m m p süiHwi m X$č irSSjsf liSÖssa iiis;=išiiipie,wMeiii»eiireii»eii / 5.-2'35N1 R5ii|tz!|^^^i:l=qFlg^--al,=^||ti|: ŠTEVILKA 6, LETNIK 17 22. 03. 2007, CENA 1,13 €/270 sit Maj športniki 1006 I Knjižnica sp [p[ ZASAVC m 2007 I 352(497.12 Zagorje ob Savi) Zidani n 0087633,6 COBISS e TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje jgQllB saEPawfflQ Sl \78Q ■ PNFUMATfC ®uPer ponudba letnih pnevmatik: L^LJZ. trade h VJf ULDA DUNLOP i L Trg revolucije 8/b Trbovlje Tel.:03 563 18 30 Delovni čas: ponedeljek - petek 8.00 - 12.00 ter 13.00 - 17.00, sobota 8.00 -12.00 SUZUKI /// am Swift Ignis od 9.990 EUR 0 Nov model SX4 - diesel immm _J Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avto hisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov "O o on D O C o E c "O a* 3 £ B (D Im c fll O Z O. Q. o 3 ? ui > rO ■ C (O 2 B fO L. >un > £ CD o1"1 JO £ 'S 5 TD CX S JS ^ 5 IZ) «Tn*, k c ra TD fO c c ra TD ta c □ £ o > -Q iz) (N £0 2 in c ra ra td iz) n ra 5 N S o "S>U l/l « JS S a (N o TD N ta > c a ta xo ra ra a. C vO d) ra i- TD > N ta Kaj bi imeli raje za 2€ na dan? N (U to z ^ 5 m S QUALITÄTS REPORT 2006 Mazda je številka 1 v po kakovosti. 5 m Morate preBratI: Ni šlo brez krame Pasaveki in red Velikonočnica z Boča Šentlamberške salame Najšportniki Zasavja Dojenčki plavali v Hrastniku Spomladanska utrujenost u in Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar In Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sit), polletna 13,52 EUR (3.240.00 sit>. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UWWA STR4N © UVODINII uvonhiii Marec. Mesec, v katerem se zgodi spomladansko enakonočje in nastopi čisto ta prava pomlad, ali ' pa tudi ne... Zima ima pravico še mahati,1 sicer le z repom, pa vendar.. .Snežilo je kot za stavo poslednje zimske dni. Hja, se zgodi!1 Rre-pogosto! Takrat, ko nimamo, si prav silno 1 želimo... ; Tokrat je to zelena pomlad, toplo sončece, čebelice ( 1 in metuljčki in...eh, zdaj je pa tole že hudo načičkano'j ) — kičasto. /Torej! Odpraz-) žensk, sočustvova-! ptički ženili in tudi (zahvalili za Ijube-) teden boja proti (bo pa še trajal, saj Scepivu proti raku na (odkrili 82 stranskih /dan voda je tudi v (no, vsak dan je nov novali smo Dan j li z mučeniki, se s/ mamicam se bomo ( zen in skrb...Tudi< raku je minil, boj) so v najnovejšem ( materničnem vratu) učinkov, svetovni/ tem mesecu in, jas-) dan, ki z gotovostjo/ (preko sevniških in šentlamberških salamarskih vikendov vodi na-/ravnost proti PRVEMU APRILU. Ja? Ne gre za praznik vseh lažnivcev! Tokrat ne - ne v Zasavcu! W mislih imam čisto ta pravo, zaresno in hudo pomembno ZA-, (SAVČEVO SALAMIJADO - deveto po vrsti.se ve, da tradicij (onalno in prepričana sem, da težko pričakovano - naVidrgi. (Vidrga spet vabi, kakršnokoli že bo vreme: sneženo, zeleno,/ (sončno, deževno, megleno... Eno je gotovo - dišalo bo omam-) (no! Se spominjate...lansko leto je bilo...vonj po dimu, malce/ Spo česnu, mmm , koleščki z vzorčki drobno mletega, malce! (bolj grobega in v odtenkih svetlo rdeče do rjavkastega s sve-/ (tlejšimi,skoraj belimi pikicami različnih oblik,tesno sprijetih/ (med seboj, sočnega videza in ...a imate že polna usta slin?/ )Prav je tako! Zdaj vam preostane le še ena možnost: PRI-/ tDITE NA 9. ZASAVČEVO SALAM IJADO NAVIDRGO/ I.APRILA LETOS! Začnemo okrog šestih popoldne/ Un nadaljujemo globoko v noč, vse do jutra bele-f (ga... IVSEM MAMAM ZA MATERINSKI DAN PA PRI-/ ^VOŠČIM NAJBOLJ PRIDNE OTROKE TEGA^J vSVETA...,da se bodo lahko udeležile sala-f \marskega praznika... Urednica MartaJ mtemič se imem S. 2007 Naslovnica: KMN JUVENTUS iz HRASTNIKA Fotografija: Branko Klančar Dovolj pomembno, da se ustavimo ob pismu: Mariborska livarna bo ob svetovnem dnevu vode 22. marca gostila kar 700 vodnih ambasadorjev 700 mladih vodnih ambasadorjev iz štirih držav si bo pod pohor-jem izmenjalo sporočilo o nujni skrbi za vire pitne vode. Dogajanje v Mariboru bo v tem tednu zaznamoval velik dogodek. Ob Svetovnem dnevu vode v četrtek, 22. marca, se bo namreč na Mednarodnem srečanju šol Armalovega sklada v prireditvenem šotoru ob hotelu Arena pod Pohorjem srečalo več kot 700 mladih iz kar štirih držav, ki si bodo izmenjali in v javnost ponesli sporočilo o nujni skrbi za vire pitne vode ter svoje sovrstnike, pa tudi vse druge, ki se zavedajo, da je voda nenadomestljiva naravna dobrina, pozvali k odgovornemu odnosu do te za življenje na Zemlji nujne tekočine. Posebno obeležitev Svetovnega dneva vode, ki bo letos po obsegu, številu udeležencev in vsebinski globini presegla vse do sedaj, že tretjič zapored pripravljajo v Mariborski livarni Maribor, ki se je pred tremi leti odločila, da skrb za vodo postavi v središče svojega družbeno odgovornega ravnanja. Leta 2004 je ustanovila Armalov sklad, s katerim po eni strani šolam z donacijo kakovostnih sanitarnih armatur svoje blagovne znamke Armal - do sedaj jih je 44 Armalovim šolam podarila že več kot 380 - in po drugi strani z vzpodbujanjem aktivnosti in razmišljanja o vodi, njenih virih in nevarnosti, ki ji grozijo, šolarje že tri leta vzpodbuja k aktivnemu odnosu do vode in tako pomembno prispeva k dvigu zavesti o odgovornem ekološkem odnosu do narave med mladimi. Letos je z aktivnostmi Armalovega sklada prestopila tudi meje domovine in med Armalove šole poleg 21 slovenskih uvrstila tudi 6 šol iz Bosne