m m p	süiHwi m
X$č irSSjsf
liSÖssa
iiis;=išiiipie,wMeiii»eiireii»eii
/ 5.-2'35N1 R5ii|tz!|^^^i:l=qFlg^--al,=^||ti|:
ŠTEVILKA 6, LETNIK 17 22. 03. 2007, CENA 1,13 €/270 sit
Maj športniki 1006
I Knjižnica
sp
[p[ ZASAVC
m 2007
I 352(497.12 Zagorje ob Savi)
Zidani n
0087633,6
COBISS e
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

jgQllB saEPawfflQ Sl \78Q

■	PNFUMATfC ®uPer ponudba letnih pnevmatik:
L^LJZ.	trade h<j]
JF5 www.jps-pneumatlc.sl JFS jurlj.plevcak@slol.net jps
(oiilintnldl -
Viking tyres floanmO M E NO JEC
m
good/year
<$>
VJf ULDA
DUNLOP




i
L
Trg revolucije 8/b Trbovlje Tel.:03 563 18 30 Delovni čas: ponedeljek - petek 8.00 - 12.00 ter 13.00 - 17.00, sobota 8.00 -12.00
SUZUKI
///
am
Swift
Ignis
od 9.990 EUR
0
Nov model SX4 - diesel
immm	
_J	
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www. avto hisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
"O
o
on
D
O
C
o E c
"O
a*
3 £
B (D
Im c
fll O
Z O.
Q. o
3 ? ui >
rO
■ C
(O
2 B
fO L.
>un > £ CD
o1"1
JO £
'S 5
TD CX
S JS
^ 5
IZ)
«Tn*, k
c
ra
TD
fO
c
c
ra
TD
ta
c
□
£ o > -Q
iz)
(N £0
2 in c ra ra td
iz) n
ra 5
N S
<u
4-J
5 o
TD
c
ra
TD
ra
c
>
o
"S>U
l/l « JS
S a
(N
o
TD
N
ta
>
c a ta xo ra
ra a. C vO
d) ra
i- TD > N
<l> ta
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
<j£ □	sT
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
□
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?
mazoa
c
fO
L.
u
c
<0
c
o
c
"O
o — on —
3 N
■M -C <D •■=
•D .E
O) "Ö > N (U to
z ^
5 m S

QUALITÄTS
REPORT
2006
Mazda je številka 1 v po kakovosti. 5
m
Morate preBratI:
Ni šlo
brez krame
Pasaveki in red
Velikonočnica z Boča
Šentlamberške
salame
Najšportniki
Zasavja
Dojenčki plavali v Hrastniku
Spomladanska
utrujenost
u
in
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar In Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sit), polletna 13,52 EUR (3.240.00 sit>.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UWWA STR4N ©
UVODINII
uvonhiii
Marec. Mesec, v katerem se zgodi spomladansko enakonočje in nastopi čisto ta prava pomlad, ali ' pa tudi ne... Zima ima pravico še mahati,1 sicer le z repom, pa vendar.. .Snežilo je kot za stavo poslednje zimske dni. Hja, se zgodi!1 Rre-pogosto! Takrat, ko nimamo, si prav silno 1 želimo...
; Tokrat je to zelena pomlad, toplo sončece, čebelice (
1 in metuljčki in...eh, zdaj je pa tole že hudo načičkano'j ) — kičasto.
/Torej! Odpraz-) žensk, sočustvova-! ptički ženili in tudi (zahvalili za Ijube-) teden boja proti (bo pa še trajal, saj Scepivu proti raku na (odkrili 82 stranskih /dan voda je tudi v (no, vsak dan je nov
novali smo Dan j li z mučeniki, se s/ mamicam se bomo ( zen in skrb...Tudi< raku je minil, boj) so v najnovejšem ( materničnem vratu) učinkov, svetovni/ tem mesecu in, jas-) dan, ki z gotovostjo/
(preko sevniških in šentlamberških salamarskih vikendov vodi na-/ravnost proti PRVEMU APRILU.
Ja? Ne gre za praznik vseh lažnivcev! Tokrat ne - ne v Zasavcu!
W mislih imam čisto ta pravo, zaresno in hudo pomembno ZA-, (SAVČEVO SALAMIJADO - deveto po vrsti.se ve, da tradicij (onalno in prepričana sem, da težko pričakovano - naVidrgi. (Vidrga spet vabi, kakršnokoli že bo vreme: sneženo, zeleno,/ (sončno, deževno, megleno... Eno je gotovo - dišalo bo omam-) (no! Se spominjate...lansko leto je bilo...vonj po dimu, malce/ Spo česnu, mmm , koleščki z vzorčki drobno mletega, malce! (bolj grobega in v odtenkih svetlo rdeče do rjavkastega s sve-/ (tlejšimi,skoraj belimi pikicami različnih oblik,tesno sprijetih/ (med seboj, sočnega videza in ...a imate že polna usta slin?/ )Prav je tako! Zdaj vam preostane le še ena možnost: PRI-/ tDITE NA 9. ZASAVČEVO SALAM IJADO NAVIDRGO/
I.APRILA LETOS! Začnemo okrog šestih popoldne/
Un nadaljujemo globoko v noč, vse do jutra bele-f (ga...
IVSEM MAMAM ZA MATERINSKI DAN PA PRI-/ ^VOŠČIM NAJBOLJ PRIDNE OTROKE TEGA^J vSVETA...,da se bodo lahko udeležile sala-f \marskega praznika...
Urednica MartaJ
mtemič se imem
S. 2007
Naslovnica:
KMN JUVENTUS iz HRASTNIKA Fotografija: Branko Klančar
Dovolj pomembno, da se ustavimo ob pismu:
Mariborska livarna bo ob svetovnem dnevu vode 22. marca gostila kar 700 vodnih ambasadorjev
700 mladih vodnih ambasadorjev iz štirih držav si bo pod pohor-jem izmenjalo sporočilo o nujni skrbi za vire pitne vode. Dogajanje v Mariboru bo v tem tednu zaznamoval velik dogodek. Ob Svetovnem dnevu vode v četrtek, 22. marca, se bo namreč na Mednarodnem srečanju šol Armalovega sklada v prireditvenem šotoru ob hotelu Arena pod Pohorjem srečalo več kot 700 mladih iz kar štirih držav, ki si bodo izmenjali in v javnost ponesli sporočilo o nujni skrbi za vire pitne vode ter svoje sovrstnike, pa tudi vse druge, ki se zavedajo, da je voda nenadomestljiva naravna dobrina, pozvali k odgovornemu odnosu do te za življenje na Zemlji nujne tekočine.
Posebno obeležitev Svetovnega dneva vode, ki bo letos po obsegu, številu udeležencev in vsebinski globini presegla vse do sedaj, že tretjič zapored pripravljajo v Mariborski livarni Maribor, ki se je pred tremi leti odločila, da skrb za vodo postavi v središče svojega družbeno odgovornega ravnanja. Leta 2004 je ustanovila Armalov sklad, s katerim po eni strani šolam z donacijo kakovostnih sanitarnih armatur svoje blagovne znamke Armal - do sedaj jih je 44 Armalovim šolam podarila že več kot 380 - in po drugi strani z vzpodbujanjem aktivnosti in razmišljanja o vodi, njenih virih in nevarnosti, ki ji grozijo, šolarje že tri leta vzpodbuja k aktivnemu odnosu do vode in tako pomembno prispeva k dvigu zavesti o odgovornem ekološkem odnosu do narave med mladimi. Letos je z aktivnostmi Armalovega sklada prestopila tudi meje domovine in med Armalove šole poleg 21 slovenskih uvrstila tudi 6 šol iz Bosne in Hercegovine, 5 šol iz Hrvaške in 4 šole iz Srbije, ki so jo prepričale z napovedanimi aktivnostmi na temo skrbi za vodo. Vse šole, ki letos sodelujejo v Armalovem skladu, se bodo na Svetovni dan vode 22. marca srečale v Mariboru in na dogodku, ki bo potekal v obliki velike ekološke tržnice, predstavile svoja sporočila, ugotovitve in aktivnosti, ki so jih že in jih še bodo izvajale skozi vse šolsko leto. Srečanje pa bo imelo letos zaradi svojega mednarodnega značaja, na njem bo namreč sodelovalo tudi 300
mladih iz Hrvaške, Bih in Srbije, še poseben naboj, saj želijo z njim v Mariborski livarni dokazati, da odgovornost do vode presega ne le ekološke, pač pa tudi krajevne, državne in jezikovne meje in da je voda skupna skrb vseh.To sporočilo bodo mladi skušali strniti tudi v Deklaraciji Armalovih vodnih ambasadorjev, ki jo bodo v okviru srečanju izdelali na posebni delavnici. Kako razmišljajo o vodi in kako se kaže njihova zavezanost ciljem Armalovega sklada, bodo udeleženke in udeleženci prikazali na stojnicah in v posebnih nastopih, ki so jih pripravili prav za to priložnost.
Srečanje, ki se bo v prireditvenem šotoru ob Hotelu Arena pričelo ob 10. uri in ga bo zaznamovalo pestro dogajanje, se bo ob 15:30 uri zaključilo s svečano razglasitvijo Deklaracije in razglasitvijo naj-predstavitvene stojnice ter rezultatov izbora slogana Armalovega sklada, ki ga bodo mladi predlagali in izbrali sami. Ob letošnjem srečanju pa je Mariborska livarna za vse udeležence srečanja pripravila in izdala tudi Almanah šol Armalovega sklada, v katerem so se vse udeležene šole predstavile s svojimi aktivnostmi in izdelki na temo vode. Almanah je multilingualen in prinaša veliko zanimivih fotografij in informacij.
Dogajanje bo zares pestro, poleg udeležencev in udeleženk iz šol Armalovega sklada pa v Areni pod Pohorjem pričakujejo še mnoge goste, predvsem pa vse, ki se zavedajo, da je pitna voda bogastvo, ki ga moramo ohraniti, in ki hkrati tudi z iskrenim veseljem podpirajo aktivnosti mladih vodnih ambasadorjev. Kar tri dni bo gostila 240 mladih in njihovih spremljevalcev iz Hrvaške, BIH in Srbije. Da jim bo čas v Mariboru še hitreje minil, jih bo med drugim popeljala na turistični ogled Maribora, v 3D kino, obiskali pa bodo tudi eno od mariborskih Armalovih šol, kjer jim slovenski sovrstniki pripravljajo pester sprejem.
Med njimi bo tudi srednja šola Zagorje, ki sporoča:
Zdrava pitna voda za vse
V okviru akcije 'Armal za zdravo pitno vodo’ so na Srednji šoli Zagorje v mesecu februarju in marcu izvedli še zadnji dve delavnici pred predstavitvijo v Mariboru, kjer bo sklepna prireditev.
Prva delavnica je bila namenjena dijakinjam in dijakom turističnega programa, druga pa nadarjenim »slikarjem« drugega in tretjega letnika programa trgovec. Ustvarjalne roke so izdelale slike, ki so razstavljene v Zdravstvenemu domu Zagorje, kjer so na ogled. Dijaki turističnega programa so pripravili delavnico na temo Voda v turizmu.V to delavnico so bili vključeni dijaki 4. g in 3. g oddelka, k sodelovanju pa so povabili tudi učence OŠ Toneta O kroga rja Zagorje. Učenci so preživeli ustvarjalni dan z dijaki naše šole. Dijaki so se z učenci najprej pogovarjali o pomenu vode v življenju, nato pa so se osredotočili na pomen vode v turizmu. Razdelili so se v skupine, kjer so nastali zanimivi plakati, razstavljeni na hodniku šole. Udeleženci delavnice so izdelali tudi zloženke, le-te pa bomo razdelili na stojnici na skupni prireditvi, ki bo 22. marca 2007 ob Svetovnem dnevu Zemlje v Mariboru. To prireditev bo organiziralo podjetje Armal.
Za eko šolo Stana Kovač Hace
mtiezc Q
Peta občinska v Radečah
Ekspresni sprejem občinskih proračunov za leti 1007 in 1008
V ponedeljek, 12. marca, je v prostorih občine Radeče potekala že peta redna občinska seja. Glavno točko seje so sklenili, glede na zahtevnost, v dokaj kratkem času. Po konstruktivni debati je bil sprejet proračun, ki je sad trdega dela vseh občinskih služb in župana Matjaža Hana v prejšnjih mesecih.
Potrjena in sprejeta sta bila letni program športa in predlog cen pomoči na domu. Slednje bodo od prvega aprila letos višje, a le za proračun, medtem ko bodo cene za uporabnike te pomoči za 15 odstotkov nižje.Tako bo cena znašala 1,92 evra.
Kot je po seji povedal župan Občine Matjaž Han, so v tem času že uspeli pridobili okrog 100 tisoč Evrov sredstev. Veliko pomembnost pripisuje tudi obisku ministra za promet Janeza Božiča.Vzrok tega je prav sprejetje županovega dopolnilnega predloga v državnem proračunu, ki govori o tem, da bodo v Radečah v času dveh let dobili novo cesto, v vrednosti 2 milijona evrov. Po sprejemu rebalansa državnega proračuna in s tem pridobitve sredstev, naj bi pričeli tudi z urejanjem podobe železniške postaje v Radečah. Skušali bodo pridobiti še sredstva za obnovo nekaterih drugih lokalnih cest in v manjšem znesku z ministrstva za kulturo še sredstva za obnovo Kulturnega doma. Na ministrstvu za šolstvo se bodo potegovali za sredstva, potrebna za investicijo v osnovno šolo Marjana Nemca. Jože Renko nam je zaupal tudi nekaj svojih pogledov na sprejem občinskega proračuna. Povedal je, da so svetniki sicer predlagali kar nekaj amandmajev, ki pa jih občinski svet, glede na predhodne razprave oz uskladitev proračuna, ni sprejel. Glede investicij oz. javne porabe so bile vse proračunske postavke, kar zadeva ceste, komunalo in vse ostalo, usklajene z KS. Sveti KS so ha svojih sejah obravnavali predlagani proračun in si s tem ustvarili določena izhodišča za štiriletno obdobje. Na vsebino proračuna ni bilo bistvenih pripomb.V njegovo pripravo je bilo vloženo ogromno dela s strani občinske uprave, svetov KS, posameznikov in župana.Tako pripravljen dvoletni proračun je bil na tej seji brez večjih pretresov tudi sprejet.
Položaj na področju cestne povezave
Župan je pred kratkim gostil ministra za promet Janeza Božiča in direktorja državne direkcije za ceste Vilija Žaverlana. Radečani so dobili zagotovilo, da bo posodobljenih nekaj državnih cest in s tem odpravljenih kritičnih točk. Tudi pomoč pri izvedbi financiranja lokalnih cest jim je bila obljubljena.To so predvsem lokalne ceste, ki služijo kot obvoznice ob zapori državnih cest. Pomembna tema pogovorov je bila oskrba prebivalstva z vodo, saj imajo nerešene probleme pri izgradnji vodovoda za naselje Obrežje. V proračunu so predvidena sredstva za dokončanje del v letu 2007. Izgradnja poteka skupaj z občino Sevnica, saj je del Obrežja v sev-niški občini. Tako bo tudi občina Sevnica sofinancirala izgradnjo dela tega vodovodnega sistema.Ves potek izgradnje je odvisen od tega, ali bodo Službe vlade za lokalno samoupravo oz Agencije za regionalni razvoj objavile razpis, na katerega se bo lahko občina Radeče prijavila s tem projektom in skušala pridobiti dodatna sredstva za izgradnjo infrastrukture.
Glavna naloga je dograditev čistilne naprave, za kar so v proračunu potrebna sredstva predvidena, potrebno pa bo pridobiti še določena sredstva z Ministrstva za okolje in prostor za dokončanje del, ker občina sama take investicije z lastnimi sredstvi ne bo mogla izpeljati. Predviden čas dokončanja čistilne naprave je do leta 2008.
Reševanje težav v JZ Zdravstveni dom Radeče
Glede na problematiko v Zdravstvenem domu je predvidena obravnava pod posebno točko dnevnega reda na naslednji seji občinskega sveta. Pripravljena bo dokumentacija v zvezi s težavami, s katerimi se srečujejo v JZ. Člani občinskega sveta svetnik in občinska uprava z županom bodo na tej skušali skupaj z ZD in direktorico Ingrid Kus - Sotošek ter s svetom Zavoda najti rešitev za izboljšanje razmer v Zdravstvenem domu Radeče.
Besedilo: Rudi Špan
Priznanja civilne zaščite
0b letošnjjem svetovnem dnevu civilne zaščite so v četrtek, I. marca 1007, v Cankarjevem domu podelili 11 priznanj, od katerih sta dva srebrna znaka sprejela Boris Kreže in Iztok Slanšek, člana Občinskega štaba za civilno zaščito Hrastnik.
Oba sta se s svojim dolgoletnim delom v štabu CZ na tem področju že večkrat izkazala, še posebej odmevne so bile priprave in izvedba države vaje Klor 2006.
»Iztok Slanšek je od leta 2000 tudi poveljnik štaba CZ, Boris Kreže pa je poleg dela v štabu CZ vrsto let predsedoval PIGD TKI, je pa tudi vodja industrijske reševalne enote Klor v TKI Hrastnik,« nam je povedal Aleš Venko, referent CZ na hrastni-ški občini.
Priznanje sprejema predsednik PGD Hrastnik mesto Ljubo Zalezina iz rok Bojana Žmavca, direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje
Ostalih 248 priznanj so podelil v teh dneh na regijskih prireditvah po Sloveniji.Tako so se zbrali v sredo, dne 07.03.2007 na slavnostni podelitvi v Hrastniku dobitniki priznanj in poveljniki regijskih štabov CZ iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Slavnostni govornik je bil Bojan Žmavc, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, dogodek pa so popestrili gojenci GŠ Hrastnik. Prejemniki priznanj: Alojzij Klančišar - zlati znak CZ; Sašo Anžur, Bojan Paskvale in Marino Brvar - bronasti znak CZ. Zlati znak CZ pa sta dobili še dve prostovoljni gasilski društvi - Trbovlje mesto in Hrastnik mesto. Oba imata za seboj že 120 let požrtvovalnega dela v trenutkih, ko je treba ljudem pomagati.
Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv štaba CZ Hrastnik
© HMfeRC
Ni sle brez krame
Šlo pa je na Kramarskrm sejmu na Dolu tokrat brez dežja
Medtem ko je bilo lani na dan mučenikov deževno in še leto prej sneženo, je letos, na soboto, 10. marca 2007, sijalo sonce, ki je privabilo številne obiskovalce.
Največ drenja je bilo kot po navadi pri suhi robi. Drugi so nabavljali sadne sadike, orodja za kmečka opravila, semena, suho sadje, izdelke iz gline in voska, med pa tudi pri obutvi in oblačilih so se ustavljali. Tekstilci so razstavili svojo kramo na rokometno igrišče, v Dolanki pa so imeli letos prostor za pomerjanje.
Od pridnih rok za pridne roke
Posamezni prodajalci so dobili v globino pet metrov razstavnega prostora, za tekoči meter pa so morali odšteti tri evre. »Člani turističnega društva so stregli s toplim čajem in kavo že od pete ure zjutraj, saj so takrat že prihajali ‘trgovci' in postavljali stojnice,« je povedala Radojka Odžič z občine Hrastnik. Jih je bilo pa letos manj kot prejšnja leta - le 25, včasih je prišlo tudi do 60 ponudnikov.Več bi jih bilo, če bi bil 10. marec sredi tedna. Sobota pa je zanje bolj primerna za prodajo na večjih tržnicah.
Slika in besedilo : Fanči Moljk
Mlinse gostile gasilsko mladež
Mlinše so v soboto, 10. marca 1007, gostile nadobudne gasilke in gasilce iz zagorske občine.
V prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole je bil namreč 2. gasilski kviz Gasilske zveze (GZ) Zagorje za osnovnošolce. Organizirala ga je mladinska komisija GZ Zagorje ob pomoči gostoljubnih gostiteljev.
Nastopilo je skupno 21 ekip s po tremi tekmovalci.V kategoriji starejših pionirjev je bilo v konkurenci 12 ekip, medtem ko se jih je v mlajši kategoriji pomerilo 9. Opraviti so morale s štirimi teoretičnimi in dvema praktičnima igrama. Pisale so teoretični preizkus znanja iz požarne preventive ter ukrepanja v primeru požara in drugih nesreč. Odgovarjale so na testna vprašanja iz splošne razgledanosti po zgledu različnih iger kviza Male sive celice. Praktični del tekmovanja je bil sestavljen iz vezanja vozlov in dopolnjevanja sestavljanke.
Med starejšimi pionirji je zmago odnesla Osnovna šola Ivana Skvarče pred PGD Šentlambert 2 in PGD Šentlambert 3. V konkurenci mlajših pionirjev je I. mesto osvojila ekipa PGD Zagorje - mesto I pred Osnovno šolo Podkum in PGD Čem-šenik.Vse sodelujoče trojke so dobile priznanja, najboljše tri ekipe v posameznih kategorijah pa so bile nagrajene še s pokali.
Besedilo: Boštjan Grošelj
Ugodni krediti
Razpis ugodnih kreditov za zasavska podjetja
Garancijska shema Rudnika Zagorje v zapiranju, ki deluje v okviru Regionalnega centra za razvoj, je skupaj z Banko Zasavje objavila razpis (Uradni list RS 21/2007 in spletna stran www.rcr-zasavje.si) za ugodne dolgoročne kredite in garancije.
Višina posamičnega kredita je lahko največ 626 tisoč evrov, doba vračanja je do deset let, trenutna obrestna mera pa je šestmesečni EURIBOR + 0,9 odstotka.
Krediti in garancije so namenjeni gospodarskemu razvoju Zasavja in ustvarjanju novih delovnih mest v naslednjih občinah: Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji,Trbovlje in Zagorje ob Savi. V primeru, da kreditojemalec za nedoločen čas prezaposli delavca Rudnika Zagorje v zapiranju, je upravičen do premije v višini 3.622,10 evrov, če pa zaposli brezposelno osebo, ki je prijavljena na uradu za delo v Hrastniku, Litiji, Zagorju, Trbovljah ali Laškem, se mu prizna za polovico nižja premija. Skupna razpisana vsota za posojila znaša 1.252.000 evrov za posojila in polovico tega zneska za garancije. Rok za prijavo je do porabe razpisanih sredstev oziroma najdlje do konca leta, vloge pa bodo obravnavane vsak mesec.
