiš em nastopila kot izvedenca v korist firme Montefibre in ili izpostavljeni azbestu in so zboleli za nek bolezni. lanek z naslovom The role of stopping exposure and recent exposure to asbestos in the risk of mesothelioma sta objavila v reviji European Journal of Cancer Prevention. V trdita, da je kriti ni pregled znanstvene literature pokazal “konsistentne dokaze, da za delavce, ki so bili izpostavljeni azbestu v oddaljeni preteklosti, lanek je bil poslan uredništvu 28. septembra, sprejet v objavo pa štiri dni pozneje, kar vemo, da je absolutno prekratek as za resno recenzijo [3, 4]. Ko gre za nevarno kemijsko snov pa preti vsaj še ena nevarnost: iskana snov se pojavlja pod zelo številnimi imeni. Na ta na in se iskalec zmede ali imen za iste kemijske snovi. 52 KARCINOGENE SNOVI Zadostni dokaz na Omejeni dokaz Nezadostni dokaz Kon Za 53 2A in 2B pri verjetno in verjetno nogenost pri iš 54 ustaljena, zboli okrog 32 ljudi na leto. Prepoved uporabe azbesta je bila sprejeta z zakonom leta 1996, zato praviloma v prihodnje ne bi smelo priti do nadaljnjega bistvenega ve o istili azbesta in ker je latentna doba zelo dolga (tudi 40–60 let), tudi ni pri rabljamo nenadzorovano, predvsem benzena, ki povzro a levkemijo, formaldehida, ki povzro a raka zgornjih dihal, industrijo aluminija, jekla, izpostavljenost lesnemu prahu … ZAKLJU EK Ena najve ajo krat resnost u kovnjakov. stavljenostjo azbestu, medtem ko vse druge zanemarjamo. Pri tem mislim, dujo ega vzroka bolezni. Korak k odkrivanju poklicnih rakov bi bila dobro vzeta anamneza o izpostavljenosti na delovnem mestu, eprav imamo pred celo 40 leti. Nikakor ne smemo namre zanemariti latentne dobe, ki se z Tveganje raka je v ve ini primerov odvisno od kumulativne doze, ki jo dobimo, asom izpostavljenosti. Tvegaje raka se linearno ve LITERATURA 1. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali 2. Huff J. IARC monographs, industry infl grading chemicals: a personal point of view. International agency for research on cancer. 5. Preamble to the IARC Handbooks of Cancer Prevention. IARC Sci Publ 1996; (139): 1–12. 55