in Hercegovine, 5 šol iz Hrvaške in 4 šole iz Srbije, ki so jo prepričale z napovedanimi aktivnostmi na temo skrbi za vodo. Vse šole, ki letos sodelujejo v Armalovem skladu, se bodo na Svetovni dan vode 22. marca srečale v Mariboru in na dogodku, ki bo potekal v obliki velike ekološke tržnice, predstavile svoja sporočila, ugotovitve in aktivnosti, ki so jih že in jih še bodo izvajale skozi vse šolsko leto. Srečanje pa bo imelo letos zaradi svojega mednarodnega značaja, na njem bo namreč sodelovalo tudi 300 mladih iz Hrvaške, Bih in Srbije, še poseben naboj, saj želijo z njim v Mariborski livarni dokazati, da odgovornost do vode presega ne le ekološke, pač pa tudi krajevne, državne in jezikovne meje in da je voda skupna skrb vseh.To sporočilo bodo mladi skušali strniti tudi v Deklaraciji Armalovih vodnih ambasadorjev, ki jo bodo v okviru srečanju izdelali na posebni delavnici. Kako razmišljajo o vodi in kako se kaže njihova zavezanost ciljem Armalovega sklada, bodo udeleženke in udeleženci prikazali na stojnicah in v posebnih nastopih, ki so jih pripravili prav za to priložnost. Srečanje, ki se bo v prireditvenem šotoru ob Hotelu Arena pričelo ob 10. uri in ga bo zaznamovalo pestro dogajanje, se bo ob 15:30 uri zaključilo s svečano razglasitvijo Deklaracije in razglasitvijo naj-predstavitvene stojnice ter rezultatov izbora slogana Armalovega sklada, ki ga bodo mladi predlagali in izbrali sami. Ob letošnjem srečanju pa je Mariborska livarna za vse udeležence srečanja pripravila in izdala tudi Almanah šol Armalovega sklada, v katerem so se vse udeležene šole predstavile s svojimi aktivnostmi in izdelki na temo vode. Almanah je multilingualen in prinaša veliko zanimivih fotografij in informacij. Dogajanje bo zares pestro, poleg udeležencev in udeleženk iz šol Armalovega sklada pa v Areni pod Pohorjem pričakujejo še mnoge goste, predvsem pa vse, ki se zavedajo, da je pitna voda bogastvo, ki ga moramo ohraniti, in ki hkrati tudi z iskrenim veseljem podpirajo aktivnosti mladih vodnih ambasadorjev. Kar tri dni bo gostila 240 mladih in njihovih spremljevalcev iz Hrvaške, BIH in Srbije. Da jim bo čas v Mariboru še hitreje minil, jih bo med drugim popeljala na turistični ogled Maribora, v 3D kino, obiskali pa bodo tudi eno od mariborskih Armalovih šol, kjer jim slovenski sovrstniki pripravljajo pester sprejem. Med njimi bo tudi srednja šola Zagorje, ki sporoča: Zdrava pitna voda za vse V okviru akcije 'Armal za zdravo pitno vodo’ so na Srednji šoli Zagorje v mesecu februarju in marcu izvedli še zadnji dve delavnici pred predstavitvijo v Mariboru, kjer bo sklepna prireditev. Prva delavnica je bila namenjena dijakinjam in dijakom turističnega programa, druga pa nadarjenim »slikarjem« drugega in tretjega letnika programa trgovec. Ustvarjalne roke so izdelale slike, ki so razstavljene v Zdravstvenemu domu Zagorje, kjer so na ogled. Dijaki turističnega programa so pripravili delavnico na temo Voda v turizmu.V to delavnico so bili vključeni dijaki 4. g in 3. g oddelka, k sodelovanju pa so povabili tudi učence OŠ Toneta O kroga rja Zagorje. Učenci so preživeli ustvarjalni dan z dijaki naše šole. Dijaki so se z učenci najprej pogovarjali o pomenu vode v življenju, nato pa so se osredotočili na pomen vode v turizmu. Razdelili so se v skupine, kjer so nastali zanimivi plakati, razstavljeni na hodniku šole. Udeleženci delavnice so izdelali tudi zloženke, le-te pa bomo razdelili na stojnici na skupni prireditvi, ki bo 22. marca 2007 ob Svetovnem dnevu Zemlje v Mariboru. To prireditev bo organiziralo podjetje Armal. Za eko šolo Stana Kovač Hace mtiezc Q Peta občinska v Radečah Ekspresni sprejem občinskih proračunov za leti 1007 in 1008 V ponedeljek, 12. marca, je v prostorih občine Radeče potekala že peta redna občinska seja. Glavno točko seje so sklenili, glede na zahtevnost, v dokaj kratkem času. Po konstruktivni debati je bil sprejet proračun, ki je sad trdega dela vseh občinskih služb in župana Matjaža Hana v prejšnjih mesecih. Potrjena in sprejeta sta bila letni program športa in predlog cen pomoči na domu. Slednje bodo od prvega aprila letos višje, a le za proračun, medtem ko bodo cene za uporabnike te pomoči za 15 odstotkov nižje.Tako bo cena znašala 1,92 evra. Kot je po seji povedal župan Občine Matjaž Han, so v tem času že uspeli pridobili okrog 100 tisoč Evrov sredstev. Veliko pomembnost pripisuje tudi obisku ministra za promet Janeza Božiča.Vzrok tega je prav sprejetje županovega dopolnilnega predloga v državnem proračunu, ki govori o tem, da bodo v Radečah v času dveh let dobili novo cesto, v vrednosti 2 milijona evrov. Po sprejemu rebalansa državnega proračuna in s tem pridobitve sredstev, naj bi pričeli tudi z urejanjem podobe železniške postaje v Radečah. Skušali bodo pridobiti še sredstva za obnovo nekaterih drugih lokalnih cest in v manjšem znesku z ministrstva za kulturo še sredstva za obnovo Kulturnega doma. Na ministrstvu za šolstvo se bodo potegovali za sredstva, potrebna za investicijo v osnovno šolo Marjana Nemca. Jože Renko nam je zaupal tudi nekaj svojih pogledov na sprejem občinskega proračuna. Povedal je, da so svetniki sicer predlagali kar nekaj amandmajev, ki pa jih občinski svet, glede na predhodne razprave oz uskladitev proračuna, ni sprejel. Glede investicij oz. javne porabe so bile vse proračunske postavke, kar