Letošnji razpis Garancijske sheme Rudnika Zagorje v zapiranju je deseti po vrsti.V dosedanjih devetih je bilo skupaj odobrenih več kot 2 milijardi tolarjev kreditnih sredstev in polovičen znesek garancij.	Besedilo: Boštjan Grošelj
FUA)ft£gG Q
Razširjena seja UO OZ Zasavje
Bela knjiga predlogov za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva
Nova organiziranost gospodarstva v različnih zbornicah je bila pobuda za GZS, da je pripravila Belo knjigo predlogov za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Več o tem je pojasnil svetovalec predsednika GZS Marjan Širaj.
Opozoril je, da nihče ne sme zaspati na lovorikah ustvarjenega, saj so na drugi strani številna podjetja, ki imajo slabe rezultate, težave z zaposlovanjem potrebne delovne sile, neučinkovito črpanje sredstev EU ... Zato so pripravili predloge za večjo konkurenčnost, nasvete, kako poenostaviti poslovno okolje, enostavneje zaposlovati, odpravljati ovire za hitrejši razvoj, ustvariti izobraževalni sistem, ki bo delal za potrebe gospodarstva ... Kot najvažnejše cilje so opredelili večjo konkurenčnost slovenskih podjetij, s ciljem, da bi se Slovenija uvrstila med najbolj razvite države, da bi vplivala na določevalce ekonomske politike. Bela knjiga je odprt dokument, je metoda dela in podlaga za razpravo, ki bo enkrat letno izdana v tiskani obliki. Organizirano bo preverjanje uresničevanja predlogov in določeni nosilci za izvedbo posameznih ukrepov. Navzoči člani UO so se strinjali, da je taka zasnova dela potrebna. Podjetja se ne smejo vezati samo na en trg, kjer lahko neugodne situacije na trgu povzročijo velika nihanja, ki bi jih posledično čutili tudi pri nas. Doseči bi bilo treba uravnotežen odnos med delodajalci in delojemalci. Ne smemo se primerjati z gospodarstvi držav, ki niso odvisna od uvoza strateških surovin. Plače naj bodo nagrajevanje dela, nadomestila pa naj ne bodo enakovredna, saj se takrat ne ustvarja dodana vrednost. Poenostaviti bo treba upravne postopke, da se bo »dogajanje« lahko hitreje odvijalo. Nezapo-
Predstavitev družbe STTIM d.0.0.
Vodstvo Občine Trbovlje in občinski svetniki so prejeli vabilo družbe STTIM d. o. o. na predstavitev družbe, ogled proizvodnje in razgovor o skupnih točkah med občino in družbo.
Vabilo je bilo razposlano, ne da bi bil termin prej usklajen z županovim urnikom, ki je imel na dan, določen za predstavitev, v sredo 14.3.2007, že precej drugih, prej dogovorjenih, obveznosti.
Župan se je vodstvu družbe STTIM d. o. o. pisno zahvalil za podano vzpodbudo in v pismu izrazil tudi podporo k temu koraku. Hkrati je vodstvo obvestil o svojih obveznostih na dan predvidene predstavitve.
Dodal je tudi: »Prosimo vas, da Občino Trbovlje uradno obvestite o vaši želji po predstavitvi dela družbe STTIM d.o.o. Občina Trbovlje bo v okviru vsebinskih in časovnih možnosti določila datum in uro in izpeljala vse dejavnosti, da bodo občinske svetnice in svetniki na osnovi povabila občinskega vodstva udeleženi na predstavitvi. V občinskem vodstvu se bomo potrudili, da bi vašo cenjeno ponudbo uresničili še v mesecu marcu ali najkasneje v prvi polovici meseca aprila. Hkrati vas prosimo, da razumete veliko zasedenost in obremenjenost pri delu občinske uprave in da v skladu z našim dopisom obvestite že povabljene svetnice in svetnike (žal ne poznamo načina in sistema, kako ste jih povabili), da bo vse obveznosti za ogled STTIM d.o.o. prevzela Občina Trbovlje na osnovi vašega povabila.»	Vir: sporočilo za javnost
slenost naj ne bo plačana več kot delo. Nagrade za inovacije pa bi se izločile iz dohodninskih obveznosti in se obdavčile z enotno davčno stopnjo, da bi postale zanimive za inovatorje.
Pri prenovi organiziranosti gospodarskih zbornic ugotavljajo, da se stanje umirja. Prizadevajo si, da bi zagotovili ustrezne kadrovske in finančne možnosti. Delo Območne zbornice v Zasavju je smiselno in potrebno, povezanost je pomembna tudi z vidika bodočega regionalnega organiziranja. S stroškovnega vidika je financiranje za nadaljnje delovanje OZ manj dorečeno, manjkajoča sredstva naj bi bila zagotovljena znotraj sistema GZS. Po končanih volitvah in konstituiranju novega vodstva OZ v maju 2007 bo potrebno proučiti in sprejeti odločitve o realnih možnostih za nadaljnje delovanje v naslednjem letu, upoštevaje ustrezno statusno obliko.
Po planu dela za letošnje leto naj bi ustanovili in imenovali ekonomsko socialni svet regije, sestavljen iz strokovnjakov za posamezna področja. Člani sveta bi bili nepogrešljiv del procesa zastopanja interesov in bi že v naprej presojali in opozarjali na posledice učinkov predpisov na poslovanje podjetij. Obravnavali naj bi predloge, ki se sprejemajo na lokalni ravni, problematiko zdravja in varstva pri delu, deficitarnih poklicev, izobraževalnega sistema, kreiranja izobraževalnih potreb ter mreže šol.
Direktorji vseh trinajst OZ, organiziranih znotraj GZS, so 8. novembra 2006 dosegli dogovor, da ustanovijo Svet regionalnih gospodarskih zbornic (SRGZ), ki bo usklajeval delo mreže regionalnih zbornic v okviru GZS in na ta način povečal njihovo učinkovitost v korist gospodarstva. Njegovo ustanovitev so podprli tudi na seji UO OZ Zasavje.	Besedilo: Irena Vozelj
OBČINA TRBOVLJE
ČESTITKA
Ob Materinskem dnevu vam želim, drage matere, da bi bile v vašem poslanstvu srečne skozi vse življenje, da bi vas vaši otroci in vnuki ter najbližji imeli radi in vas spoštovali.
Želim vam, da bi lepo in prijetno praznovale v krogu vaših naj dražjih!
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
c J < \
© FUtäezc
Pasaveki in red
Od leta 1970 je na naših cestah ugasnile življenje več kot 900 otrok starih do IS let, skoraj
30.000 pa je bilo poškodovanih.
Koliko tragedij se skriva za temi številkami, si lahko le predstavljamo. Večinoma so bili otroci žrtve prometnih nesreč kot sopotniki. Iz tega sledi, da vozniki premalo poskrbijo za varnost mladih sopotnikov, čeprav je zelo preprosto. Polovica nesreč se zgodi namreč zato, ker otroci na zadnjih sedežih niso pripeti...
Tega se dobro zavedajo tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Hrastniku, saj so se povezali z republiškim svetom, ki vodi mednarodni projekt EUCHIRES (Pa-savček). »Ta mednarodni projekt spodbuja uporabo otroških varnostnih sedežev,» je povedal Aleš Venko, ki je zadolžen tudi za to področje. »Vesel sem, da so se vanj vključili trije razredi na Dolu in oddelek hrastniškega vrtca...«V ponedeljek, 12. marca 2007, so prišli na šolo demonstratorji iz Ljubljane, ki so na montiranih sedežih ob zaključku akcije prikazali nekatere prometno varnostne vsebine - na primer naletna teža pri določeni hitrosti...Demonstracij so se poleg dveh prvih razredov in tretjega devetletke, ki so sodelovali v projektu, udeležili še nekateri drugi razredi razredne stopnje.
Pogovarjali smo se z učiteljicama Vlasto Vidmar in Boženo Kreže, ki sta tudi sodelovali v tem projektu. »Kar polovica mojih učencev se v šolo vozi,« je povedala Vlasta Vidmar, «zato je prav,da vedo čim več o prometu...« Božena Kreže pa je dodala: »S kolegico v prvih dveh razredih pa sva ugotovili, da samo trije učenci hodijo v šolo peš...Vsi drugi se vozijo s kombijem ali osebnim prevozom. In se vprašali, ali se vsi starši zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če v avtu niso pripeti. Zato smo se vključili v ta projekt...«
Vključilo pa se je še preko 850 šol prve triade in vrtčevskih skupin, kar zajema 17.000 otrok.Tako so od novembra do začetka marca potekale akcije, ki so na nevsiljiv, igriv način prepričevale otroke in njihove starše, da se je potrebno v avtu privezovati.V prvem razredu dolske šole so si na primer za začetek iz blaga izdelali velikega pasavčka - simbolno živalco, ki je imel na trebuhu žep. Otrok, ki se je prejšnji dan pripel oziroma vozil varno, je iz žepka dobil zelen listek, če ne, rdečega. »Vse to smo seveda preverjali in jih na koncu tedna pohvalili... Moram poudariti, da so na zaključku akcije imeli vsi učenci zelene listke...,« je bila navdušena Božena Kreže. Izdelali so tudi igrico Pasavček po zgledu Človek ne jezi se, naredili sestavljanko, pri športni vzgoji priredili tej vsebini igro Mati, koliko je ura, imeli tehnični dan Pasavček...«Mi smo izdelovali tudi plakate na temo prometne varnosti in jih razstavili v razredu, opazovali prometno situacijo v našem kraju in vse to tudi slikali, organi-
zirali kviz, s posebnim veseljem pa so se naučili plesa po glasbi Romane Kranjčan Prometna porednica,« je pripovedovala Vlasta Vidmar.
Seveda so vključili tudi starše, ki so jih na roditeljskem sestanku že takoj v začetku seznanili s projektom. Povabili so tudi po-
licista in Aleša Venka, predstavnika hrastniškega sveta za preventivo in promet, kjer so se starši seznanili z zakonom o varnosti cestnega prometa, z različnimi varnostnimi sedeži in kako jih pravilno namestimo. O tem natančno piše tudi v brošuri Red je vedno pas pripet, ki jo je izdal svet RS. Naslov brošure je tudi slogan tega projekta.
Vsi učitelji so napisali na koncu poročilo, kjer so predstavili svoj razred in opisali vse akcije, ki so potekale v tem času. Komisija bo izbrala najboljše in jim poslala figurico pasavčka, vsem drugim pa kakšna druga simbolna darila. Naj še povemo, da so ime za to igrivo živalco izbrali zato, ker ima v vseh jezikih v korenu imena p a s. Če bo
akcija rešila le eno dragoceno otroško življenje, je že upravičena.
Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
Živa preteklost
Borci z Dola ohranjajo izročilo NOB in ne pozabljajo
V sredo, 7. marca 2007, je imelo združenje borcev KS Dol redni letni občni zbor, kjer so pregledali delo za preteklo leto in načrtovali za naprej.
Pri svojem delu sicer pretežno opravljajo naloge, ki jih načrtuje občinsko združenje. To so predvsem razne proslave, srečanja in izleti, ki jih je bilo v preteklem letu osemnajst. »Stalna naloga pa je tudi pridobivanje novih članov,« je poudaril Stane Kirn, predsednik združenja borcev na Dolu, »saj bomo le na ta način ohranili izročila NOB.« Trideset njihovih članov je sodelovalo v NOB, kar predstavlja 18 % vseh njihovih članov. Sicer pa je na Dolu 167 članov, to je 32% članov v celi občini.
Med drugim so na občnem zboru poudarili tudi prizadevanja vseh društev za splošno ambulanto na Dolu, ki je začela z uspešnim delom že jeseni.Vendar bo ambulanta obstala, če se bodo pacienti vrnili. Zato so povabili vse tiste, ki še niso prenesli svoje kartone v dolsko ambulanto, naj to čim prej storijo, čeprav trenutno ne potrebujejo zdravstvenih uslug.
Po občnem zboru v polno zasedenem gasilskem domu so se zadržali še na družabnem srečanju.
Slika in besedilo : Fanči Moljk
Spomenik NOB na Dolu
Najprej stalea...
Xella perobeten Sl v letu 1006 dosegla 18 % tržni delež in tako ostaja 1. največji ponudnik
konstrukcijskega gradbenega materiala v Sloveniji
V letošnjem letu bo Xella porobeton Sl 12 tipskim projektom družinskih hiš izYTONGA dodala še 12 novih ter še 2 nove nizkoenergijske projekte.
6. marca 2007 so predstavniki podjetja Xella porobeton Sl na novinarski konferenci na sejmu Dom predstavili odlične poslovne rezultate, ki se odražajo v 18 % tržnem deležu na trgu konstrukcijskega materiala, kar Xello uvršča na drugo mesto med ponudniki teh storitev pri nas. Med novostmi, ki jih bo podjetje letos ponudilo slovenskemu trgu, je 12 novih projektov tipskih družinskih hiš izYTONGA, ki se pridružujejo 12 že obstoječim projektom, od tega sta dva izjemno zanimiva, nizkoenergijska projekta izYTONGA.
Podjetje Xella porobeton Sl je v letu 2006 doseglo 18 % tržni delež na trgu konstrukcijskega gradbenega materiala, kar ga uvršča na drugo mesto med ponudniki tovrstnih storitev pri
nas. Kljub temu da so tudi jih prizadele rasti cen surovin in energentov, so prihodke od prodaje povečali za 18 % in prodali 120.000 m3 izdelkov blagovne znamke YTONG. Odlični poslovni rezultati so posledica investicij tako v proizvodnjo in tehnologijo kot v prodajno strategijo in tržišče Poleg ponudbe gradbenih izdelkov, ki so okolju prijazni in energijsko varčni, bodo v Xelli porobeton Sl lani predstavljenim 12 tipskim projektom družinskih hiš izYTONGA, ki so doživele nesluten tržni odziv, dodali še 12 povsem novih projektov, od tega dve izredno zanimivi nizkoenergijski 3-litrski hiši (letna poraba kurilnega olja je samo 3 litre na m2), ki sta sploh prva nizkoenergijska tipska projekta pri nas, in sta rezultat natečaja študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
V torek, 27. marca, pripravljajo v Delavskem domu v Zagorju v počastitev 30-letnice vlitja prvega kalupa probetona, in s tem začetka proizvodnje, jubilejno srečanje, ki ga bodo praznovali z vsemi tistimi, s katerimi jih povezuje dolgoletno poslovno sodelovanje in skrb za razvoj zasavske regije. Med povabljenimi bo tudi predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek. Novembra 2006 je bilo podjetje generalni pokrovitelj Dneva arhitektov, ki so ga finančno pokrivali tudi lani, sodeluje pri šolanju in praktičnem izobraževanju dijakov vseh petih srednjih gradbenih šol v Sloveniji, donirali pa so tudi izvedbo sten in stropov ter izgradnjo dveh, v nesreči izgubljenih hiš družin Šoštaršič iz Malečnika pri Mariboru in Najger iz Bizeljskega.
Vir: Nataša Tavčar, vodja marketinga
Nagrajena SVEA in njena PINA
Na 13. mednarodnem pohištvenem sejmu HEBEL 1067 v Skopju je zagorska SVEA prejela najvišje priznanje sejma v kategoriji »Kuhinjskega pohištva« ZLATI GLOBUS za kuhinjski program PINA.
Razpoznavne značilnosti kuhinje PINA so prepričale tako strokovno kot širšo javnost. Številna priznanja, ki jih Svea prejema na mednarodnih pohištvenih sejmih, za različne kuhinjske programe dokazujejo, da sta pestrost in raznolikost ponudbe, ključna dejavnika za zadovoljevanje potreb in želja kupcev.
Poslovno leto zaključeno z dobičkom
Skupina SKB je leto 1006 zaključila z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 11,6 milijonov EUR (5.171 milijonov SIT).
Skupino SKB, ki je sestavni del mednarodne bančne skupine Soči ete Generale, sestavljata SKB banka kot obvladujoča družba in odvisno podjetje SKB Leasing.
Za poslovno leto 2006 je bilo v primerjavi z letom poprej značilno izboljšanje dobička pred obdavčitvijo za 13% , 7,3% tržni delež posojil prebivalstvu in podjetjem, 10% tržni delež računov strank,
vpeljava kakovostnega plana omejevanja stroškov, SKB Leasing je utrdil svoje mesto med tremi največjimi lizinškimi družbami v Sloveniji.
POSLOVANJE SKUPINE SKB je v letu 2006 minilo predvsem v znamenju zahtevnih in pospešenih priprav na uvedbo evra kot domače valute, ki jih je Skupina SKB uspešno zaključila s prilagoditvijo informacijske podpore, produktov in ponudbe na vseh distribucijskih kanalih in na vseh področjih delovanja.
Vir: obvestilo za javnost SKB
o
o

produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signaI@sioI.net
*ite vi&n i
5 ko	1	m
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
(71/J
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
EV)
ELEKTIOPROM tf.o.e. Loke 22 1412 »SOVEC tel.: OJ $0 $7 ISO fax: OJ $* Ti 234
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
www.el«ktropr»m.$J
♦ delovni stroji in nizke gradnje
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG,
TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE
ELKOPLAST DEKOR
Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.: 56 28 349
ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE,
ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
Litija, C. komandanta Staneta; dvosobno stanovanje, 56,10 m2 pogodbene kvadrature, kletna etaža, C.K.-toplarna, prijetna, mirna lokacija, bližina šole, vrtca in ostale potrebne infrastrukture, urejen, nizek blok, prazno, prevzem možen takoj, možna menjava.
Leto izg.: 1973 CENA: 79.000,00 EUR oz. 18.931.560,00 SIT
SVET RE d.o.o.,
Kamniška ul. 41, Ljubljana; tel. 01/230 70 70 ali 041/648-778
KSEFTI
GSM 649 16# 411
0 PODJETNIŠKA
V podjetništvo zaradi svobode
V Sloveniji se je samo IO % podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi nujnosti. Preostali želijo izkoristiti poslovno priložnost. Vendar pa jih v podjetništvo ne žene na prvem mestu želja po boljšem finančnem položaju, kaže raziskava GEN, v katero je Slovenija vključena že peto leto.
V raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki jo vsako leto izvajajo na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, so se letos med drugim natančneje lotili vprašanja, kateri so glavni motivi podjetnikov, ki so se v podjetništvo podali zaradi priložnosti. Odgovori so zelo zanimivi. Kar 68,7 % nastajajočih in novih podjetnikov ter 71,2 % ustaljenih podjetnikov se je lotilo podjetništva, ker je hotelo več svobode in neodvisnosti pri delu. Samo za petino vprašanih sta bila poglavitna razloga za vstop v podjetništvo več denarja in boljši finančni položaj.
egalitarizmu. Ni pa nujno, da egalitarizem in kolektivizem hodita z roko v roki, kar dokazuje primer Irske kot podjetniško izredno visoko razvite države, kjer je prav tako zelo velik odstotek prebivalstva naklonjen egalitarizmu, vendar pa Irska v podjetništvu ceni, spodbuja in razvija individualizem.
V zavesti Slovencev za zdaj zato Marx odločno vodi pred Schumpetrom: dobiček nastaja zaradi izkoriščanja ljudi, in ne zaradi ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti.
Tako velik delež posameznikov, ki se v podjetništvo poda, ker jim manjka kreativne svobode, predvsem govori o razmerah v slovenskih podjetjih. V njih posamezniki očitno ne morejo uresničiti svojih ustvarjalnih namenov in gredo raje na svoje. Najbrž je tudi v odhajanju najbolj podjetnih posameznikov iz podjetij treba iskati enega izmed vzrokov, da je dodana vrednost na zaposlenega v slovenskih podjetjih trikrat nižja, kot je povprečje v Evropi. Skrb zbuja tudi dejstvo, da je izobrazbena raven tistih, ki vstopajo v podjetništvo nižja, kot je pri ustaljenih podjetnikih.
Že v raziskavah preteklih letih je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji zelo močna težnja po egalitarizmu. Ta se kaže v stališču, da pri nas večina ljudi meni, da bi vsi morali imeti enako življenjsko raven.V primerjavi z ostalimi državami GEM se je Slovenija letos tako uvrstila na visoko 5. mesto, saj v povprečju skoraj 80 % ljudi pravi, da večina ljudi meni, da bi morali vsi imeti približno enako življenjsko raven.
Slovenska družba je sicer v mnogih pogledih sodobno organizirana, vendar pa je osebni individualizem, ki je sicer značilen za podjetniško visoko razvite države, precej podrejen kolektivizmu. To potrjuje velik odstotek prebivalstva, ki je naklonjen
NIT...
1.	V manj razvitih državah je manj podjetnikov.
2.	Podjetništvo je primerna pot za reševanje vprašanja brezposelnosti.
3.	Podjetniki, ki imajo nadpovprečno visoke ambicije po rasti, so uspešnejši.
4.	Tvegani kapital je pomemben vir financiranja za ustanavljanje podjetij.
5.	Slovenski podjetniki so v svetovnem merilu solidno izobraženi.
6.	Državni viri pomembno prispevajo k financiranju podjemov.
7.	S podjetništvom posamezniki rešujejo svoj gmotni položaj.
8.	Slovenci so naklonjeni ustvarjanju visoke življenjske ravni posameznikov.
9.	Novi podjetniki v Sloveniji so višje izobraženi kot ustaljeni podjetniki.
10.	Slovenci ustanavljajo podjetja, ker želijo obogateti.
... IN RESNIČNOST
1.	V manj razvitih državah je več podjetnikov.
2.	Večino novih podjetij ustvarijo ljudje, ki so redno zaposleni.
3.	Podjetniki, ki imajo nadpovprečno visoke ambicije po rasti, pogosteje propadejo.
4.	Od 100 tisoč novoustanovljenih podjetij v svetu tvegani kapital dobi 37 podjetij.
5.	Izobrazba slovenskih podjetnikov je nižja od svetovnega povprečja.
6.	Državni viri so za financiranje podjemov približno tako pomembni kot kolegi v službi.
7.	Več kot polovica podjetnikov prihaja iz zgornjega dohodkovnega razreda.
8.	Štiri petine Slovencev še vedno meni, da bi morali imeti vsi podobno življenjsko raven.
