O PAPIRNI PANOGI Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Gori~ane d.d., Sora Matt 90 g/m 2 9 O PAPIRNI PANOGI ve~ji kot celotna izgradnja novega bloka. Ostaja nam slabih 10 let, da staknemo glave in skupaj najdemo nove re{itve, nove tehnologije preboja. Sledilo bo 10 let, ko bo potrebno nove tehnologije iz teorije razviti v prakso in naslednjih 10 let za testiranja in optimizacijo. Potem nam ostane samo {e slabih 10 let za popolno »energetsko revolucijo« in že bomo v letu 2050. Pa smo tega sposobni? Evropska papirna industrija je tega sposobna. Na~rt 2050, predstavljen v enem izmed mojih prej{njih ~lankov, odgovarja na vpra{anje, kako. Omenjeni In memoriam BOŽO IGLI^ (1920 – 2012) Ni veliko ljudi, ki bi v papirni{tvu pustili tak{en pe~at, kot ga je pustil Božo Igli~. V papirni{tvu je deloval na obmo~ju celotne nekdanje Jugoslavije, svoje znanje je prena{al mlaj{im generacijam. Pri njem je diplomiralo 60 diplomantov. Prof. Božo Igli~ je avtor 5 u~benikov s podro~ja papirni{tva. Njegova vizija, da papirni~arji potrebujejo svoje združenje, je bila gonilo, da je leta 1970 ustanovil DITP ter reviji Papir vdahnil življenje. Izku{nje na podro~ju papirni{tva je za~el nabirati v avstrijski papirnici Brigl & Bergmeister {e kot {tudent. Po koncu 2. svetovne vojne so na takratnem ministrstvu za industrijo iskali strokovnjake in njegova prva naloga, ki mu je bila dodeljena, je bila obnovitev tovarne lepenke Podvelka. Potem so ga poslali v Celulozo Kr{ko, od tam v Rade~e, nato v Zagreb, kjer je nadomestil tehni~nega direktorja, ki se je upokojil. Nato so ga poslali na montažo v Prijedor. Naslednja v vrsti papirnic je bila Papirnica Vev~e, kjer je bil 20 let tehni~ni direktor. Pod njegovim vodstvom je prvo izobraževanje papirni~arjev potekalo v Papirnici Vev~e, kjer je pou~eval tehnologijo papirni{tva. Na njegovo pobudo je bilo na Srednji tehni~ni {oli na A{ker~evi v okviru lesarske sekcije ustanovljeno {olanje papirni{kih tehnikov. Na Fakulteti za kemijo je pou~eval – v okviru usmerjenega izobraževanja – predmet Tehnologija celuloze in papirja okoli 20 let in pridobil status izrednega profesorja, vzporedno pa je predaval tudi na Biotehni~ni fakulteti, organiziral in vodil izobraževanje papirni~arjev tudi v Papirnici Vev~e. Od leta 1974 je bil dolga leta direktor In{tituta za celulozo in papir vse do svoje upokojitve. V tem ~asu, ko je bil direktor ICP-ja, je spoznal, da je potrebno stroko seznanjati s strokovno literaturo. Tako je na njegovo pobudo za~ela izhajati revija PAPIR. Ko se je udeleževal razli~nih simpozijev po svetu, je pri{el na idejo, da se tudi v Sloveniji ustanovi Dru{tvo inženirjev in tehnikov papirni{tva, ki bi omogo~alo preko doma organiziranih simpozijev na{im papirni~arjem slediti razvoju papirni{ke tehnologije. Leta 1971 je organiziral prvi simpozij DITP v Sladkogorski. Prav do zadnjega je sodeloval v programskem odboru dogodka, tudi leto{njega. Bil je ~lovek, ki je bil osredoto~en na strokovno delo in zanj ni bilo ovir. Tudi danes nam je lahko vzor in zgled, kako brezkompromisno se je soo~al z izzivi. Bil je navdihujo~ u~itelj. Posebno hvaležnost pa zasluži njegov po{ten, spo{tljiv in prijazen odnos do vseh, ki smo imeli sre~o biti njegovi sodelavci. In takega se ga bomo spominjali. V imenu sodelavcev Dru{tva inženirjev in tehnikov papirni{tva, Marko Jagodi~ dokument pa ni le lepo potiskan papir lepih besed in želja. Implementacija za doseganje na{ih ciljev je v polnem teku. V naslednjem letu bosta dve ekipi, sestavljeni iz predstavnikov podjetij, univerz, raziskovalnih in{titutov, dobaviteljev opreme, zunanjih strokovnjakov iz drugih industrijskih panog idr., tekmovali v razvoju povsem novih tehnologij preboja za papirno industrijo. Kon~nega rezultata se ne da predvideti, pa vendar papirja v prihodnosti morda ne bomo izdelovali na na~in, kot ga poznamo zadnjih 3.500 let (ali ve~). Dragi vsi, ki vam je papir strast, prihodnost panoge ni vpra{ljiva. Le pot do tja je {e nekoliko nejasna in zamegljena. Skupaj lahko naredimo vse, kar je v na{i mo~i, da ustvarimo pogoje, v katerih bomo lahko preživeli. In ~eprav nas bo veliko, ki danes prebiramo PAPIR, v letu 2050 že »biomasa«, lahko pozitivno gledamo naprej. Pa sre~no! Jernej Vernik, CEPI menedžer za energetiko, podnebne spremembe in inovacije