zadeva ceste, komunalo in vse ostalo, usklajene z KS. Sveti KS so ha svojih sejah obravnavali predlagani proračun in si s tem ustvarili določena izhodišča za štiriletno obdobje. Na vsebino proračuna ni bilo bistvenih pripomb.V njegovo pripravo je bilo vloženo ogromno dela s strani občinske uprave, svetov KS, posameznikov in župana.Tako pripravljen dvoletni proračun je bil na tej seji brez večjih pretresov tudi sprejet. Položaj na področju cestne povezave Župan je pred kratkim gostil ministra za promet Janeza Božiča in direktorja državne direkcije za ceste Vilija Žaverlana. Radečani so dobili zagotovilo, da bo posodobljenih nekaj državnih cest in s tem odpravljenih kritičnih točk. Tudi pomoč pri izvedbi financiranja lokalnih cest jim je bila obljubljena.To so predvsem lokalne ceste, ki služijo kot obvoznice ob zapori državnih cest. Pomembna tema pogovorov je bila oskrba prebivalstva z vodo, saj imajo nerešene probleme pri izgradnji vodovoda za naselje Obrežje. V proračunu so predvidena sredstva za dokončanje del v letu 2007. Izgradnja poteka skupaj z občino Sevnica, saj je del Obrežja v sev-niški občini. Tako bo tudi občina Sevnica sofinancirala izgradnjo dela tega vodovodnega sistema.Ves potek izgradnje je odvisen od tega, ali bodo Službe vlade za lokalno samoupravo oz Agencije za regionalni razvoj objavile razpis, na katerega se bo lahko občina Radeče prijavila s tem projektom in skušala pridobiti dodatna sredstva za izgradnjo infrastrukture. Glavna naloga je dograditev čistilne naprave, za kar so v proračunu potrebna sredstva predvidena, potrebno pa bo pridobiti še določena sredstva z Ministrstva za okolje in prostor za dokončanje del, ker občina sama take investicije z lastnimi sredstvi ne bo mogla izpeljati. Predviden čas dokončanja čistilne naprave je do leta 2008. Reševanje težav v JZ Zdravstveni dom Radeče Glede na problematiko v Zdravstvenem domu je predvidena obravnava pod posebno točko dnevnega reda na naslednji seji občinskega sveta. Pripravljena bo dokumentacija v zvezi s težavami, s katerimi se srečujejo v JZ. Člani občinskega sveta svetnik in občinska uprava z županom bodo na tej skušali skupaj z ZD in direktorico Ingrid Kus - Sotošek ter s svetom Zavoda najti rešitev za izboljšanje razmer v Zdravstvenem domu Radeče. Besedilo: Rudi Špan Priznanja civilne zaščite 0b letošnjjem svetovnem dnevu civilne zaščite so v četrtek, I. marca 1007, v Cankarjevem domu podelili 11 priznanj, od katerih sta dva srebrna znaka sprejela Boris Kreže in Iztok Slanšek, člana Občinskega štaba za civilno zaščito Hrastnik. Oba sta se s svojim dolgoletnim delom v štabu CZ na tem področju že večkrat izkazala, še posebej odmevne so bile priprave in izvedba države vaje Klor 2006. »Iztok Slanšek je od leta 2000 tudi poveljnik štaba CZ, Boris Kreže pa je poleg dela v štabu CZ vrsto let predsedoval PIGD TKI, je pa tudi vodja industrijske reševalne enote Klor v TKI Hrastnik,« nam je povedal Aleš Venko, referent CZ na hrastni-ški občini. Priznanje sprejema predsednik PGD Hrastnik mesto Ljubo Zalezina iz rok Bojana Žmavca, direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Ostalih 248 priznanj so podelil v teh dneh na regijskih prireditvah po Sloveniji.Tako so se zbrali v sredo, dne 07.03.2007 na slavnostni podelitvi v Hrastniku dobitniki priznanj in poveljniki regijskih štabov CZ iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Slavnostni govornik je bil Bojan Žmavc, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, dogodek pa so popestrili gojenci GŠ Hrastnik. Prejemniki priznanj: Alojzij Klančišar - zlati znak CZ; Sašo Anžur, Bojan Paskvale in Marino Brvar - bronasti znak CZ. Zlati znak CZ pa sta dobili še dve prostovoljni gasilski društvi - Trbovlje mesto in Hrastnik mesto. Oba imata za seboj že 120 let požrtvovalnega dela v trenutkih, ko je treba ljudem pomagati. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv štaba CZ Hrastnik © HMfeRC Ni sle brez krame Šlo pa je na Kramarskrm sejmu na Dolu tokrat brez dežja Medtem ko je bilo lani na dan mučenikov deževno in še leto prej sneženo, je letos, na soboto, 10. marca 2007, sijalo sonce, ki je privabilo številne obiskovalce. Največ drenja je bilo kot po navadi pri suhi robi. Drugi so nabavljali sadne sadike, orodja za kmečka opravila, semena, suho sadje, izdelke iz gline in voska, med pa tudi pri obutvi in oblačilih so se ustavljali. Tekstilci so razstavili svojo kramo na rokometno igrišče, v Dolanki pa so imeli letos prostor za pomerjanje. Od pridnih rok za pridne roke Posamezni prodajalci so dobili v globino pet metrov razstavnega prostora, za tekoči meter pa so morali odšteti tri evre. »Člani turističnega društva so stregli s toplim čajem in kavo že od pete ure zjutraj, saj so takrat že prihajali ‘trgovci' in postavljali stojnice,« je povedala Radojka Odžič z občine Hrastnik. Jih je bilo pa letos manj kot prejšnja leta - le 25, včasih je prišlo tudi do 60 ponudnikov.Več bi jih bilo, če bi bil 10. marec sredi tedna. Sobota pa je zanje bolj primerna za prodajo na večjih tržnicah. Slika in besedilo : Fanči Moljk Mlinse gostile gasilsko mladež Mlinše so v soboto, 10. marca 1007, gostile nadobudne gasilke in gasilce iz zagorske občine. V prostorih tamkajšnje podružnične osnovne šole je bil namreč 2. gasilski kviz Gasilske zveze (GZ) Zagorje za osnovnošolce. Organizirala