9.	Novi podjetniki v Sloveniji so nižje izobraženi kot ustaljeni podjetniki.
10.	Slovenci ustanavljajo podjetja, ker želijo več svobode in neodvisnosti pri delu.
Na Boču cvetijo velikonočnice
Boč (979), štajerski Triglav, kakor ga nekateri poimenujejo, ni zanimiv le kot prijazna gora, ki se boči nad polji in travniki, ampak tudi kot rastišče velikonočnic, ki cvetijo v tem času.
Ker so to zelo redke cvetice, saj so pri nas le še blizu Ponikve, v Evropi pa nekje v Franciji, so seveda strogo zaščitene. Na travniku so obdane z leseno ograjo, če pa najdejo rastišče izven tega območja, jih zaščitijo s kamni. Člani planinskega društva pa dežurajo od jutra do večera in preganjajo tudi vse tise, ki bi si želeli napraviti kak bližnji posnetek.
Cvet velikonočnice z Boča
Mnogi se pripeljejo h koči na Boču kar po asfaltni cesti iz Zgornjih Poljčan, tja pa vodijo tudi številne pešpoti, ki so dobro označene in opisane v turističnih oziroma planinskih vodnikih. Pot je ponekod precej strma, saj je gora vulkanskega izvora in porasla z zanimivim rastlinjem. Zato so ob poti stebrički z imeni dreves na ploščicah in je zato planinska pot tudi neke vrste gozdna pot. S Pečice pri Poljčanah je na primer pol ure položne hoje, potem pa še kakšno uro malo grizeš kolena. Planinski dom je dobro oskrbljen in ljudje se lahko nastavljajo soncu na številnih klopcah po prijetni planjavi.
Zasavske poho(t)dnice osvajajo Boč in grizejo - kolena
Navihana narava: deblo-modrc Stolp na Boču - od spodaj navzgor
Pogled z vrha navzdol
Večina se odpravi tudi na vrh Boča, kamor je uro hoda in kjer se povzpnejo na razgledni stolp, saj drugače na poraslem vrhu ne bi videli ničesar. Ob skalnih votlinah pa si lahko živo predstavljamo razbojnico Špelko, o kateri še vedno živijo zanimive zgodbe. Da o rojenicah niti ne govorimo.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
Lepote, ki jih skrivajo boški gozdovi
Majhen kraj Zidani Mest -pomembnost: »najvišja!«
Železna cesta in Zidani Most
Vlak oz. železnica je bila poleg cementarne, oljarne in seveda splavarstva eden od pomembnih razlogov za razvoj Zidanega Mosta. Prav zato smo malce pobrskali po zaprašenih arhivih.
Prvi vlak je na slovenska tla pripeljal 2. junija 1846 v Celje.To je bilo pred 161. leti. Slovenija je bila peta dežela na svetu, ki je dobila železniško progo. Pred njo so jo imele le Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija. Za takratne razmere je železnica pomenila vrhunsko »doživetje« in veliko gospodarsko pridobitev. Ljudje so bili prepričani, da z železnico prihaja nova doba, zato tudi pri nas na tem področju niso hoteli zaostajati.
»Nastopa doba, ko bo treba od cest preiti na železnice,« je dejal v kranjskem deželnem zboru grof Lichtenberg 19. septembra 1836 in naznanil, da bo »ustanovljena družba za graditev železnice Dunaj-Trst, ki bo skušala graditi najkrajšo zvezo«. Konec leta 1841 je izšel dvorni dekret, v katerem je bila prvič predvidena proga Dunaj-Trst kot del avstrijske poti proti Jadranu. Od Gradca naprej je imela dve varianti: prva je vodila proti Celju čez Maribor, druga pa prek Ptuja. Zmagala je prva varianta. Ko je železnica prispela do Maribora, je bil Maribor še majhno, nerazvito mesto. Domačinov je bilo 2200, doseljencev pa 1224. Največja znamenitost Maribora je bil železniški most čez Dravo, ki je bil sestavljen iz treh mostovnih polj in zgrajen po ameriški konstrukciji. Železniško progo od Šentilja do Celja so gradili od avgusta 1843 do junija 1846. Gradilo jo je 600 delavcev, ki so delali v dveh izmenah, tako da je bila proga dokončana v predvidenem roku. Na vsej progi od Dunaja do Celja je bil najdaljši gradbeni objekt viadukt čez dolino Pesnice, ki je bil 649 m dolg in 21 m visok. Prvi vlak sta v Celje pripeljali lokomotivi Aussee in Drau. Od I. septembra 1846 dalje je vozil od Brucka do Celja samo en mešani in en osebni vlak. Z novim letom 1849 so odprli progo Celje - Laško. Osebni vlaki južne železnice so imeli priključke na poštne vlake v Mariboru proti Celovcu, v Poljčanah pa proti Zagrebu in Zidanemu mostu. Za železniško progo iz Celja do Ljubljane so bile zasnovane tri trase: dve od Celja po Savinjski dolini, ena na Kamnik skozi Tuhinjsko dolino, druga pa čezVransko pod Trojanami na Domžale, tretja varianta je bila usmerjena po toku Savinje do Zidanega mosta ter od tod skozi sotesko Save do Litije, Zaloga in Ljubljane. Odločili so se za zadnjo in sicer predvsem zato, ker so v Zasavju obstajali veliki zakladi premoga. Gradbena dela so prevzeli v glavnem italijanski podjetniki, ki so na progi od Celja do Zidanega mosta zgradili dva mosta čez Savinjo, za tiste čase je bilo posebej zname-
nito delo v loku zgrajen most v Zidanem mostu, ki so ga gradili natanko tri leta (1846-49).
Prva lokomotiva je prispela na ljubljanski kolodvor 18. avgusta 1849, na cesarjev rojstni dan, uradno pa so odprli železnico 16. septembra 1849. Ljubljanska železniška postaja, ki stoji še danes, je bila dograjena že več kot leto dni prej, preden je stekla železnica do Ljubljane - 18. aprila 1848. Cilj južne države železnice je bilo Jadransko morje - veliko pristaniško mesto Trst. Največji gradbeni problem pri gradnji proge od Ljubljane do Trsta je bil nedvomno nasip prek Ljubljanskega barja. Najprej so morali osušiti barje, zatem pa zgraditi velik nasip. Čez borovniško dolino so zgradili 561 m dolg in 38 m visok viadukt, ki je bil dolga desetletja največji zidani most v Srednji Evropi. Na zahodni strani borovniške postaje je bil drugi viadukt (203m), imenovan Štampetov most po njegovem graditelju. Na kraški planoti je bilo treba urediti vprašanje preskrbe postaj z vodo za lokomotive ter zgraditi obrambne zidove proti burji in zametom, kar je gradnjo zavleklo in podražilo. 20. novembra 1856 so graditelji priredili izletniško vožnjo iz Ljubljane do Postojne, ki se je je udeležil sam cesar. Progo proti Trstu so uradno odprli pred 150 leti - 27. julija 1857 ob navzočnosti močne delegacije iz Nemčije.
»Ljudstvu je postalo jasno« piše Mohorič, »da železnice skozi naše kraje niso gradili za nas in zaradi nas, temveč da je stekla čez naše kraje in postala most nemške gospodarske ekspanzije proti Jadranskemu morju in na jug.« Ko je bila dograjena Južna državna železnica - glavna prometna žila, so začeli razpredati železniško mrežo med kraji v Sloveniji. Najstarejši lokalni vlak na Slovenskem je Kamničan, ki je prvič prisopihal v mesto 28. januarja 1891. Letos mineva I 16 let od tega dogodka. Najmlajši pa je koprski vlak, ki je prvič od Prešnice do Kopra peljal 2.decembra 1967.
Kolo zgodovine pa spiralno uvija dalje...podobnost z dandanašnjo situacijo, za koga in zakaj gradnja prometnih poti, je zgolj slučajna?! (op. ured.)
Besedilo pripravil: Rudi Špan
150 viharnih let dejavnosti podjetja v Zidanem Mostu
Letos mineva 150 let, odkar je začela obratovati Cementarna v Zidanem mostu, druga najstarejša v Sloveniji pred letom 1900. Pri brskanju po analih zgodovine nam je bil v veliko pomoč Bogdan Pustotnik iz sedanjega podjetja Apnenec d.o.o.
Kot prometno križišče se je kraj uveljavil že v rimski dobi, ko je bil zgrajen most čez Savo tik nad sotočjem s Savinjo.V strugi Save so bili najdeni predmeti iz bronaste dobe in rimski denar. Babenžan Leopold VI. je ok. 1223 leta zgradil tu zidan most, po katerem je kraj dobil ime, za zaščito mostu pa postavil grad Klausenstein. Naselje se z imenom
tewm ©
Kamniti Most skupaj s cerkvijo sv. Egidija omenja leta 1224.V 15. stoletju je celjski vojskovodja Jan Vitovec v bojih s Habsburžani razrušil grad in most 13. stoletja. V 13. stoletju je nastala bližnja cerkev sv. Egidija, ki so jo podrli med gradnjo železniške proge leta 1848.
Ko je stekla železnica proti Ljubljani, je postal Zidani Most pomembna postaja za pretovarjanje blaga z vlaka na ladje in obratno. To je trajalo do 1862, ko so zgradili železniško progo proti Zagrebu. Od 1857-1914 je tu obratovala cementarna. Ro zadnji vojni so delo v njej ponovno oživili. Na severnem delu Zidanega Mosta, že v območju Spodnjega Breznega, je v istem razdobju med 1857 in 1914 obratovala oljarna.V kraju je tudi podružnična cerkev srca Jezusovega.
Menda ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju potoval po cesti ali železnici skozi skalnate soteske Zidanega Mosta. Skozi se je peljalo na tisoče potnikov iz vsega sveta, vseh narodnosti in rasnih polti. Prav v tem sta veličina in pomen tega, tako važnega svetovnega križišča. Kdor prvič ugleda kotlino Zidanega Mostu, mu misel nehote uhaja v minula milijon-letja geoloških dogajanj. Najstarejše geološke tvorbe so karbonski skrilavci (nastali pred približno 330 milijoni let). Karbon prekrivajo na mnogih mestih rdeči permski peščenjaki, drugod pa posamezne gmote triadnih slojev od werfena do školjkovitega apnenca. Razgaljene karbonske plasti so vidne med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami. Školjkoviti apnenec je razvit zlasti med Zidanim mostom in Hrastnikom, ter pri Šmarjeti ob Savinji. Zahodno od Zidanega mosta so manjše krpe vverfenskih skriljavcev.
Najlepši primerek, kako so se v triadnem morju pred 200 milijoni let izoblikovale apnenčaste plasti druga na drugo, vidimo za severnim koncem postaje ob cesti, ki pelje v Hrastnik.Velikanske gmote apnenca in zaloge sivega laporja so omogočile nastanek cementne in druge gradbene industrije v Zidanem Mostu.
Cementarno je zgradil leta 1857 Franc Sartori iz Trsta. Izdelovali so: portland in roman cement, cementno opeko in plošče, apno, ognje-držno opeko, šamot, kopali so glino, lapor in kremenski pesek. Dnevno so izdelali po 200 metrskih stotov roman in 40 centov portland cementa. Na leto so izdelali do 3.000 centov opeke in 15.000 centov apna. Imeli so več lastnih delavnic. Dnevno so izdelali po 100 cementnih sodov. Podjetje je imelo obrate še v Zagrebu, Kaniži in na Dunaju. Imeli so več jamskih in dnevnih kopov ter 2 kamnoloma, 4 apneniške peči pa so leta 1904 zgradili pri kamnolomu.
Leta 1885 je podjetje štelo 120 delavcev. Imelo je tudi lastno termo-centralo, iz katere so dobivali tok tudi prebivalci in uradi v Zidanem mostu do leta 1925, ko je pričela delovati RTP Laško.
Leta 1873 je bilo podjetje odlikovano na dunajski svetovni razstavi. Okrog cementarne je nastala delavska kolonija. Od tovarne do kamnoloma in v rove skladov cementnega laporja je vodila ozkotirna motorna železnica. Lastnik cementarne Franc Sartori je leta 1875 pričel z izgradnjo dolgega stanovanjskega poslopja za svoje delavce in uslužbence.
Leta 1902 je bila cementarna v posesti Hrvatske eskomptne banke, leta 1921 pa jo je kupila »Zagorka d. d. za gradjevnu industriju u Zagrebu i Podsusedu«.Takrat je imela že 300 delavcev, ki so izdelali letno do 2.500 vagonov cementa. Po požaru oljarne, ki je bila v bližini, je vse njene objekte kupila cementarna. Razen cementa in apna so vse druge izdelke opustili.
Leta 1927 je prenehala obratovati.V hudi konkurenci jo je kupila cementarna TPD, ki je večino strojev odpeljala. Le tu in tam so še v Zidanem mostu drobili apnenec v moko za apnenje njiv na jugu države. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, se je mletje apnenca nadaljevalo, prav tako pa se je ponovno pričelo s proizvodnjo cementa, katerega se je največ porabilo pri obnovi porušene domovine.
Leta 1950 je na podlagi odredbe takratne slovenske vlade prišlo do združitve proizvajalcev gradbenega materiala v Zasavju.V novo združeno podjetje pod imenom »Industrija cementa in apna na Savi- Trbovlje«, so se vključile poleg Cementarne Zidani Most še Cementarna Trbovlje, Izolit Radeče, Apnence Kresnice in Apnence Hrastnik. Novo združeno podjetje je delovalo do julija 1952.Tega leta sta se, po odcepitvi iz združenega podjetja, združila Cementarna Zidani Most in Izolit Radeče v novo podjetje »Industrija gradbenega materiala Zidani Most-Radeče«.
Leta 1957 se je podjetje pripojilo k Cementarni Trbovlje pod nazivom »CementarnaTrbovlje - Obrat Zidani Most«.
Dokončno so prenehali s proizvodnjo cementa v Zidanem Mostu leta 1983 Glavna dejavnost je postala proizvodnja apnenčeve moke in peščenih agregatov.
Leta 1985 je podjetje pridobilo naziv »Cementarna Trbovlje-Pro-izvodnja gradbenega materiala Zidani most« s poprečno 90 zaposlenimi. Letna proizvodnja je znašala 18.000 ton apnenčeve moke in 14.000 ton kosovnega kamna za tovarno dušika v Rušah. Mleli so tudi borit iz litijskega rudnika in aktivno glino bentonit iz rudnika Blagovica pri Štorah. Apna niso več žgali. Izdelke so dobavljali trgovskim in gradbenim podjetjem ter zasebnikom. Pred kratkim je bila v kamnolomu dograjena sortirnica in drobilnica apnenca. Postavili pa bodo še en mlin za mletje apnenčeve moke in novo pakirnico za polnjenje apnenčeve moke v vreče.
Leta 1997 je pričela z obratovanjem tudi linija z avtomatskim polnilnim strojem apnenčeve moke v vreče 50kg za potrebe kmetijstva (www.apnenec.si).
Leta 2003, dne 01. janurja, je prišlo do ustanovitve nove delovne organizacije z nazivom APNENEC d.o.o. s sedežem podjetja na naslovu Kolodvorska cesta 5 vTrbovljah in v lasti družbe LAFARGE CEMENT D.D. TRBOVLJE. Proizvodni obrat, kjer se opravlja pridobivanje apnenca v kamnolomu in mletje apnenčeve moke, pa je na lokaciji Zidani most 21.
Tako je bilo in je - za sedaj...
Besedilo pripravil in slike izbrskal: Rudi Špan
Q pgUftVaw
Konjska ljubezen
Velika ljubezen do konj vodi elane Konjeniškega društva Trbovlje do državne tekme v preskakovanju ovir.
Na redni letni skupščini so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si zadali naloge za tekoče leto. Predsednik je poročal o opravljenih nalogah članov, organiziranih prireditvah in realiziranih investicijah v lanskem letu.
Izvršilni odbor društva se je srečeval enkrat mesečno vse leto in deloval organizirano v povezavi z ostalimi člani.V preteklem letu so aktivno popularizirali konjeniški šport med mladimi in
manj mladimi, saj so v šolo jahanja, ki so jo organizirali, sprejeli kar nekaj novih jahačev. Ponosni so na polno zasedenost konjušnice, kar jim daje spodbudo za nadaljnje delo.V lanskem letu so priredili tradicionalno srečanje ljubiteljev konj s konjeniškimi igrami, sodelovali na ‘konjenicah’ in organizirali blagoslov konj na Stefanovo. Vse tople dni, od zgodnje pomladi naprej, so gradili novo sedlarno, gospodarski objekt ter novo sprehajalno napravo, na katero so še posebej ponosni. Preteklo leto je bilo za člane Konjeniškega društva Trbovlje zelo delovno in naporno, kljub temu pa so si tudi za naprej zadali dokaj težak izziv. Po predstavitvi obveznosti in nalog, ki jih je treba izpolniti za brezhibno izpeljavo državne tekme v preskakovanju ovir, ki nam jih je predstavil naš organizator konjeniških prireditev, tekmovanj in tečajev, so na skupščini sklenili, da sprejmejo ta izziv in se spopadejo s projektom priprave infrastrukture.
Društvo namerava v bodoče dati večji poudarek izobraževanju s predavanji o delu s konji in o konjih samih, saj želijo člani pridobivati in širiti znanje o pravilnem jahanju, primerni opremi in njeni pravilni uporabi, zdravi prehrani, psihologiji, poškodbah in boleznih konj itd.
Skupščino so zaključili s predsednikovo mislijo, da jih še naprej druži ljubezen do konj in konjeništva.
Za KDT zapisala: Barbara Vodeb Slika: KDT
Zasavske posavski planinci v solinah
Na koledarju NDO zasavskih planinskih društev je 10. marec 1001 označen kot naravovarstveni
izlet v Sečoveljske soline. In tako se je tudi zgodilo.
Poln avtobus planincev od Sevnice do Brežic je odpeljal po dolenjski magistrali eno skupino, drugo je pobiral avtobus po zasavskih društvih.
Zal se jih je na tem koncu prijavilo zelo malo oziroma so izlet zadnji hip odpovedali ali pa sploh ne.
Lep sončen dan je bil na slovenski obali zelo prijeten, le izlet ob
Dragonji zaradi zemeljskih del ni bil mogoč. Zato so se planinci podali na dve urni pohod po slovenski Istri mimo slikovitih vasi te pokrajine do znamenitega kamna pri Krkovčah, ki še vedno buri duhove, kdo neki ga je postavil v to okolje.Tam so si privoščili daljši počitek in se pozno popoldne odpeljali preko Šmarja na avtocesto.
Fotografiji in besedilo :Fana Moljk
DRU$rV£NO @
Dan žena s pesmijo
Dem upokojencev Franc Salamon v Trbovljah so obiskale pevke ženskega pevskega zbora Svoboda
Brod Vižmarje iz Ljubljane.
Dan žena s pesmijo
Pod vodstvom zborovodje Venčeslava Zadravca so zapele številne pesmi, ki jih stanovalci tudi dobro poznajo, zato so nekaterim prav dobro pritegnili. Direktorica doma, Danica Hren, se je gostjam zahvalila za prijetno popoldne. Povedala je, da bodo v domu še naprej praznovali vse praznike, nekdanje in nove. Poudarila je, da morajo ženske zelo veliko delati - v službi in doma in vsem zaželela lepo praznovanje. Nekaj stanovalcev doma je nabralo kronce, ki so jih ob koncu prireditve razdelili obiskovalkam.
Stanovalci v domu se razveselijo, ko jih obiščejo svojci, znanci in prijatelji in jim prinesejo kakšno darilce.Tudi tokrat je bilo gostov, ki so prišli voščit ob dneva žena in 40 mučenikov, zelo veliko.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Kot cvetni prah nas veter je
raznašal
Ob praznovanju dneva žena so Literarni prijatelji pri DUT pripravili literarni večer z rojakinjo Mileno Kuder, ki jo je življenje presajalo po več krajih, kjer je preživljala in doživljala sončne in
deževne dni svojega življenja.
Milena se je rodila leta 1941 v Trbovljah. Zapisale so se ji v srce in se rada vrača v rojstni kraj. Študirala je stomatologijo in je specialistka za zobne in ustne bolezni. Po očetu je podedovala umetniško žilico. Svoje umetniške sledi je kot avtorica pustila na literarnem in likovnem področju.Aktivno sodeluje v DU Ajdovščina - pri pevskem zboru Večernice in pri dramski skupini Zarja.
Z gostjo se je pogovarjala Ivana Laharner in številni obiskovalci so lahko izvedeli, kako Milena tudi šiva, rada hodi po hribih, zna uživati ob malih radostih. O vsem tem in svojih občutkih pa si
Turistično čiščenje
Turistično društvo Trbovlje se je odločilo, da organizira ob petkih čistilne akcije v mestu in ga tako napravi prijaznejšega. Skupaj s krajani se bodo 23. marca v tretje podali v boj s smetmi. Tokrat po Partizanski cesti. Ob 9.uri je pri zgradbi, kjer domuje TD Trbovlje zbor za vse prostovoljne čistilce, ob poti »očiščevanja« pa je silno dobrodošla družba vseh krajanov, še posebej tistih iz Krajevne skupnosti Fric Keršič.
MaH
zapiše v rimah.Takšna je tudi njena
MISEL
Naj nihče me ne zmoti, ko misel lovim!
To deklico zalo uloviti želim, se z njo poigrati v mojem vrtu sanj.
Zato vas prosim: ne vstopajte vanj!
