• 
IZ 
T 
uCZDs 
E 
p 
Vasja Bric 
:z 
Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 8.5.1992 
Izvleček 
s d 
Kak.o smo začeli s fotogrametrično izdelavo digitalnih 
topografskih načrtov s pomočjo KORK digitalnega kartimega 
sistema na Geodetskam zavodu Slovenije. 
Ključne besede: digitalna topografska baza, digitalni kartimi 
sistem, fotogrametrija, geodetski načrt, KORK, topografija 
Abstract 
How a photogrammetric production of digital topographic 
maps with KORK digital mapping system has been started at 
Geodetski zavod Slovenije. 
Keywords: digital mapping system, digital topographic base, 
geodetic map, KORK, photogrametry, topography 
TTN 1:10000 
UDK 528.74:528.425.4 
528.425.4(084.3):681.3 KORK 
S posodobitvijo analognih fotogrametričnih instrumentov smo dobili orodje za izdelavo digitalnih načrtov (glej članek G V 92/1 KORK - Digitalni kartirni 
sistem). Odločili smo se, da prvi večji projekt (izdelava TTN-10 za območje Kočevske 
Reke) naredimo z novim orodjem. Izdelali smo knjižnico topografskih znakov, 
pripravili makroukaze, določili parametre izvrednotenja (dolžina koraka za tekoče 
zajemanje plastnic, dovoljeno odstopanje pri izravnavi pravokotnosti objektov ... ), 
prioritete za izris, linijske simbole za končni izris. Napisali smo več podpornih 
datotek, ki pomagajo programom pri pripravi povezave med modeli, iskanju napak, 
avtomatskemu popravljanju napak, pripravi datotek za izris na risalnik. Kontrolne 
izrise smo izdelovali na valjčnem, založniške originale (situacija, voda, višinska 
predstava) pa na miznem risalniku. Zaradi pomanjkanja časa smo notranji in zunanji 
opis opravili ročno. S KORK.-om smo izdelali S listov 1:10 000 (območje Kočevske 
Reke). 
ajveč težav nam je povzročalo definiranje vsebine in odnosi med posameznimi 
elementi vsebine. Smiselno smo poskušali uporabiti naslednja pisana pravila: 
• Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte (1982) 
o Začasno navodilo za reambulacijo TI'N-5 (1986) in 
o Operativno navodilo za vzdrževanje TTN-5 in TTN-10 (1991). 
Vsekakor bo treba za izdelavo topografskih načrtov v prihodnje dopolniti in popraviti obstoječe pravilnike ter dodati kartografska pravila. Nekaj tehničnih 
težav pa so nam povzročali linijski znaki (npr. pobočja, nabrežine). Reševali smo jih s 
postavljanjem točkovnih topografskih znakov na linije ali ročno. · 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2 
v 000 
2 
S projektom Kočevska Reka (TTN 1:10 000) so pokrite še zadnje bele lise v izdelavi TTN-5 in TTN-10. 2.akaj smo se kjub temu odločili za vpeljavo nove tehnologije? 
• Kljub vpeljevanju novega načina izdelovanja TIN smo bili še vedno hitrejši 
od klasičnega postopka. 
• Izkušnje nam pomagajo pri izdelovanju TTN 1:1 000. 
• 2.ajete digitalne podatke se lahko uporabi v druge namene (projektiranje). 
• Vzdrževanje načrtov bomo opravili hitreje. 
ri vtečenem postopku bomo porabili polovico časa klasične izdelave načrtov ali 
celo še manj. Vzdrževanje bo enostavnejše in hitrejše, včasih pa se bomo odločili 
kar za izdelavo novega načrta, saj se bodo stroški nove izdelave približali stroškom 
vzdrževanja. 
ako uporabiti zajete podatke za tvorbo digitalne topografske baze podatkov 
DTBP) in za vnos v GIS? Pri našem projektu smo podatke zajemali, da bi 
izdelali 2D načrt Višine, ki so nas nekoliko ovirale pri editiranju, smo zajemali zaradi 
kasnejše izrabe podatkov. 2.ajemanje podatkov za kartografske namene in tvorbo 
DTBP se razlikuje (npr. reka pod mostom v DTBP ni prekinjena). Razlikuje se 
predvsem zato, ker klasični načrt analizira človek, DTBP pa algoritem računalniškega 
programa. 
TTN 1:1000 
Izdelava načrtov 1:1 000 (Kočevska Reka) je bil naslednji projekt, izdelan na digitalni način. Veselili smo se že, kako bomo lahko uporabili knjižnico 
topografskih znakov, narejeno za TIN-10. Skoraj celotno knjižnico pa smo morali 
narediti na novo, saj je veliko topografskih znakov drugačnih ali vsaj različnih 
proporcev, in s samo povečavo nismo rešili problema. Zaradi pomanjkanja časa smo 
naredili knjižnico samo za tiste topografske znake, ki naj bi jih uporabili na območju 
projekta. Linijski znaki so nam tudi tu delali težave. Avtomatsko in ročno editiranje je 
bilo zahtevnejše kot pri TIN-10. 
Poleg klasičnega izrisa na folijo je naročnik želel tudi digitalno obliko nekaterih vsebin (ceste, objekti, točke za višinsko predstavo ... ). Digitalne podatke smo 
prevedli v DXF, točke za višinsko predstavo pa v ASCII datoteko. 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2 
Geodetski vestnik 36 
ZAKLJUČEK 
okukajmo malo v prihodnost in predpostavimo, da imamo DTBP zgrajen. Na 
DTBP-ju bodo uporabniki opravljali analize. Rezultati analiz bodo enostavne 
numerične vrednosti, tabele, grafikoni, tematske karte, itd. 2.akaj pa ne tudi 
topografski načrti, in to celo prirejeni za različne uporabnike; za orientacijo, vojaške 
potrebe, itd. Vzdrževali seveda ne bomo'izhodov analiz (načrtov), pač pa DTBP, Ko se 
bo v DTBP nabralo dovolj sprememb ali po potrebi, bomo z uporabo programskega 
vmesnika (analiza) tako rekoč s pritiskom na gumb izdelali nov kartografski original. 
Viri: 
KORK.DigitalMappingSystem, 1991, manuaL 
Operativno navodilo za vzdrževanje TTN-5 in TTN-1 O, 1991, Republiška geodetska uprava, 
Ljubljana. 
Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte, 1982, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. 
Radwan, M.M, 1990, Production o.f digital maps and topographic databases(lt!cture notes), ITC, 
Enschede. 
Začasno navodilo za reambulacijo TTN-5, 1986, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. 
Recenzija: Roman Rener 
Brane Mihelič 
Geodetski vestnik 36 (1992) 2