ga je mladinska komisija GZ Zagorje ob pomoči gostoljubnih gostiteljev. Nastopilo je skupno 21 ekip s po tremi tekmovalci.V kategoriji starejših pionirjev je bilo v konkurenci 12 ekip, medtem ko se jih je v mlajši kategoriji pomerilo 9. Opraviti so morale s štirimi teoretičnimi in dvema praktičnima igrama. Pisale so teoretični preizkus znanja iz požarne preventive ter ukrepanja v primeru požara in drugih nesreč. Odgovarjale so na testna vprašanja iz splošne razgledanosti po zgledu različnih iger kviza Male sive celice. Praktični del tekmovanja je bil sestavljen iz vezanja vozlov in dopolnjevanja sestavljanke. Med starejšimi pionirji je zmago odnesla Osnovna šola Ivana Skvarče pred PGD Šentlambert 2 in PGD Šentlambert 3. V konkurenci mlajših pionirjev je I. mesto osvojila ekipa PGD Zagorje - mesto I pred Osnovno šolo Podkum in PGD Čem-šenik.Vse sodelujoče trojke so dobile priznanja, najboljše tri ekipe v posameznih kategorijah pa so bile nagrajene še s pokali. Besedilo: Boštjan Grošelj Ugodni krediti Razpis ugodnih kreditov za zasavska podjetja Garancijska shema Rudnika Zagorje v zapiranju, ki deluje v okviru Regionalnega centra za razvoj, je skupaj z Banko Zasavje objavila razpis (Uradni list RS 21/2007 in spletna stran www.rcr-zasavje.si) za ugodne dolgoročne kredite in garancije. Višina posamičnega kredita je lahko največ 626 tisoč evrov, doba vračanja je do deset let, trenutna obrestna mera pa je šestmesečni EURIBOR + 0,9 odstotka. Krediti in garancije so namenjeni gospodarskemu razvoju Zasavja in ustvarjanju novih delovnih mest v naslednjih občinah: Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji,Trbovlje in Zagorje ob Savi. V primeru, da kreditojemalec za nedoločen čas prezaposli delavca Rudnika Zagorje v zapiranju, je upravičen do premije v višini 3.622,10 evrov, če pa zaposli brezposelno osebo, ki je prijavljena na uradu za delo v Hrastniku, Litiji, Zagorju, Trbovljah ali Laškem, se mu prizna za polovico nižja premija. Skupna razpisana vsota za posojila znaša 1.252.000 evrov za posojila in polovico tega zneska za garancije. Rok za prijavo je do porabe razpisanih sredstev oziroma najdlje do konca leta, vloge pa bodo obravnavane vsak mesec. Letošnji razpis Garancijske sheme Rudnika Zagorje v zapiranju je deseti po vrsti.V dosedanjih devetih je bilo skupaj odobrenih več kot 2 milijardi tolarjev kreditnih sredstev in polovičen znesek garancij. Besedilo: Boštjan Grošelj FUA)ft£gG Q Razširjena seja UO OZ Zasavje Bela knjiga predlogov za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva Nova organiziranost gospodarstva v različnih zbornicah je bila pobuda za GZS, da je pripravila Belo knjigo predlogov za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Več o tem je pojasnil svetovalec predsednika GZS Marjan Širaj. Opozoril je, da nihče ne sme zaspati na lovorikah ustvarjenega, saj so na drugi strani številna podjetja, ki imajo slabe rezultate, težave z zaposlovanjem potrebne delovne sile, neučinkovito črpanje sredstev EU ... Zato so pripravili predloge za večjo konkurenčnost, nasvete, kako poenostaviti poslovno okolje, enostavneje zaposlovati, odpravljati ovire za hitrejši razvoj, ustvariti izobraževalni sistem, ki bo delal za potrebe gospodarstva ... Kot najvažnejše cilje so opredelili večjo konkurenčnost slovenskih podjetij, s ciljem, da bi se Slovenija uvrstila med najbolj razvite države, da bi vplivala na določevalce ekonomske politike. Bela knjiga je odprt dokument, je metoda dela in podlaga za razpravo, ki bo enkrat letno izdana v tiskani obliki. Organizirano bo preverjanje uresničevanja predlogov in določeni nosilci za izvedbo posameznih ukrepov. Navzoči člani UO so se strinjali, da je taka zasnova dela potrebna. Podjetja se ne smejo vezati samo na en trg, kjer lahko neugodne situacije na trgu povzročijo velika nihanja, ki bi jih posledično čutili tudi pri nas. Doseči bi bilo treba uravnotežen odnos med delodajalci in delojemalci. Ne smemo se primerjati z gospodarstvi držav, ki niso odvisna od uvoza strateških surovin. Plače naj bodo nagrajevanje dela, nadomestila pa naj ne bodo enakovredna, saj se takrat ne ustvarja dodana vrednost. Poenostaviti bo treba upravne postopke, da se bo »dogajanje« lahko hitreje odvijalo. Nezapo- Predstavitev družbe STTIM d.0.0. Vodstvo Občine Trbovlje in občinski svetniki so prejeli vabilo družbe STTIM d. o. o. na predstavitev družbe, ogled proizvodnje in razgovor o skupnih točkah med občino in družbo. Vabilo je bilo razposlano, ne da bi bil termin prej usklajen z županovim urnikom, ki je imel na dan, določen za predstavitev, v sredo 14.3.2007, že precej drugih, prej dogovorjenih, obveznosti. Župan se je vodstvu družbe STTIM d. o. o. pisno zahvalil za podano vzpodbudo in v pismu izrazil tudi podporo k temu koraku. Hkrati je vodstvo obvestil o svojih obveznostih na dan predvidene predstavitve. Dodal je tudi: »Prosimo vas, da Občino Trbovlje uradno obvestite o vaši želji po predstavitvi dela družbe STTIM d.o.o. Občina Trbovlje bo v okviru vsebinskih in časovnih možnosti določila datum in uro in izpeljala vse dejavnosti, da bodo občinske svetnice in svetniki na osnovi povabila občinskega vodstva udeleženi na predstavitvi. V občinskem vodstvu se bomo potrudili, da bi vašo cenjeno ponudbo uresničili še v mesecu marcu ali najkasneje v prvi polovici meseca