Upajmo, da bo Milena še dolgo ustvarjala in nam še kdaj predstavila svoje slike in napisane rime. Da bi še kdaj prišla, jo bodo morda spet privabili Katarinski fantje, ki so tokrat zapeli pesmi, ki sežejo do srca.
Intervju zelo drugače, a čisto domače
Peter Motnikar se ni pogovarjanje pa beležil lumparije, ki se kar množijo, kot pomladni hroščki...
KRONIKA PP TRBOVLJE OD
1.1.100M6.3.100Z
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ,
ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si, P°_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje)
ZASAVSKI FRKER
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Dne 2.3.2007 ob 14.55.uri se je na območju Trbovelj pripetila prometna nesreča, kjer je voznica 29-letnaTrboveljčanka zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v 44-letnegaTrboveljčana. Zoper povzročiteljico smo podali obdolžilni predlog.
VOZNIK POŠKODOVAN, CESTARJI SO SE NAMUČILI
Dne 09.03.2007 ob 12.15 uri je naglavni cesti Zagorje-Trbovlje 35-letni državljan Srbije zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo najprej trčil v nasproti vozeče vozilo 57 letnega Ljubljančana, nato pa z vozilom zapeljal izven vozišča v slap ob cesti. V nesreči se je lahko telesno poškodoval, delavci avtovleke pa so imeli nemalo težav, da so vozilo, ki je bilo popolnoma poškodovano, dvignili iz deročega slapa.
S KOLESOM Z MOTORJEM TRČIL V SRNO Dne 14.03.2007 ob I 1.29 so policisti obravnavali prometno nesrečo med Trbovljami in Zagorjem. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je 70-letni voznik kolesa z motorjem trčil v srno in padel po vozišču. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v zdravstveno ustanovo vTrbovljah, kjer so ugotovili, da je hudo telesno poškodovan.
RAVBAJO KOT SRAKE & AUFBIKS
Dne 02.03.2007 ob 18.50 so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine torbice na območju Zagorja ob Savi, kjer je neznani storilec med urejanjem groba oškodovanki odtujil torbico, katero je le-ta obesila na spominsko ploščo.
Dne 3.3.2007 so bili policisti Policijskega oddelka Zagorje ob Savi obveščeni o poškodovanju obcestnih luči na območju Izlak.
Dne 5.3.2007 so obravnavali kaznivo dejanje tatvine barvnih kovin na območju Trbovelj, kjer je do sedaj še neznani storilec preko noči vlomil v gospodarsko družbo in odtujil večjo količino barvnih kovin.
Dne 5.3.2007 je neznani storilec poškodoval fasado na objektu, ki je
last ene izmed verskih skupnostih. Neznanec je na fasado objekta napisal grafit in jo s tem poškodoval.
Dne 9.3.2007 so kriminalisti PP Trbovlje na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku za nasilna kazniva dejanja privedli 25-letnega Hrastničana. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
Dne 12.03.2007 ob 07.40 uri so bili policisti obveščeni o tatvini osebnega avtomobila v okolici Zagorja ob Savi. Vozilo je bilo še istega dne najdeno, na njem pa je manjkalo več delov, katere je neznani storilec od-montiral z vozila in odtujil.
Dne 14.3.2007 v popoldanskem času je PPTrbovlje obravnavala kaznivo dejanje tatvine vozila, kjer je storilec, 43-letni občan iz okolice Maribora, iz dvorišča stanovanjske hiše odtujil osebni avtomobil in se odpeljal v smeri Vranskega, kjer je bil izsleden.Vozilo je bilo vrnjeno lastniku, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo.
PP TRBOVLJE JE V ZADNJEM ČASU OBRAVNAVALA VEČ KAZNIVIH DEJANJ PONAREJANJA DENARJA. PONAREJENE BANKOVCE, NA KATERIH JE NAPIS “SAMO ZA POTREBE FILMA”, SO OŠKODOVANCI BODISI DOBILI V TRGOVINI, BODISI OD DRUGIH OSEB. PPTRBOVLJE OPOZARJA OBČANE NA PREVIDNOST PRI SPREJEMANJU BANKOVCEV.
JAVNI RED IN MIR
Dne 2.3.2007 ob 23.20 uri sta se sprla mati in sin v stanovanju na območju Trbovelj. Policisti so ugotovili, da je 26-letni Trboveljčan med prepirom potisnil mater ob steno, tako, da se z glavo udarila ob steno in se poškodovala.
Dne 3.3.2007 ob 23.35 uri je bila patrulja napotena na prizorišče pretepa pred gostinskim lokalom v Zagorju ob Savi. Policisti so ugotovili, da je prišlo do spora med 29 in 45-letnima Zagorjanoma. Pri tem je mlajši večkrat udaril starejšega v predel obraza in ga poškodoval, tako da je bil slednji z reševalnim vozilom odpeljan v zdravstveno ustanovo na nudenje prve pomoči.
Dne I 1.3.2007 v jutranjih urah so bili policisti obveščeni o večjem pretepu pred lokalom na območju Hrastnika. Policisti so na kraju ugotovili, da sta se v lokalu sprla pijana 30-letni Hrastničan in 33-letni Trboveljčan, katera pa so ostali gostje pomirili. Hrastničan je po pretepu odšel na PO Hrastnik, kjer je pričel razgrajati in žaliti policiste. Ker se ni pomiril, mu je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve.
PRIDRŽANJA
Dne 10.3.2007 so bili policisti že drugič poslani na intervencijo v stanovanje na območju Zagorja ob Savi, kjer je javni red in mir kršil pijani 31-letni Zagorjan. Ker se navedeni ni pomiril niti ob prihodu policistov, je bil pridržan do iztreznitve.
Dne 11.3.2007 okoli 01.00 ure so policisti PPTrbovlje zaradi kršenja javnega reda in miru do iztreznitve pridržali pijanega 21-letnega Hrastničana.
PREPOVEDANA DROGA
Dne 8.03.2007 ob 19.30 uri so policisti mladoletnima Trboveljčanoma zasegli cigarete, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo-marihuano. Zoper njiju sledi obdolžilni predlog.
Dne 9.3.2007 v popoldanskem času so policisti zasegli zavitek z prepovedano drogo 20-letnemu Hrastničanu.
POŽAR
Dne 3.3.2007 malo po polnoči je na območju Trbovelj gorel zabojnik za smeti. Požar so pogasili gasilci Gasilske brigade Trbovlje. Zaradi požara škoda ali ogrožanje premoženja ni nastalo.
DOGODKI
Dne 10.3.2007 v popoldanskem času je bila v gozdu na območju Trbovelj najdena topovska granata iz II. Svetovne vojne. Zanjo so poskrbeli delavci za Protibombno zaščito iz Ljubljane.
NAJDENI PREDMETI
PP TRBOVLJE:
Motoristična čelada znamke Molan, bele barve,
Kapa sivo bele barve,
Ščitnik za vrat-usnjen
GSM znamke Nokia
GSM znamke Nokia črno-sive barve
Kolo z motorjem znamke Tomos automatic, srebrne barve
Kolo z motorjem znamke Tomos automatic, rjave barve
3 x GSM znamke Alcatel,
Skiro znamke Wild runnere,
PO HRASTNIK:
kolo z motorjem znamke Tomos avtomatic, črne barve z litimi platišči,
gorsko kolo modro-rumene barve, znamke Easy time
PO ZAGORJE OB SAVI:
kolo znamke Rog, oranžne barve s črnimi vzmetmi in strgano prenosno verigo,
črna denarnica z napisom Mili bar in denarjem, moško kolo znamke Rog, rjave barve, starejše izdelave, otroško kolo Mountbike, sivo modre barve moška ročna ura znamke Casio, kolo znamke Rog Marathon, sive barve
OPOZORILO IN NAPOTKI MOTORISTOM
Prihaja obdobje toplejših dni, ko se praviloma tudi temu primerno poveča problematika enoslednih vozil. Prav prvi toplejši dnevi so za voznike eno-slednih vozil najbolj nevarni ker:
vozniki še niso vešči vožnje z motorji (spomladanska neizkušenost), v začetnem obdobju so zlasti ponoči nižje temperature, zato je vozišče (asfalt) hladnejše, kar ima za posledico, da se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča in prihaja do padcev, pesek na vozišču,
ostali udeleženci v prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil in jih
enostavno tudi ne pričakujejo.
Po kršitvah cestno prometnih predpisov na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana izstopajo predvsem glavna cesta Škofljica - Kočevje - Petrina (smer proti Kočevju), regionalna cesta med Ljubljano in Postojno in regionalna cesta med krajem Smuka in Kočevje.
Prometne nesreče voznikov koles z motor-jem in motornih koles v letih 2001 - 2006
VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM								
VSEH UDELEŽENCEV					KOT POVZROČITELJI			
LETO	SKUPAJ	MRTVIH	HTP'	LTP2	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP
2001	286	3	31	114	193	2	20	73
2002	229	1	27	114	146	1	20	65
2003	205	0	17	106	137	0	13	65
2004	193	1	15	99	128	1	4	59
2005	139	0	21	73	82	0	II	42
2006	137	2	16	77	90	2	II	45
VOZNIKI MOTORNIH KOLES								
VSEH UDELEŽENCEV					KOT POVZROČITELJI			
LETO	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP
2001	190	1 1	46	68	122	10	32	33
2002	187	4	35	75	103	4	23	38
2003	214	7	35	104	121	5	24	48
2004	235	8	38	1 14	136	8	24	60
2005	184	5	39	95	102	4	23	25
2006	184	1 1	36	96	95	7	19	49
V	aprilu 2006 so policisti PU Ljubljana od desetih (10) prometnih nesreč s smrtnim izidom, obravnavali sedem (7) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil. Od tega je v nesrečah umrlo pet (5) voznikov motornih koles, en (I) voznik kolesa in en (1) pešec.
Povzročitelji so bili v vseh sedmih (7) primerih vozniki enoslednih vozil. Poleg tega so policisti v tem mesecu obravnavali še tri (3) prometne nesreče s smrtnim izidom, kjer so umrli en (I) voznik osebnega avtomobila, ena (I) peška in ena (I) potnica v osebnem avtomobilu.
V	nadaljevanju je prikazana tabela, kjer so statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo voznikov koles z motorjem, kateri so utrpeli HUDE telesne poškodbe (podatki so za letošnje leto);
Voznik (kolo z morjem ali motorno kolo)	Poškodba	Registrirano	zaščitna čelada	vozniško dov. - kategorija
KZM'	HTP	DA	DA	DA
KZM	HTP	DA	DA	DA
KZM	HTP	NE	NE	NE
KZM med seboj trčila	LTP	NE	DA	NE
	LTP	NE	NE	NE
				
NASVETI ZA VARNO VOŽNJO
1.	Motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno.
2.	Voznik se mora tudi sam psihofizično pripravit za vožnjo (telesna kondicija).
3.	Uporabite zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škornji).
4.	Zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt..).
5.	Dosledno spoštujte zakonska določila o omejitvah hitrosti.
6.	Predvidevajte vedenje drugih udeležencev v prometu.
7.	Ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki..).
8.	Ne precenjujte svojih sposobnosti (predvsem ob začetku in proti koncu motoristične sezone).
9.	Pri izbiri oziroma nakupu motornega kolesa je potrebno upoštevati svoje izkušnje za vožnjo motornih koles (pri večini prometnih nesreč s hujšimi posledicami je bilo ugotovljeno, da vozniki niso obvladovali motornega kolesa).
10.	Pazite na »nagibanje« v levih ovinki ob sredinski črti na nasprotno smerno vozišče (nagibanje naj se ne prične na sredinski črti, temveč iz sredine voznega pasu).
GLOBE ZA NAJPOGOSTEJŠE KRŠITELJE
Neuporaba zaščitne čelade	ZVCP' čl. 84. ročka 5	83,46 €
Prehitevanje kolone	ZVCP čl. 40. točka 7	125,196
Vožnja po levi	ZVCP čl.25, točka 4	125,196
Vožnja ob sredinski črti (zelo nevarno)	ZVCP čl. 26, točka 7	41,73 6
OPOZORILO:
V teh dneh, glede na lepo vreme s povsem pomladnimi temperaturami, se pričakuje povečan promet voznikov motornih koles, koles z motorjem, kolesarjev in tudi pešcev. V ta namen opozarjamo voznike enoslednih vozil in štirikolesnikov na spoštovanje cestno prometnih predpisov, še posebno glede hitrosti, agresivne vožnje in uporabo zaščitnih sredstev. Policisti bodo poostrili nadzor prometa, vključno z meritvami hitrosti. Zapisano zagotovo ne potrebuje komentarja, kljub temu pa na srce polagamo vsem, ki vidijo in slišijo, da se ne delajo gluhe in slepe. Pravijo, da noja še niso videli glave tiščati v pesek, ljudje to počnemo vsak dan - v strahu za svojo rit-ualno udobje, (op.ured.)	Zbiralec: Peter Motnikar
U
Mladi parlamentarci na regijski ravni
V ponedeljek, II. marca 1067, je bilo zasedanje 17. regijskega otroškega parlamenta na temo »Hoje mnenje o devetletki«, tokrat v organizaciji DPH Litija.
Parlamenta so se v sejni sobi Občine Litija udeležili predstavniki štirih občin, Občine Litija, Občine Zagorje ob Savi, Občine Trbovlje in Občine Hrastnik.
Najprej je vse prisotne pozdravila predsednica DPM Litija Tina Naglič, nato pa jim je nekaj vzpodbudnih besed namenil tudi župan Občine Litija Franci Rokavec.
Mladi parlamentarci so ob pričetku parlamenta predstavili sklepe, sprejete na zasedanjih občinskih otroških parlamentov, nato pa je debata tekla predvsem o ocenjevanju, izbirnih vsebinah, nivojskem pouku, izvenšolskih dejavnostih, učni pomoči, preobremenjenosti....
Ob zaključku so bili izbrani štirje delegati, iz vsake občine po eden, ki so zastopali zasavsko regijo na nacionalnem otroškem parlamentu v ponedeljek, 19. marca 2007, v prostorih Državnega zbora Slovenije. Občino Trbovlje je zastopal učenec OS Trbovlje Žiga Rozina.
Besedilo in slika: sekretarka DPMT, Lavra Izgoršek
Zimske počitnice z okusom po
pomladi
Zadnji teden v mesecu februarju so tudi zagorski šolarji končno dočakali težko pričakovane
zimske počitnice.
Mati narava je poskrbela, da so se tisti, željni smučanja, v gorah naužili nekaj malega zimskih užitkov, medtem ko so se drugi v »dolini« pustili božati sončnim žarkom.
Vsi tisti otroci, ki so se odzvali in udeležili počitniških dejavnosti, ki so jih zanje organizirali Društvo prijateljev mladine, občina Zagorje ob Savi in Smučarski klub Zagorje.se za vremensko neskladje niso kaj dosti menili. Dogajalo se je vsak dan. Odziv otrok je bil zelo razveseljiv. Začeli so kakopak s ponedeljkom. V KC Delavski dom je bil na voljo brezplačen ogled sinhroniziranega filma Divjina. Udeleženci so tisto dopoldne napolnili dvorano do zadnjega stola.
Ravno tako so isti dan, dežju navkljub, začeli s smučarskim tečajem. Trajal je cel teden, vse do petka. Po slikicah sodeč, so udeleženci prav zares »doživeli« zimo. Svoje znanje smučanja je pililo skoraj 40 otrok.
Malo so se počitnikarji podali še izven Zagorja.V torek so obiskali slovensko prestolnico Ljubljano. Kar 90 jih je bilo. Z vzpenjačo so se povzpeli na grad in si ogledali lutkovno-igrano predstavo Rdeča kapica v izvedbi Mini teatra. Zelo so se zabavali. Zadovoljni so bili otroci in spremljevalci. Nekaj časa je še
ostalo, da so se lahko sprehodili po ljubljanski Tržnici, zavili na malico in se prijetno utrujeni znova z vlakom vrnili v Zagorje. V četrtek je bilo na vrsti Celje. Natančneje, drsališče v Celju. Po začetni zmedi, ki jo je povzročilo nestrpno čakanje na drsalke in prvih negotovih korakih na ledu, je bilo na mrzli ploskvi kmalu videti pisano druščino, ki je navdušeno preizkušala svojo sposobnost - loviti ravnotežje. Po eni uri so bili koraki po večini že vsi bolj ali manj »naštudirani.«
Pa je bil teden naokoli. Na Društvu prijateljev mladine so bili zelo veseli številne udeležbe in dobrega odziva. Hvaležni so udeležencem, ki jih spremljajo skoraj na vseh projektih in vabijo medse nove. Zahvaljujejo se vsem, ki so jim pomagali pri organizaciji s prijaznostjo in dobro voljo ter včasih z veliko mero potrpežljivosti. Posebej se zahvaljujejo Sreču Grmu iz ZPO Celje za učinkovito in hitro pomoč pri organizaciji drsanja na drsališču v Celju.
Spremljajte dogajanje na spletni strani www.zagorje.si, da boste pravočasno izvedeli za vse projekte, ki jih bodo pripravili v prihodnje. Nekaj se znova pripravlja v tednu pred Velikonočnimi prazniki.....
Po-počitniško poročilo in slike: DPM Zagorje ob Savi
momžfi @
Slinfe sft Sfe cedile. ob. salamah
“Kake mi zadišiš in sline pocediš,“ bi lahko parafrazirali odlomek iz pesmi znanega slovenskega
pop pevca ob opojnih vonjih in slastnih okusih salam.
Devet vzorcev, sedem klasičnih in dva divjačinska, je bilo na voljo na 2. salamijadi v lovskem domu v Šen-tlambertu. Točno 14 dni pred Zasavčevim prvoaprilskim salamarskim praznikom na Vidrgi smo doživeli njegov predokus.
Rujno vince se zasveti in salama zadiši.
Zbrana druščina urno seže po slastnih rezinah.
Domače dobrote vabijo k pokušanju.
Jože Ocepek ml. znova najboljši salamar.
Glavni organizator salamijade Zdravko Rebernak (desno) in najbolj izkušeni ocenjevalec Slavko Grošelj.
Sobota 17. marca je že razkrila rezultate, potem ko je svoje večerno delo opravila marljiva ocenjevalna komisija v sestavi Slavko Grošelj, Peter Borišek in Marjan Ocepek. Razglasitev pod taktirko glavnega organizatorja prireditve Zdravka Rebernaka, tajnika Lovske družine Sentlambert, pa je naslednji dan potrdila, da je med izdelovalci klasičnih salam lansko zmago ponovil Jože Ocepek ml. pred Andrejem Ziherlom, medtem ko sta si tretje mesto razdelila Antonija Jerebič in Roman Ramšak. Pri salamah iz divjačine je zmagal Franci Skrbič pred Janezom Vidmarjem.
Kljub topli in vlažni, torej salamarjem zelo nenaklonjeni zimi je bila kakovost vzorcev po Rebernakovih besedah nadpovprečno dobra.To je spodbuda za vse, ki so predstavili svoje salame, da ostanejo še naprej zvesti salamijadi v Šentlambertu. Hkrati so letošnje ocene najboljše povabilo vsem omahljivim, da se opogumijo in svoje izdelke na ogled postavijo.Tako bo 3. sala-mijada v tem koncu Zasavja še pestrejša in zanimivejša.
Tudi bližnja Zasavčeva salamijada vam kliče: “Velikodušno prispevajte salame, v nedeljo I. aprila pa se udeležite razglasitve rezultatov ter se poveselite v prijetni družbi ljubiteljic in ljubiteljev pristnih domačih dobrot!” Naj vas fotografije prepričajo!	Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
© Foiommi
Utrinki s pustovanja
Zima se je vrnila, zato si pozorno oglejte zagorske maškare in skupaj z njimi preganjajte zimske nadloge, ki pojma nimajo, kdaj je njihov čas.
V športni dvorani, pred njo in na zagorskih ulicah, vsepovsod so bile maškare, rajale so in se veselile bližnjih pomladnih dni in vendar pomlad še ni prišla, čeprav so se kurenti hudo spotili, ko so odganjali starko Zimo.
Dogajalo se je v Zagorju, 18. februar 2007 v organizaciji zagorskega Društva prijateljev mladine.

SALAM IIADE SO m
Vsako leto, ko marca napišem, da smo obiskali Sevnico, pomeni, da je tudi naša, Zasavčeva salamijada že zelo blizu. Ja in res je — prvi april se bliža! Naj bo tole nekakšno ogrevanje za Zasav-čevo! No pa pojdimo lepo po vrsti!
Ljubitelji salam in cvička so se zbrali na dan mučenikov v Sevnici pri Vrtovšku, gostilničarju, ki je pred davnimi šestinštiridesetimi leti s prijatelji priredil prvo salamijado v Sloveniji.
Značilno za to salamijado je, da nanjo ženske nimajo vstopa, če pa že katera hoče, je dolžna podvojiti vso pijačo, kar je je na mizah. Do sedaj se je to menda le enkrat zgodilo. Imajo pa sevniški salamarji na enajsti marec tako imenovan spravni dan, ko povabijo soproge, da tudi one ocenijo in poizkusijo kakšen je bil pridelek.
Društvo salamarjev iz Sevnice že osmo leto sodeluje z madžarskimi salamarji iz Bekescsaba in ti so jih tudi letos obiskali. Komisija je tudi letos izmed 89 vzorcev izbrala tri najbolj všečne salame, in za najboljšo je proglasila, drugič zapored, salamo Milana Daničiča iz Boštanja.
Drugo mesto je zasedel Andrej Počrvina iz Otočca in tretji je bil Luka Vodopivec iz Novega mesta.
Kako je salamarija v okolici Sevnice in še dlje, do Krškega in Novega mesta sega, razvita, pove tudi dejstvo, da se na isti dan naVrhu nad Boštanjem, v Dolinškovi gostilni odvija tudi salamijada in skoraj po pravilu vsi okoličani, ki sodelujejo na Sevniški, tudi k Dolinšku prinesejo vzorce.
Več ali manj že vsi veste, da je Zasavčeva salamijada I. aprila na Vidrgi pri Vidrgarju in da se bo pričela ob osemnajsti uri. Verjemite, spet se bomo prijetno družili, izmenjali izkušnje, pokomentirali letošnji pridelek.Vabljeni!
