Evgenija Padar. Vesele božične praznike! Stisnila je roko v slovo; malo suho zakašljala, sedla na voz in se odpeljala na božične počitniee k svoji materi vdovi v Škofjo Loko v trdni nadi, da se vrne čez 10 dni zopet na svoje mesto in z okrepčanimi močmi iznova hadaljuje svoj težavni posel učiteljice. Božične počitniee so minile, a nje ni bilo. Zadnji dan je dospel list s kratko vsebino: nZbolela sem, in zdravnik pravi, da moram ostati v postelji najmanj mesee dni, a pozneje pa že pridem, upam, da ta čas popolnoma okrevam." Minil je januar, potekel je februar, oglasili so se krilati pevci, in zbežal je mesec marec, a Grozdane le ni bilo. Pač pa so prihajala poročila, da je oddnedodne slabeja. In res, ni je bilo več! Prišle so velikonočne počitniee, a s temi je ugasnilo [tudi nje mlado življenje. Dne 15. aprila je umrla pri svoji materi, stara 29 let, za navadno učiteljsko boleznijo — sušico. Bajnka Grozdana Pader, tako se je zvala sama, je dovršila učiteljske študije v Gorici 1898 s prav lepim, skoraj odličnim uspehom. Službovala je ves čas, 9 in pol leta, vedao v Poljanah nad Škofjo Loko vobčo zadovoljnost občinstva in šolskih oblastev. Bila je jako na- darjena, vueta učiteljica, bolj šibkega telesnega zdravja. Po mišljenju je bila vsekdar naprednega in odločnega narodnega duha. Pri šolski raladini je uživala občo ljubezen, zakaj vedla se je napram tej ko ljubeča mati. Dne 17. aprila smo jo spremili k zadnjemu počitku v Škofji Loki. Bil je sicer lep, solačen dan, a žalosten za nas spremljevalee. Pri izprevodu je bila zastopana domača občina po gospodu županu Grošlju ia po več vaščanih iz Poljan. Zbralo se nas je tudi 10 učiteljev in le 2 zavedni učiteljici, četudi je bil za pogreb jako ugoden čas in zveza najboljša z Ljubljano. Naj veljajo te vrstice nji v blag spomin!