aprila. Hkrati vas prosimo, da razumete veliko zasedenost in obremenjenost pri delu občinske uprave in da v skladu z našim dopisom obvestite že povabljene svetnice in svetnike (žal ne poznamo načina in sistema, kako ste jih povabili), da bo vse obveznosti za ogled STTIM d.o.o. prevzela Občina Trbovlje na osnovi vašega povabila.» Vir: sporočilo za javnost slenost naj ne bo plačana več kot delo. Nagrade za inovacije pa bi se izločile iz dohodninskih obveznosti in se obdavčile z enotno davčno stopnjo, da bi postale zanimive za inovatorje. Pri prenovi organiziranosti gospodarskih zbornic ugotavljajo, da se stanje umirja. Prizadevajo si, da bi zagotovili ustrezne kadrovske in finančne možnosti. Delo Območne zbornice v Zasavju je smiselno in potrebno, povezanost je pomembna tudi z vidika bodočega regionalnega organiziranja. S stroškovnega vidika je financiranje za nadaljnje delovanje OZ manj dorečeno, manjkajoča sredstva naj bi bila zagotovljena znotraj sistema GZS. Po končanih volitvah in konstituiranju novega vodstva OZ v maju 2007 bo potrebno proučiti in sprejeti odločitve o realnih možnostih za nadaljnje delovanje v naslednjem letu, upoštevaje ustrezno statusno obliko. Po planu dela za letošnje leto naj bi ustanovili in imenovali ekonomsko socialni svet regije, sestavljen iz strokovnjakov za posamezna področja. Člani sveta bi bili nepogrešljiv del procesa zastopanja interesov in bi že v naprej presojali in opozarjali na posledice učinkov predpisov na poslovanje podjetij. Obravnavali naj bi predloge, ki se sprejemajo na lokalni ravni, problematiko zdravja in varstva pri delu, deficitarnih poklicev, izobraževalnega sistema, kreiranja izobraževalnih potreb ter mreže šol. Direktorji vseh trinajst OZ, organiziranih znotraj GZS, so 8. novembra 2006 dosegli dogovor, da ustanovijo Svet regionalnih gospodarskih zbornic (SRGZ), ki bo usklajeval delo mreže regionalnih zbornic v okviru GZS in na ta način povečal njihovo učinkovitost v korist gospodarstva. Njegovo ustanovitev so podprli tudi na seji UO OZ Zasavje. Besedilo: Irena Vozelj OBČINA TRBOVLJE ČESTITKA Ob Materinskem dnevu vam želim, drage matere, da bi bile v vašem poslanstvu srečne skozi vse življenje, da bi vas vaši otroci in vnuki ter najbližji imeli radi in vas spoštovali. Želim vam, da bi lepo in prijetno praznovale v krogu vaših naj dražjih! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN c J < \ © FUtäezc Pasaveki in red Od leta 1970 je na naših cestah ugasnile življenje več kot 900 otrok starih do IS let, skoraj 30.000 pa je bilo poškodovanih. Koliko tragedij se skriva za temi številkami, si lahko le predstavljamo. Večinoma so bili otroci žrtve prometnih nesreč kot sopotniki. Iz tega sledi, da vozniki premalo poskrbijo za varnost mladih sopotnikov, čeprav je zelo preprosto. Polovica nesreč se zgodi namreč zato, ker otroci na zadnjih sedežih niso pripeti... Tega se dobro zavedajo tudi na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Hrastniku, saj so se povezali z republiškim svetom, ki vodi mednarodni projekt EUCHIRES (Pa-savček). »Ta mednarodni projekt spodbuja uporabo otroških varnostnih sedežev,» je povedal Aleš Venko, ki je zadolžen tudi za to področje. »Vesel sem, da so se vanj vključili trije razredi na Dolu in oddelek hrastniškega vrtca...«V ponedeljek, 12. marca 2007, so prišli na šolo demonstratorji iz Ljubljane, ki so na montiranih sedežih ob zaključku akcije prikazali nekatere prometno varnostne vsebine - na primer naletna teža pri določeni hitrosti...Demonstracij so se poleg dveh prvih razredov in tretjega devetletke, ki so sodelovali v projektu, udeležili še nekateri drugi razredi razredne stopnje. Pogovarjali smo se z učiteljicama Vlasto Vidmar in Boženo Kreže, ki sta tudi sodelovali v tem projektu. »Kar polovica mojih učencev se v šolo vozi,« je povedala Vlasta Vidmar, «zato je prav,da vedo čim več o prometu...« Božena Kreže pa je dodala: »S kolegico v prvih dveh razredih pa sva ugotovili, da samo trije učenci hodijo v šolo peš...Vsi drugi se vozijo s kombijem ali osebnim prevozom. In se vprašali, ali se vsi starši zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če v avtu niso pripeti. Zato smo se vključili v ta projekt...« Vključilo pa se je še preko 850 šol prve triade in vrtčevskih skupin, kar zajema 17.000 otrok.Tako so od novembra do začetka marca potekale akcije, ki so na nevsiljiv, igriv način prepričevale otroke in njihove starše, da se je potrebno v avtu privezovati.V prvem razredu dolske šole so si na primer za začetek iz blaga izdelali velikega pasavčka - simbolno živalco, ki je imel na trebuhu žep. Otrok, ki se je prejšnji dan pripel oziroma vozil varno, je iz žepka dobil zelen listek, če ne, rdečega. »Vse to smo seveda preverjali in jih na koncu tedna pohvalili... Moram poudariti, da so na zaključku akcije imeli vsi učenci zelene listke...,« je bila navdušena Božena Kreže. Izdelali so tudi igrico Pasavček po zgledu Človek ne jezi se, naredili sestavljanko, pri športni vzgoji priredili tej vsebini igro Mati, koliko je ura, imeli tehnični dan Pasavček...