Vzorce bomo sprejemali na uredništvu Zasavca Izkušnje preteklih salamijad nas napeljujejo, da bomo letos ločeno ocenjevali domače, kmečke salame in divjačinske.
Torej uradno vpeljujemo dve kategoriji ocenjevanja!
To pomeni, da boste pri prijavljanju deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način.
Tako še zadnjič pozivam in vabim vse predelovalke in predelovalce da izpolnite prijavnico in nam jo nemudoma pošljete (ali prinesete) na uredništvo.
MM
F PRIJAVNICA ZA 9. ZASAVČEVO SALAMIJADO I. MALTRAVNA 1007 NA VIDRGI I
Na salamijado prijavljam....... vzorcev salam, od tega I
a)	.........domačih, kmečkih salam
b)	.........divjačinskih salam
IME................... PRIIMEK..........
NASLOV.
TELEFON, GSM..................
Podpis:.......................
Datum:........................
Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc,
Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 64 250, Fax: 03 56 64 494 GSM: 040 267 411 ali 041 458 444 L _____ _____ _____ _____ _____
PfDiiannemimaiiCcir jem iirtni
OHimcaaD^GStiEraoaDraxDÄ	0^03
gjepa^ ö ZEQÜ3ÄQ Gffölj KÖ30 &03 00 <fclD3 to0^(Mi0^CE[?pGO^
GHD(te7 to OB GlMllSlDZElMaiD
V četrtek, I. marca 2007, je predstavil v Knjižnici Antona Sovreta številnim obiskovalcem potepanje po Peruju, kjer so se najprej ustavili v Limi, Potem so odleteli preko Andov v porečje Amazonke in se ob reki Madre de dios podali za tri dni v džunglo z odličnim vodnikom, domačinom Victorjem. Treking v »bata škornih« je bil nadvse slikovit, kakor tudi vsi naslednji obiski krajev z inkovsko kulturo (Cusco, Pisac, Ollantaytambo). Potopisno predavanje je zaključil z izvrstnimi posnetki Machu Piccu-ja.
Mama in otrok z otoka Taquile Kondorji nad kanjonom Colca
Kolonija alg na jezeru Titicaca zaradi nesnage iz mesta Puno
Zarja na jezeru Titicaca
'V
X



ßr
Pelikani pri Paracasu
Drugi del, od Titicace do Pacifika, je sledil že naslednji č 8. marca. Najvišje plovno jezero na svetu s čudnim imenom' ticaca meri pol Slovenije. Na otoku Taquile so spoznali najbolj prijazne ljudi na svetu. »Ko se sprehajaš po otoku, to počneš na nadmorski višini 4000 metrov.« Tudi vzpon na 6079 metrov visoki Chachani ni bil od muh, a zaradi hudega mraza je večina odnehala 200 metrov pod vrhom.V kanjonu Colca pa so nastali čudoviti posnetki kondorjev,zaradi katerih zastaja dih...Še	MBB
ogled starodavnih likov v puščavi Nasca. otok, Balestras in že Morski levi na otokih Balestras Puščavske risbe pri Nasci je prišlo v Limi slovo od Peruja.
Slike : Branko Klančar; besedilo : Fanči Moljk
»Ženskam bi rada sporočila, naj se pravi čas obrnejo po pomoč. Prenehajo naj si lagati in prikrivati nasilje z izjavami, kot na primer, da so padle po stopnicah ali se udarile v drog na avtobusu. Vem, da je težko povedati, kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami, a je vseeno vredno. Druge izbire pravzaprav ni. Vzgojena sem bila v krščanskem duhu in sem mislila, da moram potrpeti, da bodo otroci imeli očeta. Zdaj vidim, da tudi otroci ne bi šli skozi vse te muke, če bi prej poskrbela zase.«
(Ana, 56 let)
Na peti iz nasilja
Prakse dela preti nasilju nad ženskami
»Knjiga »Na poti iz nasilja, Prakse dela proti nasilju nad ženskami«, ki jo je Društvo SOS telefon izdalo 8. marca 2007, prinaša izkušnje osmih žensk, žrtev nasilja, in njihovo pot iz odnosa s povzročiteljem nasilja. Zenske pripovedujejo o izkušnjah, ki so jih imele, ko so se obrnile na različne organizacije: na nevladne organizacije, centre za socialno delo, policijo, tožilstva, sodišča in druge.
Na podlagi,subjektivnih izkušenj žensk knjiga usmerja pozornost strokovne in drugih javnosti na primere dobrih praks, ki bi jih v Sloveniji bilo mogoče izvajati in uporabljati, če bi bila strokovna javnost senzibilnejša, bolje informirana in bolje seznanjena s problematiko nasilja nad ženskami v družini.
Prav primere dobrih praks so v drugem delu knjige osvetlile strokovnjakinje in strokovnjaki s posameznih vladnih in nevladnih organizacij. Na ta način knjiga strokovnjakinje in strokovnjake spodbuja, da navedene primere dobrih praks uporabljajo in tako sodelujejo pri spremembi obstoječega sistema v žrtvam prijaznejši sistem, ki bo odgovarjal njihovim potrebam.
V tretjem delu pa knjiga predstavlja primere dobrih praks na področju t. i. policy dokumentov, ki jih je pri vzpostavljanju sistema za preprečevanje nasilja nad ženskami in odpravljanja njegovih psledic mogoče s pridom uporabljati.»
Za Društvo SOS telefon Špela Veselič
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
P. p. 2726, 1001 Ljubljana Tel.: + 386 I / 544 35 13,
544 35 14 Faks: + 386 I / 524 19 93 E-pošta:
drustvo-sos@drustvo-sos.si
Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si
SPOROČILA ®
Dohodnina 1006
Letošnje leto bo izpolnjevanje dohodninskih napovedi olajšano, saj bo DVRS zavezancem poslal predizpolnjeno napoved do 31. marca, na podlagi kontrolnih podatkov za leto 1006, ki so jih bili izplačevalci dolžni poslati do 31. januarja.
Predizpolnjenih napovedi ne bodo dobili tisti rezidenti, katerih dohodki v letu 2006, od katerih se plačuje dohodnina, niso presegli 604.330 tolarjev in tisti rezidenti, ki so poleg pokojnine, od katere ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in pri akontaciji dohodnine tudi niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, prejeli dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo in ne presegajo 19.171 tolarjev.
Popravljeno, dopolnjeno, dopisano in podpisano napoved bodo dohodninski zavezanci morali vrniti davčnemu uradu oziroma izpostavi do 30. aprila.
Davčni zavezanci so morali do 28. februarja oddati napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in drugih državah članicah EU, če so dosegli za več kot 300.000 SIT obresti. Enak rok je bil tudi za napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Ti dohodki se ne bodo vključevali v dohodninsko napoved.V kolikor ste do 28. februarja pozabili oddati omenjene napovedi, to storite čim prej, saj se s t.i. samo prijavo lahko izognete kazni.
In na kaj naj bodo zavezanci pozorni pri pregledu napovedi?
Primerjajo naj podatke o vseh prejetih dohodkih, ki so jih dejansko prejeli v letu 2006.
Vsi, ki so na primer prejemali samo plačo, bodo najprej od bruto plače odšteli plačane prispevke da bodo dobili podlago za izračun višine olajšav za različne namene.
Pri obračunu dohodnine za leto 2006 bodo zavezanci lahko še uveljavljali olajšave v višini 2% kot olajšave iz naslova plačila premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nakupa zdravil in zdravstvenih pripomočkov, investicij, namenjenih reševanju stanovanjskega problema posameznika, nakupa likovnih del in leposlovnih knjig, šolnine in nakupa učbenikov ter strokovne literature, tudi za vzdrževane otroke, plačane članarine političnim strankam in sindikatom, humanitarne prispevke ... Mogoče bo uveljaviti tudi 4% letne davčne osnove za porabljena lastna sredstva za nakup ali gradnjo stanovanja za rešitev stanovanjskega problema ali za plačane zneske glavnice in obresti od posojil, porabljenih za rešitev stanovanjskega problema zavezanca.
Za dijake in študente se pod določenimi pogoji prizna davčna olajšava v višini 1.225.200 tolarjev.
Upokojenci morajo zneskom pokojnine prišteti tudi druge dohodke. Priznane so jim olajšave, ki smo jih že našteli. Tistim, ki so dopolnili v letu 2006 starost 65 let se prizna tudi olajšava v višini 281.081 tolarjev. Med letom je bila nekaterim pokojnina znižana za akontacijo dohodnine, upoštevajoč mesečni znesek prejemka. Če upokojenec ne prejme predizpolnjene napovedi, ko mu ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine in da ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, a je prejel druge dohodke, višje kot 19.171 tolarjev, mora sam vložiti napoved s podatki o obdavčljivih dohodkih, vendar naj ne pozabi uveljavljati olajšav
za različne namene.
16 % , 33 % , 37
Za leto 2006 še velja, da se dohodnina obračunava po petih stopnjah %, 41 % in 50 %.
Kdor v nasprotju z zakonom ne odda dohodninske napovedi, plača za prekršek globo 200 €. Če davčni zavezanec ne prejme predizpolnjene dohodninske napovedi do 31. marca 2007 in dohodninsko napoved mora vložiti, sam izpolni dohodninsko napoved za leto 2006 in jo vloži najpozneje do 30. aprila 2007 na predpisanem obrazcu, ki je objavljen tudi na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_za_fizic-ne_osebe_obrazci/odmera_dohodnine/, v rubriki Napoved za odmero dohodnine za leto 2006 ali ga dobi na vseh davčnih izpostavah.
Ko se zavezancem pojavijo vprašanja v zvezi s prejetimi predizpolnjenimi napovedmi za leto 2006, lahko od 15. marca do 30. aprila pokličejo za pomoč klicni center Davčne uprave na telefonsko številko (01) 40-00-120, kjer mu bodo referenti na DURS-u vsak delavnik med 8. in 16. uro ogovarjali na postavljena vprašanja.
Druga možnost je, da na internetni strani DURS-a poiščejo virtualno pomočnico Vido, ki jim bo tudi odgovarjala na postavljena vprašanja. Takoj bodo dobili odgovore na enostavna in splošna vprašanja. Ko bodo ta bolj zapletena, bo prevezala k referentu, ki nadaljuje s pogovorom. Vsekakor se bodo zavezanci za pomoč lahko še vedno obračali na »svoje« referente, da jim bodo dali želena pojasnila.
V letu 2007 ne bodo veljala enaka pravila kot v letu 2006, saj ne bo več olajšav za različne namene. Zavezanci bodo lahko uveljavljali splošno olajšavo v višini 2.800 €, seniorsko za starejše od 65 let v višini 1.205 € in za vzdrževanega družinskega člana v višini 2.066 € , oziroma več, če je več vzdrževanih otrok. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje bo znašala največ do 2.390 €. Upokojencem se bo znižala dohodnina za obračunan del v višini 13,5 %. Ob tem ne smemo pozabiti, da so po novem tri dohodninske stopnje in sicer za obdavčljivi del dohodkov 16 % do 6.800 €, 27 % med 6.801 € in 13.600 €jer 41 % za višje od 13.600 €.
Sem, kakršna sem!
Katarina Kalaba, upokojena učiteljica hodi po trnovi poti življenja.
V	zagorski knjižnici Mileta Klop-cica je imela literarni večer, na katerem je predstavila pesmi, ki so bile izdane leta 2004 v knjigi z naslovom Sem, kakršna sem.
V	mladosti se je zaljubila in poročila. Z možem sta si želela otrok, a na žalost sta morala najprej doživeti bridke izkušnje, ker prvi trije niso okusili življenja. Kasneje jima je bilo dano, da so skupaj
preživljali otroštvo, mladost in dozorelost z Natašo,Vladimiro in Kristijanom. Zanju so bili dragoceni biseri, ki so jima prinesli vse, kar sta pričakovala. Žalost pa je ostala v Katarinini duši. Težkih duševnih bremen se je začela reševati s pisanjem pesmi. Prvo je napisala pred dvainštiridesetimi leti. Piše jih v kuhinji, pod veliko lučjo...
Da je človek lahko močnejši od vseh tegob in preizkušenj, ki jih mora prestati, da jih zna preseči, pove Katarinin optimizem in vera v življenje. Pred devetimi leti je oslepela. Po štirih očesnih operacijah ima danes le še 20 odstotni vid na enem očesu, na drugem pa še nekaj slabšega. Svojo ljubezen do branja knjig je morala zamenjati za poslušanje knjig, ki so jih posneli za slepe. To počne ob gospodinjskem delu. Kadar je le mogoče, pa poje
in igra na kitaro. Rada se pohvali, da ima posebno srečo, ker ima sopotnika, ki razpre svojo perut, ko ji je hudo in pravi kaj mi pomeniš na dolgi poti, ve le moje srce. Pesem je postala njena svetloba. Če bi morala nehati peti, ker jo lahko izdajo glasilke, bo pa žvižgala.
V svoji pesmi Čudna starka je med drugim zapisala o svojih občutjih, ko ne vidi več dobro:
Stara sem in iščem stopinje, še vedno srce hrepeni, oblaki se skrivajo do bolečine, nad mano sonce spi.
Pripoved o življenju, o pesmih, ki jih je ob različnih priložnostih napisala, je predstavila ob spremljavi kitare, kar je pustilo na obiskovalcih poseben pečat in dalo verjeti, da človek zmore vse kar hoče. In prav posebej optimizma se je mogoče naučiti od Katarine Kalaba.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Zlati
zvoki
Glasbena produkcija Založba Zlati zvoki že 15 let razveseljuje slovensko glasbeno sceno.
Zagorjane in vse ljubitelje narodno zabavne glasbe so 9. marca 2007 spet presenetili na tradicionalnem letnem koncertu, kamor so povabili mnoge znane izvajalce zabavnih not.
Letošnji letni koncert z naslovom Pesmi iz srca je imel še posebej slovesno obeležje, saj je založba proslavljala 15.letnico dela. Na prireditvi v Športni dvorani v Zagorju so sodelovali, poleg ansambla Igor in zlati zvoki, še Zasavci, Spev, ansambel Toneta Rusa, Navihanke, Pogum, Bum, Zreška pomlad, Golte, Eva Černe, dalmatinska klapa Portun. Za presenečenje večera je poskrbela naj turbo frajtonerca, vodila pa sta ga humorista Strašna Jožeta. Koncert je zaokrožilo družabno srečanje.
Plavite in lin s Trboul
Pevke skupine Plavica s hrastniške strani so združile glasove s pevci skupine Un s Trboul iz trboveljskega konca.
V soboto, 17. marca 2007, so se sladokusci zborovskega petja, ženskega, moškega in mešanega, ob spremljavi harmonike in klavirja oblizovali v Domu svobode Trbovlje.
Lepote petja so, v prijetnem vzdušju in v zadovoljstvo vseh, ki niso imeli ta večer maturantskega plesa in nabralo se jih je za skoraj polno dvorano, pričarali zvonki ženski glasovi skupine Plavica, ki so jih dopolnjevali polni, globoki moški toni skupine Un s Trboul. Užitek je bil popoln in dvorana navdušena. Nenazadnje je vzdušje dvigoval glas harmonike Francija Vrtačnika. Lepoto doživetja so obiskovalci shranili v spominu. MaH
Nina Žnidar državna prvakinja v
veleslalomu
Na 16. državnem prvenstvu Nini zlata medalja v veleslalomu mlajših deklic, Pia bronasta med eieibankami in zmagovalka skupnega seštevka velike nagrade Wienerstaditsche
16. državno prvenstvo za cicibanke in cicibane v veleslalomu v organizaciji SK Bled se je odvijalo I 1.3.2007 na Kobli.
Ena glavnih favoritinj za zmago, Pia Zupan, ki je letos zmagala že na sedmih državnih in regijskih tekmah, je zasedla tretje mesto, Kristina Kramar Kokalj pa je osvojila 18. mesto.
Zadnja tekma cicibanov za veliko nagrado Wienerstadische pa je bila minulo nedeljo. Pia je z odlično vožnjo dokazala, da je najboljša slovenska cicibanka v letošnji sezoni in se z zmago na zadnji tekmi prebila na prvo mesto v skupnem seštevku tega pokala. Kristina Kramar Kokalj je ponovno osvojila 18. mesto. Mlajši deklice in dečki so se I 1.3.2007 pomerili v slalomu za veliko nagrado Hervis na Rogli. Nina Žnidar je ponovno premagala vse tekmice v kategoriji mlajših deklic in dokazala, da v slalomu nima prave konkurence. Z dobro vožnjo sta se izkazala tudi Katja Murne, ki je v isti kategoriji osvojila 6. mesto in Za n Hribar, ki je med mlajšimi dečki osvojil 7. mesto. Starejši deklice in dečki pa so imeli dvojni spored - dva slaloma za veliko nagrado Hervis, v soboto na Golteh, v nedeljo pa na Rogli. Med starejšimi deklicami je Sara Juvančič osvojila 20. in 25. mesto, Urh Kapelar 30. in 33. mesto, Davor Grabnar 34. in 45. mesto in Miha Drofenik 36. in 47. mesto.
Nina Žnidar na najvišji stopnički
Konec minulega tedna pa so se mlajši in starejši deklice in dečke pomerili še na 16. državnem prvenstvu. Kljub slabim snežnim razmeram je Smučarskemu klubu Kranjska gora na pod-korenski strmini uspelo izpeljati obe tekmovanji za državno prvenstvo.
Ekipa
V	soboto so se mladi smučarji najprej pomerili v veleslalomu. Prva favoritinja za naslov državne prvakinje Nina Žnidar tudi tokrat ni dovolila presenečenja in zmagala pred drugo uvrščeno tekmovalko za 7 desetnik sekunde. Odlično je šlo tudi Katji Murne, vendar pa je v srednjem delu proge naredila napako in na koncu osvojila 9. mesto. Žan Hribar se je na progo podal zelo borbeno, vendar je v ciljni podkorenski strmini naredil napako in odstopil. Med starejšimi deklicami je Sara Juvančič osvojila 20. mesto, med starejšimi dečki pa je bil Urh Kapelar 29., Davor Grabnar 42. in Miha Drofenik 44.
V	nedeljo je bil na podkorenskem poligonu še slalom za državno prvenstvo. Obe tekmovalki SK Zagorje med mlajšimi deklicami, Nina in Katja, sta se na progo podali z velikimi pričakovanji, saj sta vedeli, da sta v slalomu v odlični formi, kar sta dokazovali z odličnimi rezultati v tej sezoni - Nina 4 zmage, Katja uvrstitve od 4. do 7. mesta. Po prvi vožnji je bil vrstni red več kot odličen - Nina je vodila s prednostjo 2 sekund, Katja je bila na tretjem mestu s skoraj pol sekunde prednosti pred četrtouvrščeno. V drugi vožnji pa je po odlični vožnji v zgornjem težjem delu proge napako najprej naredila Katja, potem pa na istem mestu še Nina. Tako sta obe ostali brez odlične uvrstitve. V prvem teku slaloma je odstopil tudi Žan Hribar, ki je tako kot Nina In Katja v odlični formi in je tako zamudil priložnost za dobro uvrstitev. Med starejšimi dečki je na zelo težki in zahtevni progi, kjer tekmujejo tudi tekmovalci svetovnega pokala, Urh Kapelar osvojil 24. mesto, Davor Grabnar 29. mesto in Miha Drofenik 3 I. mesto.
Besedilo in slika: Irena Murne
I® flw____________
Karate:
Janu Naraglavu tri medalje na Grand Prix v Žalcu
Na povabilo domačega kluba so v soboto 17. marca trboveljski karateisti nastopili v Žalcu na »$.
TURNIR GRAND PRIX ŽALEC 1007«.
Na turnirju je skupno nastopilo preko 460 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Za trboveljsko ekipo so nastopili Blaž HRIBOVŠEK, Jan NARAGLAV, Ammar Šl-LJIČ.Tim ŽLAK, Sanja NARAGLAV, Lejla DORIČ, Martina KERŠIČ in Tea LOPAN.Vodil jih je trener Igor NARAGLAV.
Najprej so nastopili v katah. Kljub solidni izvedbi je medaljo tokrat uspelo osvojiti samo Janu NARAGLAVU. Vidnejše uvrstitve sta dosegla še Sanja NARAGLAV in Ammar ŠILJIČ, ki pa sta se žal poslovila od tekmovanja tik pred zmagovalnimi stopničkami.
V	katah ekipno so dekleta začele malo po svoje in so namesto dogovorjene kate že takoj izvajale mojstrsko kato in izgubile že v prvem kolu.Ta poteza je kar precej razburila trboveljskega trenerja, tako da fantje v nadaljevanju niso poskušali s svojimi zamislimi. Ekipa v sestavi Blaž HRIBOVŠEK, Ammar ŠILJIČ in Jan NARAGLAV so na koncu osvojili bronasto medaljo.
V	trboveljskem klubu mlajše tekmovalce v športnih borbah poleg rednih treningov že nekaj časa trenira še Igor NARAGLAV. Vsi nastopajoči Trboveljčani na tem turnirju so v njegovi skupini, tako da je Igor lahko na samem tekmovanju videl, kako njegovi varovanci prenašajo osvojeno znanje s treningov v realno situacijo na tekmovanju. Dobro so se izkazale Martina KERŠIČ in Sanja NARAGLAV, ki sta izgubili šele borbi za bronasto medaljo in na koncu osvojili dobro, a za tekmovalce nehvaležno peto mesto. Svoj dan sta imela Jan NARAGLAV in Tim ŽLAK, ki sta bila nepremagljiva za vse svoje nasprotnike in sta osvojila vsak svojo zlato medaljo. Junak v trboveljskih vrstah je bil tokrat Jan NARAGLAV s tremi osvojenimi medaljami.Trener Igor NARAGLAV je bil na koncu zadovoljen z osvojenimi štirimi medaljami, »žrlo« pa ga je dejstvo, da so štirje tekmovalci izgubili v dvobojih za bronasto medaljo ter s tem osvojili peta mesta.
Najmlajši člani pridobivajo prve tekmovalne izkušnje na klubskih pokalnih tekmovanjih, ki jih v klubu izvajajo že vrsto let.Vsak mesec izvedejo po eno ter na koncu šolskega leta na slavnostni prireditvi razglasijo najboljše. Namen teh tekmovanj je, da iz široke baze trenirajočih poiščejo in usposobijo tekmovalce, ki kasneje, v tekmovalni skupini, dosegajo vrhunske rezultate. Že nekaj časa
se število nastopajočih na posamezni pokalni tekmi suče okrog 100. Po drugi klubski pokalni tekmi vodijo, vsak v svoji kakovostni skupini, Petra PROSENC,Jan GUNA,Jan NARAGLAV,Anja PAN-GERŠIČ inAlmin SALKIČ.
REZULTATI:
KATE:
Bronasta medalja: - Jan NARAGLAV - dečki - 9 let;
KATE EKIPNO:
Bronasta medalja:- Dečki (Blaž HRIBOVŠEK, Ammar ŠILJIČ, Jan NARAGLAV)
ŠPORTNE BORBE:
Zlata medalja:	- Jan NARAGLAV - dečki - 9 let;
Zlata medalja:	-Tim ŽLAK - dečki - I I let;
Besedilo in slika: Bogdan Simerl
Alpinistične novice
Zimski vzpon v planjavi
V	nedeljo, 4. marca 2007, sta se lotila zimskega plezalnega vzpona na Planjavo, visoko 2394 m v Kamniško-Savinjskih Alpah plezalca Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje ter Veronika Viltužnik iz Raven na Koroškem. V zelo lepem vremenu sta vstopila v 360 m visoko Wisiakovo grapo v jugozahodni steni omenjene gore. Razmere so bile izjemno lepe in snega je bilo dosti za lepo plezalsko doživetje. Ker so bile razmere odlične, sta oba plezalca dokaj hitro napredovala. Smer ima naklon 65-55°. Na vrhu izplezane smeri sta si segla v roke in se po krajšem počitku vrnila v dolino ob vsej previdnosti in varnosti.
Plezalska naveza v Viševniku in Grebencu
V	soboto, 10. marca 2007, se je plezalska trojica, ki jo vodi Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, v kateri sta še Veronika Viltužnik iz Raven na Koroškem ter Dubravka Zupanič iz Zagreba, lotila plezalskega vzpona na južnem pobočju 2050 m visokega Viševnika v Julijskih Alpah. Vstopili so v Osrednjo grapo, ki je visoka 400 m s težavnostjo 111+ stopnje in naklonom 50°. Snežne razmere so bile odlične pa tudi vreme je bilo lepo, vendar močno vetrovno. Ker so bile razmere v tej smeri dobre, se je vodja naveze Jančič odločil za desno izstopno varianto v dolžini okoli 100 m in naklonom do 65°. Iz smeri so uspeno izplezali ob zelo močnem vetru. Po krajšem počitku vrh Viševnika so se zadovoljni vrnili oz. sestopili v dolino.
V	nedeljo, I I. marca 207, pa se je ista plezalska naveza odpravila na
Vršič.Tu so v vzhodni steni 1983 m visokega grebenca preplezali 200 m visoko Butinarjevo grapo. Snežne razmere so bile odlične. Smer ima naklon 50/40°.Tudi tokrat jih je na vrhu gore zajel izredno močan veter, ki pa ni pokvaril dobrega vzdušja plezalske trojice. Zadovoljni so se rokovali in nato sestopili v dolino in se vrnili domov.	Tine Lenarčič
Sprejem mladinskih svetovnih
prvakov v smučarskih skokih
V ponedeljek 19.3.2007 smo člani SK Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec skupaj z Občino Zagorje ob Savi organizirali sprejem za »zlate« mladinske svetovne prvake v smučarskih skokih. Kot se za zmagovalce spodobi, jih je na tržnico Pod uro v Zagorju prišlo pozdravit navkljub slabemu vremenu veliko število ljudi. Še posebej pa smo člani SK Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec ponosni na dva naša udeleženca letošnjega zimskega mladinskega svetovnega prvenstva v smučarskih skokih.To sta član mladinske skakalne reprezentance Slovenije in tudi mladinski svetovni prvak Primož Roglič in pa članica ženske skakalne reprezentance Slovenije Katja Požun.
PRIMOŽ ROGLIČ (letnik 1989)
je prvič nastopil v svetovnem pokalu in sicer na poletni veliki nagradi v Kranju, kjer pa mu žal ni uspelo osvojiti točk v pokalu, kar pa je nato dosegel le teden kasneje v Japonski Hakubi, kjer je prvič v svoji karieri osvojil točke svetovnega pokala in sicer je skočil na 21. in 25.mesto.
Drugače pa je Primož v letošnji zimski sezoni dosegel kar nekaj zmag v celinskem pokalu, v skupni razvrstitivi pa je končal kot najboljše uvrščeni Slovenec na 8 mestu.
Primož je v vseh letih od kar tekmuje nosilec kar nekaj naslovov državnega prvaka v različnih kategorijah.
Njegov osebni rekord znaša I46,5m, kar pa bo sigurno popravil že čez nekaj dni.
Primož Roglič sprejema darilo s strani župana Matjaža Švagana KATJA POŽUN (letnik 1993)
Tudi Katja je v svoji dolgoletni karieri dosegla kar nekaj naslovov državne prvakinje, kot zelo mladi pa ji je uspel tudi preboj v žensko reprezentanco Slovenije.V letošnji zimski sezoni pa v ženskem celinskem pokalu zaseda 38 mesto, navkljub temu, da se ni udeležila vseh tekmovanj tega ranga. Njen osebni rekord znaša I 18 metrov.
Torej, glavni razlog za ta sprejem je vsekakor letošnje zimsko svetovno prvenstvo v smučarskih skokih, ki se je odvijalo letos v Planici. Sicer je bilo prvotno prizorišče predvideno za italijanski Trbiž, vendar so morali organizatorji zaradi pomanjkanja snega tik pred zdajci zamenjati prizorišče. Planica je pograbila priložnost in uspešno izvedla vsa tekmovanja. Že v četrtek 15.3.2007 je v Planici potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v solo skokih, kjer so naši fantje dosegli naslednje uvrstitve:
Katja Požun in Matjaž Švagan
Mitja Mežnar je zasedel četrto mesto, Primož Roglič je bil peti, Jurij Tepeš sedmi in Robert Hrgota devetnajsti.
V soboto I 7.3.2007 dopoldan pa se je v Planici odvilo še ekipno tekmovanje, kjer so Primož, Jurij, Mitja in Robert zmagali in tako postali ekipni mladinski svetovni prvaki. Po prvi seriji so bili naši orli na drugem mestu, v drugi seriji pa so dobesedno pometli s konkurenco, saj so drugouvrščene japonce ugnali kar za 35,5 točke, tretjeuvrščeni pa so bili fantje iz finske. Po sobotnem ekipnem tekmovanju so svoje povedala še dekleta.
Na popoldanski tekmi deklet na mladinskem svetovnem prvenstvu v Planici je Katja Požun zasedla 14 mesto. Zares lep uspeh za mlado Zagorjanko.
Spet nazaj v Zagorje. Po uvodnem špilu zagorske pihalne godbe so na tržnico Pod uro prišli naši orli skupaj z obema trenerjema mladinske reprezentance, ter seveda naša skakalka Katja. Sledil je govor župana Matjaža Švagana in pa kratka predstavitev skakalcev.Videlo se je, da fantje raje skačejo kot govorijo, no pa se bodo že še navadili tudi na takšne prijetne stvari, ki sledijo po uspešnih predstavah na tekmovanjih.
Skakalci in skakalka, oba trenerja mladinske reprezentance in klubska trenerja iz SK Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec Zvone Pograjc in Borut Markošek so s strani župana Matjaža Švagana prejeli simbolična darila in želje, da bi tako uspešno delovali tudi v bodoče.
Seveda je potrebno nešteto pregaranih ur tako na kondicijskih treningih, na samih skakalnicah in pa seveda veliko odrekanja takšnega in drugačnega, da se lahko dosegajo takšni rezultati. Potrebno je poudariti, da ključno vlogo pri tem odigrajo tudi starši, ki so ključni pri otrokovi športni poti, zato na tem mestu za vso podporo iskrena hvala s strani obeh trenerjev Zvoneta in Boruta.
Mladinski svetovni prvaki: Primož Roglič, Robert Hrgota, Mitja Mežnar in Jurij Tepeš
Ker pa tako skakalci in skakalke kot tudi trenerja veliko časa preživimo v kombijih in je varnost še kako pomembna, na kar je opozoril tudi župan Matjaž Švagan, nas je prav prijetno presenetil in povedal, da bo občina Zagorje ob Savi nabavila nov kombi za kisovške orle.
Za vso dosedanjo podporo in z željami za podporo tudi v bodoče iskrena zahvala tako občini Zagorje ob Savi, kot seveda gospodu županu Matjažu Švaganu v imenu vseh članov skakalnega kluba.
Sledilo je še kratko druženje z večerjo v restavraciji in piceriji Naš hram, vendar so nas fantje kmalu zapustili, saj so se morali vrniti v Kranj.Vsi štirje mladinski svetovni prvaki se bodo udeležili tudi četrtkovih kvalifikacij v poletih na planiški velikanki in se, tako so dejali, morajo še malo sprostiti pred napornim skakalnim (letalnim) vikendom.
Lep pozdrav, Borut Markošek - SK ZAGORJE, Sekcija za skoke Kisovec
W/mm/fr1 «Ä
I® pOCT________________
Smučanje:
Trboveljčani državni naslov
V lepi, seneni nedelji so se cicibani v veleslalomu pomerili za naslove državnih prvakov. Prvenstvo je tokrat gostila Kohla, organizatorji Smučarske zveze so pripravili precej težavno progo na strmem in poledenelem terenu.
Naslova državne prvakinje se je letos razveselilaTrbo-veljčanka Kaja Klančišar, ki je na regijskih tekmah že segala po medaljah, kljub temu pa je medalja državnega prvenstva kar veliko presenečenje, saj je Kaja letos šele prvo leto udeleženka državnih tekem.
Drugo mesto je pripadlo Lari Pančur in Smučarskega društva Novinar, bronasto kolajno pa je tokrat okrog vratu obesila zagorska tekmovalka in kolegica Pia Zupan.
Trenutno najboljši trboveljski ciciban Anže Vračevič je s štartno številko 81 dosegel 8. mesto, Žan Špilar 13. ter Lovro Kmet 28. mesto, med skupno uvrščenimi 83 cicibani.Tudi Žan in Lovro sta prvo leto udeleženca državnih tekem, tako da lahko drugo leto pričakujemo še boljše rezultate.
Za mlajše in starejše deklice in dečke je sočasno potekal slalom za Veliko Nagrado Hervis na Rogli.Tekma se šteje za točke državnega pokala. Med 42 uvrščenimi tekmovalkami med mlajšimi deklicami je ponovno slavila Nina Žnidar iz SK Zagorje, od Trboveljčank pa se ji je najbolj približala Tjaša Kmet z 19. mestom. Hana Brvar je osvojila 28. mesto.
Med mlajšimi dečki so imeli Trboveljčani dva tekmovalca, Kreže Blaž je po dobrem prvem teku, kljub odstopu v drugi vožnji, nadaljeval in se prebil na 48. mesto, Luka Bolarič pa drugega teka žal ni speljal.
Državno prvenstvo pa mlajše in starejše dečke in deklice čaka v še v tem tednu. Zaželimo jim veliko sreče in dobrih rezultatov!	Besedilo in slika: SD Trbovlje
Kickboks:
Austrian dassics - Tilen zmagovito
Na Tirolskem, bolj točno v Kufsteinu, je 16. in 17. marca 1007 potekalo odprto prvenstvo Avstrije v kikboksu, ki se ga je udeležilo 811 tekmovalcev iz I $ držav.
Tekmovalec izlaškega kikboks kluba Pon Do Kwan Izlake Tilen Zajc je po predlanskem tretjem in lanskem drugem mestu, letos končno kronal uspeh izlaške ekipe z zmago v kategoriji dečkov do 42kg.
V prvi borbi je Tilen Zajc nasprotnika tako taktično izigral, da je le-ta štirikrat zapustil ring in bil zato diskvalificiran. Nasprotnika iz madžarske je v 2. borbi premagal z 10:5, toda po njegovih besedah bi zmaga lahko bila še višja, če bi bil bolj sproščen. Isti problem ga je mučil v 3. borbi proti Hrvatu, toda vseeno ga je ugnal s 4:2. v finalu pa se je prav tako pomeril s tekmovalcem s Hrvaške, ki ga je premagal z minimalno razliko 1:0.
Nejc Hribar je v kategoriji članov do 69 kg osvojil odlično 8. mesto in to po štirih težkih borbah.V isti kategoriji je nastopil Miloš Rozman, ki pa je izpadel kolo prej proti borcu iz Turčije in tako osvojil 16. mesto izmed 43 tekmovalcev.
Nusmir Bajraktarevič in Jure Vetršek sta nastopila v kategoriji članov do 74 kg.V tej skupini je nastopalo kar 44 tekmovalcev. Jure je izpadel v drugem kolu proti borcu Atili iz Madžarske, Nusmir pa je dosegel 22. mesto. Slednji je izgubil proti precej grobemu nasprotniku Laventeju iz Avstrije.
Ženske vrste v izlaški ekipi je zastopala Urška Dolinšek, ki je v konkurenci članic +65kg zasedla 8. do 13. mesto.
S tem turnirjem se je začela nova sezona za izlaške borce. Za nove zmage se bodo potegovali že v soboto 24/3 2007, na prvem turnirju za državno prvenstvo v Zagorju.	vju
Za PDK Zagorje - sedem odličij
Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, ki je domov
prinesla kar sedem odličij.
V ekipnem tekmovanju v športnih borbah ter tekmovanju v glasbenih formah sta se dobro odrezala naša najmlajša Miha Drnovšek in Tjaša Vozelj. Zanju je bil to prvi nastop v tujini. Miha je v svoji kategoriji na koncu osvojil 3. mesto.V kategoriji glasbenih form so bile odlične tudi Tjaša Krajnik, Tina Koder in Sara Vučko. Prvi dve sta tekmovali v isti kategoriji od 13-15 let. Sara Vučko, ki je tekmovala v kategoriji od 16-18 let, je za desetino točke zaostala le za angleško prvakinjo Holmesovo in tako osvojila srebrno medaljo.
Vzporedno s formami so potekale ekipne borbe. Zagorsko ekipo so sestavljali Igor Kalšek, Primož Bračič, Klemen Juvan in Liljana Gošte. Premagali so ekipo iz Švice, nato pa za las izgubili proti favorizirani ekipi Velike Britanije.V ekipi s Ptuja se je boril tudi Aleksander Docič, ki je prispeval nekaj koristnih točk.
V	športnih borbah v posameznih kategorijah je Tjaša Vozelj nastopila v kategoriji mlajših kadetinj do -42kg kjer je osvojila zanjo zelo vzpodbudno 3. mesto.
Tina Koder je v kategoriji starejših kadetinj do - 55 kg prikazala zelo dobre in taktične borbe. Nasprotnic ni spustila blizu, saj je vse nasprotnice premagala z visokim rezultatom ter se na koncu zasluženo povzpela na najvišjo stopničko. Odlične borbe je prikazala tudi Tjaša Krajnik, ki je tekmovala v kategoriji starejših kadetinj do - 60kg.V finalni borbi je tekmovalko z Madžarske premagala z visokim rezultatom 18:8.
Sara Vučko je tekmovala med juniorkami do -50kg. Na začetku se je dobro kosala z občutno močnejšo madžarsko tekmovalko, vendar je morala na koncu borbo predati zaradi poškodbe.
Med starejšimi kadeti do -63kg je tekmoval Nejc Taškar, ki je prvo borbo prepričljivo zmagal, v drugem kolu pa je moral priznati premoč nasprotnika. Nataša Dolanc je v svojem prvem mednarodnem nastopu žal klonila proti močnejši predstavnici iz Švice
V	kategoriji članic do -50 kg je Liljana Gošte prikazala res vrhunske borbe.V dramatičnem finalu je premagala belgijsko prvakinjo ter si s tem prislužila zlato medaljo.
Aleksander Docič je imel v kategoriji članov do -74kg kar 43 nasprotnikov.Tekmoval je tudi v disciplini light kontakt, vendar mu je napredovanje v naslednje kolo preprečila ponovna poškodba ramena.
Smola se je držala tudi Klemna Juvana, ki si je med borbo poškodoval stegensko mišico. Zelo obetavno borbo proti madžarskemu reprezentantu je moral predati nekaj sekund pred koncem.
V kategoriji članov do -84kg je tekmoval Primož Bračič, ki je v drugem kolu premagal britanskega prvaka, v tretjem krogu pa je izgubil proti avstrijskemu predstavniku.
Igor Kalšek je v kategoriji članov do -89kg nanizal suverene borbe, v polfinalu pa je za točko izgubil proti aktualnemu evropskemu prvaku Decianu, ter tako na koncu osvojil tretje mesto.
Z dobrimi borbami v zelo močni absolutni kategoriji je Primožu Bračiču za točko ušla medalja.
Odlični nastopi predstavnikov kluba borilnih veščin PDK Zagorje kažejo na zelo obetaven začetek tekmovalne sezone.
Za PDK Zagorje: Igor Kalšek
IZBRALI STE NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA 2006
TIMOTEJ, TJAŠA, DARKO, KARATE KLUB TRBOVLJE IN FRANJO
so zmagovalci posameznih kategorij za izbor naj športniki Zasavja 2006.
V nadaljevanju objavljamo prve tri po posameznih kategorijah in jim iskreno čestitamo ter želimo še veliko športnih uspehov.
Naj športnik Zasavja 2006:
1.	Timotej Umek (Karate klub Trbovlje) 454 točk
2.	Peter Kavzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) 302 točki
3.	Domen Pociecha (Sankaško društvo) 224 točk
Naj športnica Zasavja 2006:
1.	Tjaša Vozel (PKLC Trbovlje) 491 točk
2.	Nina Žnidar (SK Zagorje) 21 I točk
3.	Katja Požun ( SK Zagorje) 196 točk
Naj trener Zasavja 2006:
1.	Darko Raušl (PKLC Trbovlje) 410 točk
2.	Peter Kavzer st. (BD Steklarna Hrastnik) 243 točk
3.	Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) 225 točk
Naj ekipa Zasavja:
1.	Karate klub Trbovlje 416 točk
2.	BD Steklarna Hrastnik 241 točk
3.	SK Zagorje 220 točk
Naj športni delavec Zasavja 2006:
I. Franjo Glavica 355 točk
© RAzmmo
KRIŽANKA:
POZAVNA
ROLETA
OPIČJAK
BRANE
OBLAK
ČRNJAVA
GRŠKE BOGINJE LETNIH ČASOV
POSNEMO-
VALKA
PEŠČENA
MORSKA
UNIČE-
VALNI
OGENJ
RAZŠIRI-
-----TEV-----
ČEŠKI
TENISAČ (PETR)
POROČE-
VALEC
PAS PRI KIMONU
POLMRAK
NACE
JUNKAR
SPODNJI
DEL
POSODE
EST. SKLAD. (EVALD) POUDAR-JENIDEL STOPICE
VODNA
ZADRUGA V CARSKI RUSU
BANDytf
DEDNA
POSEST
PO
OČETU

ALKALOID
OPORIŠČE NATA V SEVEROVZHODNI ITALIJI
OPANKA
PAPEŽ
^uxi.cachille: —Spöhtna—
JADRNICA
FUNKCIJA,
SLUŽBA
ALFRED
NOBEL
IGRALEC
NICHOL-
SON
MESTO V JUGOVZHODNI EVROPSKI RUSUI
RASTLINE
NOČNO
ZABA-
VIŠČE
TEMNO MODER KLASIČNO KROJEN JOPIČ
REŠEVALNI
GORSKI
ČOLN,
AKIJA
AMERIŠKI SLIKAR (RALPH) LUKA V FRANCUI
VODITELJ KMEČ. UPORA VITALUI MESTO V ANGLUI
KITAJSKI
FILOZOF
(Zl)
TRAJNA
TELESNA
OKVARA
OBOROŽENA
TATVINA
POMEŽIK-
ANTON AŠKERC RAZLIKA MED IMENSKO IN NIŽJO TEČAJNO VREDNOSTJO DENARJA IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV
KANADSKI
GLASBENIK
(LEONARD)
OLIVER STONE MESTO V SREDNJI DALMACIJI
FRANCOSKI
FIZIK
(JEAN
BAPTISTE)
MOZOLJA-
VOST
URADNO IME ENOT VNEKD. BRITANSKEM IMPERIJU
MIGUEL
INDURAIN
Vicoteka
Policaji
Štirinajst policajev piše test. Prvo vprašanje je bilo, kateri avto je najhitrejši.
Prvi policaj napiše jaguar.
Drugi policaj nima pojma, zato poskuša prepisati od prvega policaja in napiše januar.
Tretji policaj prav tako nima pojma, pogleda k sosedu in ker noče, da bi imela isto, napiše februar.
Zgodba se nadaljuje do trinajstega policaja, ki za odgovor napiše december. Štirinajstemu policaju je zmanjkalo mesecev, zato napiše srečno novo leto.
Klepet pri spovedi
Moški je prišel k spovedi in povedal duhovniku:
“Oče, jaz sem zelo grešil!”
“Sinko, kar povej mi!”
“Veste, neki dan je k meni prišla sestra moje žene. Saj veste... malo sva se zaklepetala, nato pa sem seksal z njo!" "Sinko, saj to niti ni tako velik greh,” ga je potolažil duhovnik. “Bog odpušča tudi večje grehe!”
“Toda to še ni vse!” je nadaljeval moški. “K meni na obisk je prišla tašča. Malo sva se zaklepetala in tudi z njo sem seksal!”
“Tudi to ti bo Bog odpustil!” je rekel duhovnik.