«Mi smo izdelovali tudi plakate na temo prometne varnosti in jih razstavili v razredu, opazovali prometno situacijo v našem kraju in vse to tudi slikali, organi- zirali kviz, s posebnim veseljem pa so se naučili plesa po glasbi Romane Kranjčan Prometna porednica,« je pripovedovala Vlasta Vidmar. Seveda so vključili tudi starše, ki so jih na roditeljskem sestanku že takoj v začetku seznanili s projektom. Povabili so tudi po- licista in Aleša Venka, predstavnika hrastniškega sveta za preventivo in promet, kjer so se starši seznanili z zakonom o varnosti cestnega prometa, z različnimi varnostnimi sedeži in kako jih pravilno namestimo. O tem natančno piše tudi v brošuri Red je vedno pas pripet, ki jo je izdal svet RS. Naslov brošure je tudi slogan tega projekta. Vsi učitelji so napisali na koncu poročilo, kjer so predstavili svoj razred in opisali vse akcije, ki so potekale v tem času. Komisija bo izbrala najboljše in jim poslala figurico pasavčka, vsem drugim pa kakšna druga simbolna darila. Naj še povemo, da so ime za to igrivo živalco izbrali zato, ker ima v vseh jezikih v korenu imena p a s. Če bo akcija rešila le eno dragoceno otroško življenje, je že upravičena. Fotografije in besedilo: Fanči Moljk Živa preteklost Borci z Dola ohranjajo izročilo NOB in ne pozabljajo V sredo, 7. marca 2007, je imelo združenje borcev KS Dol redni letni občni zbor, kjer so pregledali delo za preteklo leto in načrtovali za naprej. Pri svojem delu sicer pretežno opravljajo naloge, ki jih načrtuje občinsko združenje. To so predvsem razne proslave, srečanja in izleti, ki jih je bilo v preteklem letu osemnajst. »Stalna naloga pa je tudi pridobivanje novih članov,« je poudaril Stane Kirn, predsednik združenja borcev na Dolu, »saj bomo le na ta način ohranili izročila NOB.« Trideset njihovih članov je sodelovalo v NOB, kar predstavlja 18 % vseh njihovih članov. Sicer pa je na Dolu 167 članov, to je 32% članov v celi občini. Med drugim so na občnem zboru poudarili tudi prizadevanja vseh društev za splošno ambulanto na Dolu, ki je začela z uspešnim delom že jeseni.Vendar bo ambulanta obstala, če se bodo pacienti vrnili. Zato so povabili vse tiste, ki še niso prenesli svoje kartone v dolsko ambulanto, naj to čim prej storijo, čeprav trenutno ne potrebujejo zdravstvenih uslug. Po občnem zboru v polno zasedenem gasilskem domu so se zadržali še na družabnem srečanju. Slika in besedilo : Fanči Moljk Spomenik NOB na Dolu Najprej stalea... Xella perobeten Sl v letu 1006 dosegla 18 % tržni delež in tako ostaja 1. največji ponudnik konstrukcijskega gradbenega materiala v Sloveniji V letošnjem letu bo Xella porobeton Sl 12 tipskim projektom družinskih hiš izYTONGA dodala še 12 novih ter še 2 nove nizkoenergijske projekte. 6. marca 2007 so predstavniki podjetja Xella porobeton Sl na novinarski konferenci na sejmu Dom predstavili odlične poslovne rezultate, ki se odražajo v 18 % tržnem deležu na trgu konstrukcijskega materiala, kar Xello uvršča na drugo mesto med ponudniki teh storitev pri nas. Med novostmi, ki jih bo podjetje letos ponudilo slovenskemu trgu, je 12 novih projektov tipskih družinskih hiš izYTONGA, ki se pridružujejo 12 že obstoječim projektom, od tega sta dva izjemno zanimiva, nizkoenergijska projekta izYTONGA. Podjetje Xella porobeton Sl je v letu 2006 doseglo 18 % tržni delež na trgu konstrukcijskega gradbenega materiala, kar ga uvršča na drugo mesto med ponudniki tovrstnih storitev pri nas. Kljub temu da so tudi jih prizadele rasti cen surovin in energentov, so prihodke od prodaje povečali za 18 % in prodali 120.000 m3 izdelkov blagovne znamke YTONG. Odlični poslovni rezultati so posledica investicij tako v proizvodnjo in tehnologijo kot v prodajno strategijo in tržišče Poleg ponudbe gradbenih izdelkov, ki so okolju prijazni in energijsko varčni, bodo v Xelli porobeton Sl lani predstavljenim 12 tipskim projektom družinskih hiš izYTONGA, ki so doživele nesluten tržni odziv, dodali še 12 povsem novih projektov, od tega dve izredno zanimivi nizkoenergijski 3-litrski hiši (letna poraba kurilnega olja je samo 3 litre na m2), ki sta sploh prva nizkoenergijska tipska projekta pri nas, in sta rezultat natečaja študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V torek, 27. marca, pripravljajo v Delavskem domu v Zagorju v počastitev 30-letnice vlitja prvega kalupa probetona, in s tem začetka proizvodnje, jubilejno srečanje, ki ga bodo praznovali z vsemi tistimi, s katerimi jih povezuje dolgoletno poslovno sodelovanje in skrb za razvoj zasavske regije. Med povabljenimi bo tudi predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek. Novembra 2006 je bilo podjetje generalni pokrovitelj Dneva arhitektov, ki so ga finančno pokrivali tudi lani, sodeluje pri šolanju in praktičnem izobraževanju dijakov vseh petih srednjih gradbenih šol v Sloveniji, donirali pa so tudi izvedbo sten in stropov ter izgradnjo dveh, v nesreči izgubljenih hiš družin Šoštaršič iz Malečnika pri Mariboru in Najger iz Bizeljskega. Vir: Nataša Tavčar, vodja marketinga Nagrajena SVEA in njena PINA Na 13. mednarodnem pohištvenem sejmu HEBEL 1067 v Skopju je zagorska SVEA prejela najvišje priznanje sejma v kategoriji »Kuhinjskega pohištva« ZLATI GLOBUS za kuhinjski program PINA. Razpoznavne značilnosti kuhinje PINA so prepričale tako strokovno kot širšo javnost. Številna priznanja, ki jih Svea prejema na mednarodnih pohištvenih sejmih, za različne kuhinjske programe dokazujejo, da sta pestrost in raznolikost ponudbe, ključna dejavnika za zadovoljevanje potreb in želja kupcev. Poslovno leto zaključeno z dobičkom Skupina SKB je leto 1006 