“Veste,” je nadaljeval moški pri spovedi, “nekega dne sem šel mimo polja, ki ga je obdeloval sosed. Malo sva se zaklepetala, potem sem pa seksal tudi z njim!" “Prav sinko, tudi to ti bo odpuščeno.
NEKDANJI
ETIOPSKI
POKRAJINA NA SEVEROVZHODU SLOVAŠKE
ČEŠKI
PRIPO-
VEDNIK
FlUP
EARLE: ameriški slikar MORENA: ledeniška groblja
LEEDS: mesto v Angliji RATTI: papež Pij XI.
Zdaj pa počasi odidi, da se ne bova zaklepetala.”
PABERKOVANJE
Angleški vodja puritancev Oliver Crom-well je leta 1653 s skupino vojakov zasedel parlament in od prisotnih zahteval, da zapustijo svoja mesta. Po pripovedovanju naj bi stavbo zapustil
zadnji in ukazal, naj vrata zagradijo. Že naslednji dan je dal izobesiti napis: »Oddamo v najem«.
Najdaljše stonoge so dolge do 25 centimetrov in imajo okoli 200 parov nog.
DARILA

za nove naročnike
Naročite se na RAZVEDRILO
in postanite naš redni naročnik.
AKCIJA VELJA 00 01. 03. 00 15. 06. 2007! Velja za celoletno naročnino.
Več na www.razvedrilo.sl
a|j	MODRA ŠTEVILKA
(((•080 87 87)
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 3 I. marca 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 6/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 3/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Marinka Potočnik, Sallaumines 9, 1420Trbovlje -bon za 20,86 eur
2.	Viola Prosen, Gladež 22, 1411 Izlake - bon za 12,52 eur
3.	Gabrijel Brezovar, Rove 4/b, 1410 Zagorje ob Savi -bon 8,35 eur
BRGLEZ ROMAN s.y. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
V trgovini Jaka v Zagorju ■ Brglezove slaščice po zelooo ugodni ceni
1 kom -
1,156/280,37 SIT
Ponudba traja od 22.03. do 04.04.2007
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznate?
Zamišljeni ste pozorno prisluhnili nečemu zelo lepemu in zanimivemu.. .Ste se prepoznali? Ali sploh veste, kaj vas čaka, če boste do petka, 30. marca t.l. poklicali Marto na gsm 041 410 734 in povedali ime in priimek in naslov? Hm-presenečenje! Trikrat po dve pizi in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica so samo za vas in po vaši presoji boste s prijatelji uživali ob njih. Tisti, ki se v preteklih dveh številkah niso prepoznali, ne bodo nikoli izvedeli, kaj so zamudili - tudi vam lahko uidejo, če ne boste hitri...__________________________
PIZZERM čEBEUCfl
VRRÖCYIÖ m a I ej Valvazorjevo 2. IZLAKE. Tel.: 01/56-74-157
Brez slabe vesti
Vabimo na sladico brez slabe vesti, sicer le s kuharskimi napotki Marje Božič, pa vendar...
Knjiga je namenjena širšemu krogu ljudi: bolj in manj izobraženim ljudem, družinam in samskim, mladim in starim. Namenjena je tako tistim, ki želijo zdravje ohraniti kot tudi tistim, ki ga želijo ponovno pridobiti.Tudi staršem, da bi znali otrokom, ki najraje segajo po sladicah, pripraviti zdrave priboljške. Ljudje s celiakijo, z žilno srčnimi obolenji ter sladkorni in drugi bolniki lahko najdejo v knjigi številne koristne nasvete in uporabne recepte.V njej bodo našli odlične napotke tako tisti, ki se želijo posladkati na zdravju neškodljiv način, kot tudi oni, ki jih čaka poslovna priložnost na področju biohrane in prinaša nov pogled na sladice. Ne le božansko dobre in lepe, temveč tudi ZDRAVE in NARAVNE. Zdaj sladke jedi odkrivamo na novo. Vsekakor kuharska knjiga, kakršne Slovenci še nimamo in ki bo zagotovo navduševala še mnoge generacije!
Posebna odlika knjige je preprostost in razumljivost.Tudi priprava zahtevnejših jedi je prikazana tako, da se je zlahka lotijo manj vešči in
tisti, ki jim primanjkuje časa. Opogumlja tudi manj vešče, da se sami lotijo priprave cmokov in štrukljev, zavitkov, krem, potic, tort, drobnega peciva... In celo priprave vse bolj cenjenih domačih biomarme-lad.______________________________________________ MaH
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Rudarjenje je odločilno vplivalo na današnjo podobo Zasavja. Prineslo je dobre in slabe stvari. Med slednjimi so tudi rudarske nesreče. Marca 1961 je v jami Kotredež v eksploziji metana umrlo I 3 ljudi. Dogodek je pretresel celotno takratno državo. Ob njegovi 20-letnici je rudar Maks Marinčič zložil pesem, ki bo v naši rubriki objavljena v dveh delih - prva polovica tokrat, druga pa v naslednji številki. Boj za preživetje je marsikdaj krut, kar radi izkoriščajo razni dobičkarji.V imenu vsemogočnega zemeljskega boga Denarja molzejo preprostega človeka, ki hoče samo pošteno preživeti družino. Ni čudno, da so zasavski revirji postali rdeči ... Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
VEČNA MOLITEV
Najmogočnejši Bog, kar jih prebiva na Zemlji, s svojimi delnicami odpiraš vsa vrata sveta, obvladuješ vse pore življenja, vsi verniki, vseh ras, narodov, se ti klanjajo,
vsa božanstva te malikujejo, postavljajo ti mogočne templje.
Rasteš iz moči in nemoči duha in telesa, svojim podanikom zidaš razkošne palače, sovražnikom mračne ječe, v mafijskih klanih pleteš satanska gnezda.
V podobi Mefista prišepetavaš slehernemu Zemljanu, iz večno molčečih ust se ti vsipajo zlate podobice.
Samo zakrknjeni ajdi ne nasedajo
tvojim mamljivim ponudbam.
Molimo k tebi, o, Veliki Mani/tu/, usliši nas, neuslišane, vpelji nas
v svoje skrivne kanale in reši nas vsega hudega.
Amen.
Vlado Garantini
KO BOŠ PRIHAJAL
Ko boš prihajal in me osvajal, rož prinesi mi rdečih in parfumov dišečih.
Ko boš prihajal in me razvajal, bonboni so sladki, a večeri prekratki.
Ko boš prihajal, da pri meni bi ostajal, na oknu tam je ključek skrit, potihoma odkleni, pa urno pridi k meni.
Ko boš prihajal, da zibelko bi majal, takrat te obdržim, za nič na svetu te ne izpustim.
Andrej Režun
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE!
Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce!
Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca,
Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
SPOM/N NA ČRNI DAN
Vse, kar je mučno za človeka, naj pozabi se, a držati tega reka se uspeva - ne.
Kdor zgubi očeta, sina, prijat’lja, ljubega, ne izbriše čas spomina, samo omil’ se bolečina.
Dvajset let je že za nam’ tisti usodni dan v jam’, ko eksplodiral je metan in njih trinajst ni več med nam’.
Sirena v noči se je oglasila, zlohoten bil je znak, iz sna Zagorjane prebudila, v njih rodila strah.
Nesreča v rudniku se je zgodila, je kmalu vedel vsak: žene, matere, dekleta so vzdrhtele, ker v jami bil je njihov drag’.
Pred vhodom v jamo se zbira množica ljudi, še z upanjem v srečo, ki je ta dan za mnoge ni.
(Konec v naslednji številki)
Maks Marinčič
“Denar je dober sluga, pa slab gospodar.”
(Alexandre Dumas ml.)
Aleksi! Porednih:
KAJ JE zdravo:
Zdravje je novodobni bog.To je malik, ki nam pije kri. Povzroča bolezni vseh vrst. Kaj mu daje takšno moč? Jasno, ljudje sami. Če razmišljamo o zdravju kot odsotnosti bolezni, smo na dobri poti, da “bolezen zleze nam v žile, zbode nas kot gnojne vile”. Če imamo misli usmerjene v to, da ne bi bili bolni, naši možgani dobivajo ukaze, naj se nas vendar presneta bolezen že enkrat usmili. Naj potrka na naša vrata: “Tu sem, saj ste me tako zavzeto klicali.” Če si rečemo: “Ne bom bolan,” naši možgani to razumejo kot: “Bolan bom.”
“Ne serji, Aleksij,” bo kdo dejal. Toda takšen svetnik bi se moral vprašati, kakšno je njegovo življenje. Če je bedno, v resnici pravi: “Sam ga serjem, vendar se nočem spremeniti, čeprav mi še tako glasno oznanjaš resnico.” Tako ga veselo lomi naprej. Končno zboli, a ga to ne premakne. Zdravniki mu ne morejo pomagati, ker ne odpravi pravega vzroka svoje bolezni.Trmoglavi naprej, stanje se mu poslabša, smrt zatrobenta na njegova ušesa. “Kaj bi, saj tega zavoženega življenja se ne splača ohranjati. Crknem naj, da bo mir.”
Smrt se ga usmili in odkosi propadlo bilko. Sledi pogreb. Hvala se poje človeku, morda kdo solze toči za njim, nato njegove telesne ostanke uskladiščijo na “božji njivi”. Komu na čast se je dal — vede ali nevede, to ni pomembno - prezgodaj odstraniti z odra človeške drame? Nikomur ne bo čez nekaj časa žal, da ga ni več. Dal je prostor drugim. Kaj hočem reči? Če se človek ne zavzame zase, se tudi drugi ne bodo zanj. Če je kdo član pivske klape, ki ga na veliko srka, in se odloči, da bo ostal v njej, čeprav razmišlja, da to za njegovo zdravje ni dobro, sam sebi koplje jamo. Dejstvo je, da ga nihče ne sili, naj uživa alkoholne pijače. Če bi pričel piti vodo, bi se mu "prijatelji” nekaj časa posmehovali, a končno bi se ga navadili.
Nezdrave navade so v veliki meri pogojene z druščino, v kateri se znajde človek. Običajno si lažemo, da smo se nekje znašli in ne moremo iz godlje, ki so nam
ga ne vliva po grlu, vendar iz navade vedno znova podlegamo njegovim čarom. Zapeljani segamo po kozarčkih rujnega, da bi podoživljali prijetne občutke, ki se ob tem sproščajo.
Takšno početje - podobno se odvija tudi v primeru kave in drugih poživil ter nezdravega hranjenja - postopno privede do izbruha bolezni.Včasih pride do smrti praktično čez noč. “Včeraj zdrav, danes mrtev. Kako nepredvidljiva je usoda,” radi pravimo ob takšnih priložnostih. Ali upravičeno? Gotovo ne, saj je človek z nezdravim načinom življenja desetletja “skrbel” za rast bolezni. Kal prezgodnje smrti je gnala dolgo in se razrasla v globino. Ko je vžigalna vrvica do konca pregorela, je prišlo do eksplozije ...
Zdravja se ne da kupiti, za zdravje je treba skrbeti. Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, ampak predvsem način življenja, ki odvrača dejavnike tveganja za nastanek bolezni. Če ne prej, spoznamo to resnico, ko zbolimo. Mislimo, da bodo tablete delale čudeže. Domišljamo si, da lahko nadaljujemo s starim načinom življenja in bomo kljub temu ozdraveli. Do ozdravitve ne pride, zato so krivi zdravniki in še kdo, samo mi sami ne. Ali ste se morda prepoznali v tem, kar govorim? “Da, koristna je tableta, a deluje le, če zraven je dieta!”
jo zakuhali drugi. Resnica je drugačna. Nočemo zapustiti ljudi, katerih druščina nas vleče navzdol. Kdo je torej tisti, ki ima v rokah škarje in platno tvojega življenja? Ti sam. Dejstvo pa je, da ne moremo sedeti na dveh stolih hkrati. Odločiti se moramo, ali imamo raje koleg(ic)e, s katerimi drvimo po hitri cesti v propad, ali sebe. Ali so oni in njihov vpliv pomembnejši kot naše zdravje?
Odločitev za ločitev od uničujočega načina življenja skoraj nikoli ni lahka. Ne le strah, da ne bomo več sprejeti s strani tistih, ki nam vendarle dajejo občutek sprejetosti, še ena prepreka nam stoji nasproti.To je železna navada. Enostavno se navadimo na določen stil razmišljanja in vedenja. Človek se dobro počuti, ko počne tisto, na kar se navadi.To je naša cona udobja, zato se pošteno upiramo misli, kaj šele resni nameri, da bi jo zapustili. Vztrajamo in se borimo po starem, zato izgubljamo večkrat, kot bi bilo potrebno, če bi se resnično cenili kot bitja, vredna vsega najboljšega.
Poglejmo alkohol. Dejstvo je, da je strup, ki počasi, toda zanesljivo najeda naše celice. Najeda jetra in ledvica, prispeva k “težkim” nogam, grizlja možgane, kvari želodec in črevesje, pospešuje odlaganje odvečnih maščob, kar vodi v debelost. Se druge negativne učinke ima, ki najbrž redko odtehtajo blagodejno delovanje zdravilnih snovi, ki jih vsebujejo nekatere alkoholne pijače. Kljub temu ga spuščamo vase izključno sami. Nihče drug nam
mo/omsuLA
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE
Nedelja 25.3. ob 19.00
Poned. 26.3. ob 19.00 Torek 27.3. ob 19.00
Petek 30.3. ob 19.00-Sobota 31.3. ob 19.00-
Nedelja 1.4. ob 19.00-Torek 3.4. ob 19.00-
Poned. 2.4. ob 19.00-
KRVAVI DIAMANT am.triler
KRVAVI DIAMANT FILM TEATER: DIVJE MODRO ONOSTRANSTVO nem.drama
UTRIP GROZE am. grozljivka BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA am.kom.
BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA FILM TEATER: NAVADNA LJUBIMCA fr.drama UTRIP GROZE
KINO IZLAKE
Nedelja 25.3. ob 19.15-DIVJE MODRO
ONOSTRANSTVO nem.drama Nedelja 1.4. ob 19.15 - UTRIP GROZE am.grozljivka
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
četrtek 22.3. ob 18.00 - BOLJ ČUDNO KOT FIKCIJA petek 23.3. ob 18.00 - NEPOVABLJEN drama ob 20.15 - ČUDEŽNA MREŽA družin.kom.
sobota 24.3. ob 18.00-NEPOVABLJEN
ob 20.15 - ČUDEŽNA MREŽA nedelja 25.3. ob 18.00 - ČUDEŽNA MREŽA ob 20.00 - NEPOVABLJEN poned. 26.3. ob 18.00 - NEPOVABLJEN torek 27.3. ob 20.00 - SANJSKE PUNCE mjuzikal sreda 28.3. ob 18.00 - SANJSKE PUNCE četrtek 29.3. ob 18.00 - SKRIVNOSTNA SLED
drama/triler
petek 30.3. ob 18.00 - SANJSKE PUNCE
ob 20.15 - SKRIVNOSTNA SLED sobota 31.3. ob 18.00 - SKRIVNOSTNA SLED ob 20.15 - SANJSKE PUNCE nedelja 1.4. ob 18.00 - SANJSKE PUNCE
ob 20.15 - SKRIVNOSTNA SLED poned. 2.4. ob 18.00 - SKRIVNOSTNA SLED
KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK
četrtek 22.3. ob 19.00 -TURISTAS am.triler petek 23.3. ob 19.15 - BABILON am.drama sobota 24.3. ob 17.00-TURISTAS
ob 19.00- BABILON nedelja 25.3. ob 17.00 - BABILON ob 19.15-TURISTAS
sreda 28.3. ob 19.00 - SKRIVNOSTNA SLED
am.drama-triler
četrtek 29.3. ob 19.00 - SKRIVNOSTNA SLED petek 30.3. ob 19.30 - V ISKANJU SREČE am.drama sobota 3 1.3. ob 17.00 -V ISKANJU SREČE
ob 19.00 - SKRIVNOSTNA SLED
KINO DOL PRI HRASTNIKU
petek 23.3. ob 17.00-TURISTAS am.triler petek 30.3. ob 17.00 - V ISKANJU SREČE am.drama
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Četrtek 22. 3. ob 18.00 - ŠKRATEK BRALČEK pripoveduje pravljico
Četrtek 29.3. ob 18.00 - Ustvarjalnica Društva invalidov Hrastnik
Delavski dom Trbovlje
Petek 23- in sobota 24.3. koncert LAIBACH Sreda 28.3. ob 17.00 Revija otroških in mladinskih PZ - ZKD Trbovlje Četrtek 29.3. ob 19-30 abonmajska predstava BRILJANTINA- Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Četrtek 5. 4. ob 19.30 - gledališka predstava KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA - KOSOVELOV DOM SEŽANA KULTURNI CENTER KRASA in SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA - za izven
Delavski dom Zagorje
Četrtek 22.3. ob 18. uri - Občinska revija otroških
in mladinskih pevskih zborov
Petek 23.3. ob 19.30.uri - KONCERT - MARKO
ZUPAN
Sobota 24.3.ob 19.uri - ZAGORJE ZA KAKOVOSTNO IN VARNO STAROST Dobrodelni koncert ob materinskem dnevu
KLEKUARSKA SKUPINA iz HRASTNIKA
soboto, 24.3.2007 ob 18. uri prireja ob materinskem dnevu razstavo klekljanih čipk:
TUDI V ZASAVJU KLEKLJAMO v avli Delavskega doma Zagorje
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Četrtek 22.3. ob 19-00 - POTOPISNO PREDAVANJE - Andrejka Jernejčič: Gvatemala
-	odd.za odrasle
Sreda 28.3. ob 17.00 - PRAVLJIČNA URA
-	Škatla - mlad.odd.
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje
Ponedeljek 26.3. ob 17.00 - URA PRAVLJIC v knjižnici Kisovec
Sreda 28.3. ob 17.00 - URA PRAVLJIC v knjižnici Izlake
Četrtek 29.3. ob 17.00 - URA PRAVLJIC v knjižnici Zagorje
_______flgg£C @
Grafologija
Predstavljamo prastaro vedo v grafološkem kotičku in jo bralcem da-
Prva knjiga o grafologiji je izšla leta 1622. Avtor je bil italijanski filozof in zdravnik Camilio Baldo. Pozneje je razvoj potekal malo počasneje in leta 1871 je bila ustanovljena prva šola o grafologiji, katere ustanovitelj je bil francoski raziskovalec, grafolog Michon. Že takrat je začel izhajati zelo pomemben časopis, ki izhaja še danes, z naslovom La Grafolog/. Grafološko društvo Laura je bilo ustanovljeno leta 2003. Pri nas grafologija še ni zelo znano področje, vendar se v svetu že veliko uporablja in pričakujemo, da bo tudi pri nas kmalu dobila zasluženo priznanje in zacvetela. Uporablja se na sodiščih, šolstvu, zakonskem in osebnem svetovanju in kar je zelo pomembno - ne smemo pozabiti tudi na njeno koristnost v medicini.
Društvo je dobilo ime po hčerki ustanovitelja Alojza Jurgeca, Lauri, ki je učenka drugega razreda osnovne šole.V času delovanja so že uspeli dokazati svojo uspešnost, saj so analizirali pisave številnih znanih oseb, kot so na primer: Zmago Jelinčič,
Rebeka Dremelj, priznani športniki, politiki itd. Sodelujejo na televiziji, radiu in dobivajo vabila za številna sodelovanja... iz tega lahko sklepamo, da so v razvoju in preučevanju pisave na dobri poti. »Ko sem prebiral različne knjige, sem posebno pozornost posvetil knjigi - Človek in njegova pisava, katere avtor je dr. Anton Trstenjak. On je zame največji psiholog in grafolog. Luč je mojih sanj in uspehov. Če želiš biti dober grafolog moraš biti dober psiholog. Zato sem veliko časa posvetil študiju psihologije.« je povedal Alojz Jurgec. Obstaja več vrst pisav iz katere je mogoče analizirato osebnost. Predvsem je potrebno veliko pozornost posvetiti začetkom črk in koncem.
Največji napredek na področju grafologije je napravil nemški grafolog Klages. »Nikakor ne smemo pozabiti na grafologe, kot so Erik Singer,Jožef Mistirik in drugi. Slednji je bil velik grafolog na področju medicine. S pomočjo vpogleda na pisavo je ugotovil zdravstveno stanje osebe. Iz tega lahko sklepamo, da je pomen pisave ogromen. Zato sem prepričan, da boste z veseljem pošiljali vaše pisave na uredništvo Zasavca. Trenutno sodelujem z različnimi revijami, časopisi in vesel sem, da ste vi med njimi.« je zaključil prvo ‘srečanje’ z Zasavcem Alojz Jurgenc.
St.R.
Vaš grafolog
Zasavc vam skupaj z Grafološkim društvom Laura ponuja nov, zanimiv in privlačen kotiček, kjer vam bo grafolog na vašo željo povedal zanimive stvari o vaši osebnost, ki jih odkriva vaša pisava.
Vse, kar je potrebno je, da izpolnite kupon »Za grafologa«: se podpišete s šifro, napišete spol, izobrazbo in starost in par besed (stavek) in vse to pošljete na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje Naš grafolog se bo potrudil, da vam odgovori v najkrajšem času. V vsaki številki Zasavca bo prostora za dva odgovora - pohitite, da boste prvi. Zanimivo bo!
ZA GRAFOLOGA
Šifra_____________
Starost:__________
Spol:_____________
Izobrazba:________
Tekst:____________
0 na zmm
Pomladanska utrujenost
Po hladnih jesenskih in zimskih mesecih nas je večina več kot zadovoljnih, ko zopet pride pomlad, vendar je to tudi
obdobje ko se mnogo ljudi sooči s pomladansko utrujenostjo.