zaključila z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 11,6 milijonov EUR (5.171 milijonov SIT). Skupino SKB, ki je sestavni del mednarodne bančne skupine Soči ete Generale, sestavljata SKB banka kot obvladujoča družba in odvisno podjetje SKB Leasing. Za poslovno leto 2006 je bilo v primerjavi z letom poprej značilno izboljšanje dobička pred obdavčitvijo za 13% , 7,3% tržni delež posojil prebivalstvu in podjetjem, 10% tržni delež računov strank, vpeljava kakovostnega plana omejevanja stroškov, SKB Leasing je utrdil svoje mesto med tremi največjimi lizinškimi družbami v Sloveniji. POSLOVANJE SKUPINE SKB je v letu 2006 minilo predvsem v znamenju zahtevnih in pospešenih priprav na uvedbo evra kot domače valute, ki jih je Skupina SKB uspešno zaključila s prilagoditvijo informacijske podpore, produktov in ponudbe na vseh distribucijskih kanalih in na vseh področjih delovanja. Vir: obvestilo za javnost SKB o o produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signaI@sioI.net *ite vi&n i 5 ko 1 m OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EV) ELEKTIOPROM tf.o.e. Loke 22 1412 »SOVEC tel.: OJ $0 $7 ISO fax: OJ $* Ti 234 ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja www.el«ktropr»m.$J ♦ delovni stroji in nizke gradnje ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.: 56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Litija, C. komandanta Staneta; dvosobno stanovanje, 56,10 m2 pogodbene kvadrature, kletna etaža, C.K.-toplarna, prijetna, mirna lokacija, bližina šole, vrtca in ostale potrebne infrastrukture, urejen, nizek blok, prazno, prevzem možen takoj, možna menjava. Leto izg.: 1973 CENA: 79.000,00 EUR oz. 18.931.560,00 SIT SVET RE d.o.o., Kamniška ul. 41, Ljubljana; tel. 01/230 70 70 ali 041/648-778 KSEFTI GSM 649 16# 411 0 PODJETNIŠKA V podjetništvo zaradi svobode V Sloveniji se je samo IO % podjetnikov odločilo za podjetništvo zaradi nujnosti. Preostali želijo izkoristiti poslovno priložnost. Vendar pa jih v podjetništvo ne žene na prvem mestu želja po boljšem finančnem položaju, kaže raziskava GEN, v katero je Slovenija vključena že peto leto. V raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki jo vsako leto izvajajo na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, so se letos med drugim natančneje lotili vprašanja, kateri so glavni motivi podjetnikov, ki so se v podjetništvo podali zaradi priložnosti. Odgovori so zelo zanimivi. Kar 68,7 % nastajajočih in novih podjetnikov ter 71,2 % ustaljenih podjetnikov se je lotilo podjetništva, ker je hotelo več svobode in neodvisnosti pri delu. Samo za petino vprašanih sta bila poglavitna razloga za vstop v podjetništvo več denarja in boljši finančni položaj. egalitarizmu. Ni pa nujno, da egalitarizem in kolektivizem hodita z roko v roki, kar dokazuje primer Irske kot podjetniško izredno visoko razvite države, kjer je prav tako zelo velik odstotek prebivalstva naklonjen egalitarizmu, vendar pa Irska v podjetništvu ceni, spodbuja in razvija individualizem. V zavesti Slovencev za zdaj zato Marx odločno vodi pred Schumpetrom: dobiček nastaja zaradi izkoriščanja ljudi, in ne zaradi ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti. Tako velik delež posameznikov, ki se v podjetništvo poda, ker jim manjka kreativne svobode, predvsem govori o razmerah v slovenskih podjetjih. V njih posamezniki očitno ne morejo uresničiti svojih ustvarjalnih namenov in gredo raje na svoje. Najbrž je tudi v odhajanju najbolj podjetnih posameznikov iz podjetij treba iskati enega izmed vzrokov, da je dodana vrednost na zaposlenega v slovenskih podjetjih trikrat nižja, kot je povprečje v Evropi. Skrb zbuja tudi dejstvo, da je izobrazbena raven tistih, ki vstopajo v podjetništvo nižja, kot je pri ustaljenih podjetnikih. Že v raziskavah preteklih letih je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji zelo močna težnja po egalitarizmu. Ta se kaže v stališču, da pri nas večina ljudi meni, da bi vsi morali imeti enako življenjsko raven.V primerjavi z ostalimi državami GEM se je Slovenija letos tako uvrstila na visoko 5. mesto, saj v povprečju skoraj 80 % ljudi pravi, da večina ljudi meni, da bi morali vsi imeti približno enako življenjsko raven. Slovenska družba je sicer v mnogih pogledih sodobno organizirana, vendar pa je osebni individualizem, ki je sicer značilen za podjetniško visoko razvite države, precej podrejen kolektivizmu. To potrjuje velik odstotek prebivalstva, ki je naklonjen NIT... 1. V manj razvitih državah je manj podjetnikov. 2. Podjetništvo je primerna pot za reševanje vprašanja brezposelnosti. 3. Podjetniki, ki imajo nadpovprečno visoke ambicije po rasti, so uspešnejši. 4. Tvegani kapital je pomemben vir financiranja za ustanavljanje podjetij. 5. Slovenski podjetniki so v svetovnem merilu solidno izobraženi. 6. Državni viri pomembno prispevajo k financiranju podjemov. 7. S podjetništvom posamezniki rešujejo svoj gmotni položaj. 8. Slovenci so naklonjeni ustvarjanju visoke življenjske ravni posameznikov. 9. Novi podjetniki v Sloveniji so višje izobraženi kot ustaljeni podjetniki. 10. Slovenci ustanavljajo podjetja, ker želijo obogateti. ... IN RESNIČNOST 1. V manj razvitih državah je več podjetnikov. 2. Večino novih podjetij ustvarijo ljudje, ki so redno zaposleni. 3. Podjetniki, ki imajo nadpovprečno visoke ambicije po rasti, pogosteje propadejo. 