Pomladanska utrujenost je »bolezen«, ki se kaže s pomanjkanjem energije, manjšo fizično zmogljivostjo, preutrujenostjo, brezvoljnostjo in motnjami koncentracije, kar vse skupaj pripelje do upada delovne učinkovitosti.To lahko vodi v nezadovoljstvo, ki stopnjuje tesnobnost, izzove pojav motenj spanja, kar sklene začaran krog, iz katerega dolgo ne moremo izstopiti. Temu se pridruži še padec odpornosti, ki je prepoznaven po tem, da pogosteje zbolimo.Vzrok naših tegob je pomanjkanje vitaminov, mineralov, oligoelementov, ter drugih bioak-tivnih snovi. Dolgotrajno pomanjkanje zaščitnih snovi pospešuje tudi razvoj kroničnih bolezni kot so srčnožilne bolezni, sladkorna bolezen, hipertenzija, povišane maščobe v krvi, debelost in druge. Pomanjkanje teh snovi nastane predvsem zaradi zmanjšanega vnosa sveže zelenjave in sadja v zimskih mesecih ter večjega uživanja konzervirane hrane, ki vsebuje več prostih radikalov. Prav tako pa je v tem obdobju naš organizem bolj izpostavljen vremenskim vplivom, ki terjajo prilagajanje, kar vodi v večjo porabo zaščitnih snovi. Onesnaženje okolja je pozimi bistveno večje kot po koncu kurilne sezone, pri čemer se za nevtralizacijo teh strupov iz okolja porabi več zaščitnih snovi kot sicer.V zimskih mesecih se manj gibljemo, več časa preživimo v zaprtih, neprezračenih, včasih tudi zakajenih prostorih. Pomladansko utrujenost je
lažje preprečiti kot zdraviti. Svetujemo gibanje na prostem. Izogibajmo se zadrževanju v zaprtih prostorih, kjer je množica ljudi in s tem večja nevarnost okužb (v tem obdobju predvsem viroz).Velikega pomena je uživanje zdrave in uravnotežene prehrane, kateri dodamo vitaminsko - mineralne dodatke.Vitamini so nujni sestavni del encimov, ki uravnavajo vse fiziološke procese organizma. Normalno funkcioniranje imunega sistema brez njih ni možno.Vitamina C in E sta pomembna kot antioksidanta, ki nas ščitita pred prostimi radikali. Kompleks B vitaminov nam pomaga pri tvorbi energije in obnovi celic. Predvsem za starejše se priporoča koencim Q10, ki blaži posledice izgorelosti in s tem izboljša počutje. Imunostimulativno delovanje opažamo pri rednem uživanju preparatov soje, ter nenasičenih maščob, kot so: olivno olje, lososovo olje ali olje severnomorskih rib. Na tržišču je paleta preparatov, ki so namenjeni za vse skupine ljudi od otrok, nosečnic do starejših ljudi. Dodatki k prehrani so najbolj učinkoviti in je njihovo uživanje varno, če se pravilno odmerjajo in pravilno kombinirajo (nizke doze so neučinkovite, previsoke pa potencialno škodljive), zato priporočamo, da se uporabniki za nasvet obrnejo na strokovnjake -predvsem zdravnike.
Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med.
Združeni v društvih
Društvo bolnikov z limfomom, Društvo laringektomiranih Slovenije, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Europa Donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk, Invalidsko društvo ILCO, Kala - društvo za boj proti okužbam s HRV in raku materničnega vratu, Ljubljansko društvo za boj proti raku in Zveza slovenskih društev za
boj proti raku
ZAHTEVAMO DEJANJA!
Spoštovani predsednik vlade Republike Slovenije, spoštovani minister za zdravje in spoštovani generalni direktor Onkološkega inštituta
Resnost dogajanj na Onkološkem inštitutu, ki jih čutimo tako bolniki kot njihovi svojci in prijatelji, verjamemo pa, da tudi zaposleni, je pripeljala do točke, da moramo postaviti pred vas zahteve. Deset let gradenj in selitev osrednje institucije v Sloveniji za zdravljenje rakavih obolenj naši državi ne more biti v ponos pri nobeni resni zdravstveni oskrbi - še najmanj pa pri bolnikih z rakom.
In vedno več nas je. Vedno več nas umira in vedno več nas je, ki tega enostavno ne moremo več vzdržati. Sram nas je, da nam kot rednim plačnikom, kot odgovornim državljanom na koncu pripade konjušnica in kopica obljub in lepih besed.
ZAHTEVAMO,
I .da vlada RS ustanovi krizni tim, ki začne nemudoma reševati vsa pereča vprašanja, ki zadevajo bolnike z rakom in takoj imenuje odgovorno osebo, ki bo resno organizirala dosedanje neurejeno dogajanje in oblikovala jasen načrt ukrepov:
a.	za identificiranje in odpravo napak - rešitve je treba najti takoj in jih tudi takoj uvesti v novo stavbo,
b.	za dokončno ureditev novega Onkološkega inštituta,
c.	za selitev iz starih stavb v nov Onkološki inštitut in
d.	za ureditev razpisov za nabavo potrebne opreme za vselitev v nove prostore;
2.	da se takoj preneha s selitvami bolnikov, dokler niso odpravljene vse napake:
a.	legionela ne more in ne sme biti del vsakdanjika bolnikov z rakom - na to ne sme pristati nobena razvita in odgovorna družba,
b.	bolniki z rakom imamo drugačne potrebe - sanitarije, čakalnice in podobno morajo biti prilagojeni tem našim potrebam, če ne, je nesmiselno, da jih urejamo z davkoplačevalskim denarjem (to, da jih zaradi fizične nemoči ne moremo uporabiti, verjetno ni njihov namen);
3.	da se opravi resna analiza stroškov, ki so nastali zaradi neodgovornega vodenja in pomanjkljivega nadzora gradnje, ter napak in zamud pri uporabi nove opreme - in da s tem seznanite
davkoplačevalce;
4.	da v pregled napak in nadzor nad nadaljnjimi dogajanji na Onkološkem inštitutu vključite v redno sodelovanje predstavnike bolnikov oziroma nevladnih organizacij, ki delujemo na tem področju;
5.	da odgovorite na naše zahteve z rešitvami in ne z argumenti, zakaj se do sedaj še ni nič zgodilo. Skrajni rok za odgovor je petek, 16. aprila 2007, do 10.00 ure.
Pričakujemo, da bodo naša prizadevanja podprli tudi tisti, ki so prisiljeni delati v nemogočih razmerah - tako zdravniki kot medicinske sestre in ostalo osebje. Želimo si, da bi nas podprli tudi vsi tisti, ki neposredno ne občutijo človeka nevrednih razmer na Onkološkem inštitutu, razumejo pa sočloveka, ki tega ne more več vzdržati. Če zadovoljivega odgovora ne bomo prejeli do petka, 16. aprila 2007, do 10.00 ure, vas bomo primorani na to resno opozoriti s protestom članov vseh društev, ki se bomo zbrali pred parlamentom.
Ne potrebujemo več razlag, zahtevamo dejanja!
Podpisana društva:
Društvo bolnikov z limfomom
Društvo laringektomiranih Slovenije
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije
Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk
Invalidsko društvo ILCO
Kala, društvo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu Ljubljansko društvo za boj proti raku in Zveza slovenskih društev za boj proti raku
Ljubljana, 15. marec 2007
V vednost:
France Cukjati, predsednik DZ Ljubo Germič, DZ, predsednik odbora za zdravstvo Zdenka ČebašekTravnik, varuhinja človekovih pravic vodje poslanskih skupin
komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti mediji
Naša bodočnost
Izpiti .so .strašni ta rti za najbolj pripravljene, kajti bedak utegne vprašati več, kot zna pametni odgovoriti.
C.C. Col fon
Prvi pomladni mesec prinaša novo življenje: v štirinajstih dneh petindvajset (25) majčkenih ljubkih obrazkov - sedemnajst parov nežnih ličec in osem fantovskih bradic. Gremo, punčke!
05.03.2007
Vlasta Hribar, Polje 24, Zagorje - sin Luka Razboršek Žana Bečirovič, Naselje A. Kaple 6b, Hrastnik - hči Azra Karič
Irena Vasič, Metni vrh 21 b, Sevnica - sin Črt Pačnik
06.03.2007
Tanja Starčevič, Ulica Sallaumines 3,Trbovlje - sih Filip Drnovšek
07.03.2007
Milanja Ciglar, Florjanska ul. I 10, Sevnica - hči Nika Medved
Lidija Rotar, Orehovica 25, Izlake - sin Benjamin Rotar
08.03.2007
Petra Marguč, Cesta v Šmartno 17,Vojnik - hči Julija Naglič Alenka Arh Šmuc, Pod Javorjem 10, Dol pri Hrastniku
N, V“-
-	hči Lara Smuč
Suzana Mikolič,Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku
-	sin Alex Mikolič
09.03.2007
Martina Jager, Sallaumines 9a,Trbovlje - hči Tosja Jager
10.03.2007
Enisa Čobo, Nasipi 7,Trbovlje - hči Lejla I 1.03.2007
Jožica Pintarič, Ane Ziherlove 14, Ljubljana - hči Tana Pintarič
12.03.2007
Mojca Koritnik, Kovk 2, Dol pri Hrastniku - Eva Homšek
14.03.2007
Marija Merslavič, Primož pri Šentjurju 2, Šentjur - hči Monika
Andreja Kmetič, Svibno 14, Radeče - hči Ana
15.03.2007
Polona Boček, Cesta III 23,Velenje - sin Nik Blaguš Jasmina Skale, Podkraj 38 a, Hrastnik - sin Anže Kreže Polona Kuder Brundič, Kovinarsko naselje 2a,Trbovlje
-	sin Aljaž
16.03.2007
Zdenka Morinc, Rodež 27, Loka, Sevnica - hči Karin
nm tmočNoz ©
17.03.2007
BojanaVedenik, Rudarska cesta 2, Kisovec - hči Gaja Drnovšek
Branka Gospodarič, Mestni trg 5b,Trbovlje - hči Maša Irena Zupančič, Pod Ostrim vrhom 6,Trbovlje - hči Vesna
18.03.2007
Petra Resman, Ulica mladih borcev 2, Hrastnik - hči Gaja Presečki
Tina Rus, Majcenova cesta I8a,Trbovlje - hči Brina Rozina Selma Jasikovič, Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik - hči Lea
ISKRENE ČESTITKE!
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
$
Ime in priimek:	 Naslov:			 0) E ¥ a	>o Q o c (D
		> O
	>5 D	c
Podpis:			 2 £	M
	g 8	"c/5 D
Telefon:		n ° 	 g o	a o Q
	^ .2 o o	ŽČ O
Davčna številka:		> c	
0 h epmo/taepHmm
Skok
Kaj skok, pravi polet je opravila v zadnjih dneh Pahorjeva S D. Če uporabim prispodobo s smučarskimi skoki, se je SD ob pomoči vzgon ca povzpela na sam strankarski vrh. Javnomnenjska raziskava v dnevniku Večer je socialne demokrate dvignili tudi nad najmočnejšo pozicijsko stranko Janeza Janše. Za poldrugi odstotek več glasov so anketiranci namenili SD (16,9%) v primerjavi s SDS (15,4%). Pomoč ugodnih vetrov pri tem, nenadnem in za marsikoga tudi nepričakovanem naskoku levice na sam vrh, ni slučajna.Vodja SD, Borut Pahorje bil ves čas, odkar vodi stranko, v stiku z bogom vetrov Eolom.
Kljub kritikam v lastnih vrstah je vztrajal pri posodobitvi stranke. Zaradi nekaterih radikalnih prijemov so iz stranke odhajali ljudje, ki se niso bili sposobni soočiti s spremembami in odpovedjo neki preživeli ideologiji. Javno je izrazil nasprotovanje delitvi Slovencev na rdeče in bele. Volivci so, po že omenjeni javnomnenjski raziskavi, očitno s simpatijami sprejeli razmišljanja predsednika SD, ki v javnosti zatrjuje, da so vrata stranke odprta vsem, ki si bodo prizadevali za hiter napredek in razvoj, istočasno pa vztrajali, da bo Slovenija zgled socialne države v EU in svetu nasploh.
LDS, ki je sicer zadržala tretje mesto, je po vsem, kar se v stranki zadnje čase dogaja, izgubila ogromno simpatij volivcev in z 8,4% koraka na čelu strank, ki sodijo v sivo povprečje popularnosti med volivci. Kriza v stranki se zaradi odhodov najvidnejših članov iz vrst LDS in razprtij v stranki, ki so jih njeni člani obešali na veliki zvon v slovenski farni cerkvici, ni dobra popotnica za volitve 2008. Če stranka ne bo v kratkem dosegla konsolidacije, se zna zgoditi, da na omenjenih volitvah ne bo dosegla niti števila glasov, ki bi jo sploh še uvrščali med parlamentarne stranke.
Nekateri nekdanji člani LDS so se povezali v društvu Zares, ki ga je ustanovil Lahovnik. Drugi, na čelu katerih je sam Tone Rop, se spogledujejo s Pahorjevo SD. Da so si tisti, pod vodstvom Lahovnika dvignili ugled, kaže javnomnenjska raziskava v tedniku Mladina, kaj pa bodo povzročili oni, pod taktirko Toneta Ropa v SD, če jih bo slednja spustila k svojemu koritu, bo tudi kmalu znano.
Kakor koli že. Dobro je, da ima najmočnejša vladna stranka močno konkurenco v opoziciji. Če leto in pol pred volitvami kateri izmed opozicijskih strank uspe celo skok na sam vrh je za slovensko občestvo še toliko bolje. Ne glede na Pahorjeve trditve, da ugleda in moči stranke ne namerava graditi na napakah in težavah drugih strank, temveč želi pridobivati simpatije volivcev s kvalitetnimi programi in trdim delom, ni mogoče spregledati dejstva, da brez napak vladajoče strukture še tako dobro delo opozicije ponavadi ostane neopazno. Morda bo vladajoča koalicija vendarle še pravočasno spoznala, da se ji počasi, a vztrajno maščuje pretirano »sožitje« s cerkvijo, za ljudsko razmišljanje sumljivo privatiziranje zdravstva, pa delovanje okoljskega ministrstva, zablode nekdanje kmetijske ministrice Lukačičeve, poskusi ukinjanja nekaterih pravic delavcev....
Trenutno vse kaže, da Pahorjeva SD s svojimi sodobnimi pogledi na politiko ter razvoj države in družbe postaja stranka prihodnosti.
»Ni dovolj, da smo dobri, postati želimo najboljši«, je osvajalna izjava Barbike, ki vse bolj postaja barba.
Mefisto
SEX, KOT NAJBOJŠE ZDRAVILO PROTI GRIPI
Pogoj, da se zaščitite pred vsemi skritimi in manj skritimi nevarnostmi, ki kvarijo dobro razpoloženje in načenjajo zdravje, je redna uporaba seksa. Le ta zagotavlja številne prednosti: vitalnost, zdravje, zadovoljstvo in podaljšano življenjsko dobo in ne nazadnje je učinkovito sredstvo proti glavobolu in migreni.
Hja, ena tura gripe je za nami. Kašljali smo, kihali, v želodcu nas je tiščalo in po črevesju krulilo. Stranišče je bilo kar naprej zasedeno.... Prav vam je! Premalo seksate.
Tako namreč trdijo - kdo drug kot Amerikanci. Menda so na Pensilvanijski univerzi ugotovili, da imajo študentje, ki se ljubijo enkrat do dvakrat na teden kar 30 procentov več imunoglobulina kot tisti, ki abstinirajo. A ta imunoglobulin je zelo pomemben kot obramba pred virusi in drugimi njim podobnimi gosti.
Seks je odlična kardiovaskularna vaja, ki znižuje nadležni holesterol in zboljšuje odnos dobrega in slabega holesterola, zviša raven kisika v mišicah in utrjuje mišice in kosti. Ženska, ki seksa trikrat tedensko, porabi najmanj 150 kalorij.Večkrat in dlje ko bo to počela, več kalorij bo izgubila. Seks dviguje raven estrogena v telesu, ščiti srce, vaginalno tkivo je bolj gibko, manjši so problemi PMS-ja, neredni menstrualni ciklusi pa se uravnovesijo.
Največ koristi ima zaradi hormona DHEA (dehidroepian-drosteron), ki ga tvori nadledvična žleza in se sprošča ob orgazmu.Ta hormon je naravni antidepresiv, ki izboljšuje odpornost, ostri misli, ima dober vpliv na rast kosti, poguben je za tumorje. Izkazalo se je, da se njegovo izločanje poveča tri do pet krat neposredno pred orgazmom, a njegov nivo je trajno višji pri seksualno aktivnih osebah.
Ljubljenje zvišuje nivo endorfina v ožilju, ta pa skrbi za občutek sproščenosti, zadovoljstva, sreče in istočasno zmanjšuje bolečino in stres. Še en dober hormon se izloča v sladkih trenutkih strasti.To je oksitocin, ki vzbuja željo po zbližanju s partnerjem ter občutek pripadnosti in navezanosti. Jasno je, da na ta način pogosti in kvalitetni seksualni odnosi vplivajo na izboljšanje partnerske zveze v celoti.
Vse to lahko preberete tudi v knjigi Seksualna inteligenca, ki promovira seksualnost kot naravno človeško potrebo, ki je pogoj za kvalitetno, izpolnjeno, zdravo in srečno življenje. Redni seks podaljšuje življenje moških kajti tisti, ki doživijo orgazem dvakrat ali večkrat na teden, imajo dvakrat večje možnosti, da ne doživijo srčnih težav kot tisti, ki so za seks prikrajšani. Da pa bi bili v poznih letih uspešno seksualno aktivni, moramo biti taki tudi v mladosti. Redni seks je najboljše sredstvo za vzdrževanje potence.
Če je že erotika lepa, vzburljiva, strastna in zdrava, zakaj je ne uporabljamo bolj pogosto? Sodobni človek je obseden z zdravim življenjem, fitnesom, pravilno prehrano in vsemi ostalim aktivnostmi, ki naj bi ga naredile dolgo živečega in vitalnega, seksualnosti pa posveča zelo malo pozornosti.Veliko jih je, ki mislijo, da je dober seks nekaj, kar se lahko zgodi ali pa ne...
Biti pa moramo (le) pozorni na svoj lastni libido, analizirati svoje želje, pričakovanja in poiskati izvire zadovoljstva in strasti.
Stanislava
Mali nogomet
V nedeljo, 18.03.2007, se je v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku v organizaciji športne zveze Hrastnik končala sedma zimska liga v malem nogometu Hrastnik 1007.
V prestižnješi I. ligi so svoj 3. naslov (drugi zaporedni) osvojili igralci KMN Juventus iz Hrastnika in to brez izgubljene točke, kar je zelo lep uspeh za klub, ki letos septembra praznuje obletnico - 15 let obstoja.
Do takrat pa jih čaka še spomladanski del v I. zasavski ligi malega nogometa, kjer branijo naslov najboljšega in jim po prvem delu tudi zelo dobro kaže, saj so jesenski prvaki, in začetek na novo ustanovljene celjske regijske lige, kjer bo potrebno pokazati vse svoje znanje. Za Juventus so pod vodstvom, ki ga sestavljajo Gorazd Bevec, Franci Vidovič, Slavko Gornik, Nina Blažko in Jože Hočevar, igrali naslednji igralci: Danilo Bantan, Selvir Kazič, Primož Martinčič, Edi Golotič, Mario Ljoljič, Blaž in Zoran Presečki, Nermin Isič, Igor Mihajlik, Matjaž Toplak, Denis Škoberne, Ibrahim Fejzič, Sašo Novak, Borut Turšič in kapetan ekipe Mitja Breznikar.
Pokal za 2. mesto so osvojili igralci Bar SlaviTref iz Kisovca, pokal za 3. mesto pa igralci KMN Debro iz Laškega. Iz I. lige so izpadli Young Boysi, katerih igralci igrajo celo v 2. državni ligi zahod, v I. ligo pa so se uvrstili zmagovalci 2. lige - Be Lay Boys iz Hrastnika, drugi so bili igralci GD Hrastnik, tretji pa sodniki iz MDNS Celje.

!	~J	,, Li	
		
KA4N Juventus
REZULTATI ZADNJEGA -6. IGRALNEGA DNE- I. LIGA!
1.	RUDNIK-YOUNG BOYS	3 : 0 bb
2.	PLAY OFF - KMN XXL	2:1
3.	BAR SLAVI TREF - KMN DEBRO I : 4
4.	KMN JUVENTUS - ANTIMON 4 :2
5.	P. LENIČI - P. KUKUCA	I : 8
6.	ŠKOTI EVJ - KMN DEBRO I : I
KONČNA LESTVICA! 1. KMN JUVENTUS 10 10 0				0	35 :10	+25	30
2. BAR SLAVI TREF	10	6	1	3	38 :17	+21	19
3. KMN DEBRO	10	5	2	3	33 : 19	+ 14	17
4. P. KUKUCA	10	5	1	4	32 : 19	+ 13	16
5. RUDNIK	10	5	1	4	23 :27	- 4	16
6. P. LENIČI	10	4	1	5	22 :49	- 27	13
7. PLAY OFF	10	3	2	5	16 :20	- 4	II
8. ŠKOTI EVJ	10	2	5	3	22 : 19	+3	II
9. KMN XXL	10	3	2	5	21 :25	- 4	II
10. ANTIMON	10	0	7	3	18 :26	- 8	7
II.YOUNG BOYS	10	0	2	8	10 :39	- 29	2
Najstrelec lige Matjaž Toplak
Mitja Breznikar prejema pokal
NAJ - NASLOVI V I. ZLMN HRASTNIK 2007!
1.	NAJ STRELEC: MATJAŽ TOPLAK (KMN JUVENTUS)- 13 GOLOV
2.	NAJ VRATAR: MARTIN HANŽELIČ (KMN XXL)
3.	NAJ IGRALEC: GAŠPER STARC (ŠKOTI EVJ)
NAJ - NASLOVI V 2. ZLMN HRASTNIK 2007!
1.	NAJ STRELEC: KLEMEN GOSAR (MDNS CELJE) - 17 GOLOV
2.	NAJ VRATAR: DUŠKO MAKSIMOVIČ (BE UY BOYS)
3.	NAJ IGRALEC: PETER KLANČAR (GD HRASTNIK)
	
	li
Tudi varčevanje je lahko enostavno In brez velikih odrekanj.
S postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec.
NLbO Skupina
w in