4. Od 100 tisoč novoustanovljenih podjetij v svetu tvegani kapital dobi 37 podjetij. 5. Izobrazba slovenskih podjetnikov je nižja od svetovnega povprečja. 6. Državni viri so za financiranje podjemov približno tako pomembni kot kolegi v službi. 7. Več kot polovica podjetnikov prihaja iz zgornjega dohodkovnega razreda. 8. Štiri petine Slovencev še vedno meni, da bi morali imeti vsi podobno življenjsko raven. 9. Novi podjetniki v Sloveniji so nižje izobraženi kot ustaljeni podjetniki. 10. Slovenci ustanavljajo podjetja, ker želijo več svobode in neodvisnosti pri delu. Na Boču cvetijo velikonočnice Boč (979), štajerski Triglav, kakor ga nekateri poimenujejo, ni zanimiv le kot prijazna gora, ki se boči nad polji in travniki, ampak tudi kot rastišče velikonočnic, ki cvetijo v tem času. Ker so to zelo redke cvetice, saj so pri nas le še blizu Ponikve, v Evropi pa nekje v Franciji, so seveda strogo zaščitene. Na travniku so obdane z leseno ograjo, če pa najdejo rastišče izven tega območja, jih zaščitijo s kamni. Člani planinskega društva pa dežurajo od jutra do večera in preganjajo tudi vse tise, ki bi si želeli napraviti kak bližnji posnetek. Cvet velikonočnice z Boča Mnogi se pripeljejo h koči na Boču kar po asfaltni cesti iz Zgornjih Poljčan, tja pa vodijo tudi številne pešpoti, ki so dobro označene in opisane v turističnih oziroma planinskih vodnikih. Pot je ponekod precej strma, saj je gora vulkanskega izvora in porasla z zanimivim rastlinjem. Zato so ob poti stebrički z imeni dreves na ploščicah in je zato planinska pot tudi neke vrste gozdna pot. S Pečice pri Poljčanah je na primer pol ure položne hoje, potem pa še kakšno uro malo grizeš kolena. Planinski dom je dobro oskrbljen in ljudje se lahko nastavljajo soncu na številnih klopcah po prijetni planjavi. Zasavske poho(t)dnice osvajajo Boč in grizejo - kolena Navihana narava: deblo-modrc Stolp na Boču - od spodaj navzgor Pogled z vrha navzdol Večina se odpravi tudi na vrh Boča, kamor je uro hoda in kjer se povzpnejo na razgledni stolp, saj drugače na poraslem vrhu ne bi videli ničesar. Ob skalnih votlinah pa si lahko živo predstavljamo razbojnico Špelko, o kateri še vedno živijo zanimive zgodbe. Da o rojenicah niti ne govorimo. Slike in besedilo: Fanči Moljk Lepote, ki jih skrivajo boški gozdovi Majhen kraj Zidani Mest -pomembnost: »najvišja!« Železna cesta in Zidani Most Vlak oz. železnica je bila poleg cementarne, oljarne in seveda splavarstva eden od pomembnih razlogov za razvoj Zidanega Mosta. Prav zato smo malce pobrskali po zaprašenih arhivih. Prvi vlak je na slovenska tla pripeljal 2. junija 1846 v Celje.To je bilo pred 161. leti. Slovenija je bila peta dežela na svetu, ki je dobila železniško progo. Pred njo so jo imele le Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija. Za takratne razmere je železnica pomenila vrhunsko »doživetje« in veliko gospodarsko pridobitev. Ljudje so bili prepričani, da z železnico prihaja nova doba, zato tudi pri nas na tem področju niso hoteli zaostajati. »Nastopa doba, ko bo treba od cest preiti na železnice,« je dejal v kranjskem deželnem zboru grof Lichtenberg 19. septembra 1836 in naznanil, da bo »ustanovljena družba za graditev železnice Dunaj-Trst, ki bo skušala graditi najkrajšo zvezo«. Konec leta 1841 je izšel dvorni dekret, v katerem je bila prvič predvidena proga Dunaj-Trst kot del avstrijske poti proti Jadranu. Od Gradca naprej je imela dve varianti: prva je vodila proti Celju čez Maribor, druga pa prek Ptuja. Zmagala je prva varianta. Ko je železnica prispela do Maribora, je bil Maribor še majhno, nerazvito mesto. Domačinov je bilo 2200, doseljencev pa 1224. Največja znamenitost Maribora je bil železniški most čez Dravo, ki je bil sestavljen iz treh mostovnih polj in zgrajen po ameriški konstrukciji. Železniško progo od Šentilja do Celja so gradili od avgusta 1843 do junija 1846. Gradilo jo je 600 delavcev, ki so delali v dveh izmenah, tako da je bila proga dokončana v predvidenem roku. Na vsej progi od Dunaja do Celja je bil najdaljši gradbeni objekt viadukt čez dolino Pesnice, ki je bil 649 m dolg in 21 m visok. Prvi vlak sta v Celje pripeljali lokomotivi Aussee in Drau. Od I. septembra 1846 dalje je vozil od Brucka do Celja samo en mešani in en osebni vlak. Z novim letom 1849 so odprli progo Celje - Laško. Osebni vlaki južne železnice so imeli priključke na poštne vlake v Mariboru proti Celovcu, v Poljčanah pa proti Zagrebu in Zidanemu mostu. Za železniško progo iz Celja do Ljubljane so bile zasnovane tri trase: dve od Celja po Savinjski dolini, ena na Kamnik skozi Tuhinjsko dolino, druga pa čezVransko pod Trojanami na Domžale, tretja varianta je bila usmerjena po toku Savinje do Zidanega mosta ter od tod skozi sotesko Save do Litije, Zaloga in Ljubljane. Odločili so se za zadnjo in sicer predvsem zato, ker so v Zasavju obstajali veliki zakladi premoga. Gradbena dela so prevzeli v glavnem italijanski podjetniki, ki so na progi od Celja do Zidanega mosta zgradili dva mosta čez Savinjo, za tiste čase je bilo posebej zname- nito delo v loku zgrajen most v Zidanem mostu, ki so ga gradili natanko tri leta (1846-49). Prva lokomotiva je prispela na ljubljanski kolodvor 18. avgusta 1849, na cesarjev rojstni dan, uradno pa so odprli železnico 16. septembra 1849. Ljubljanska železniška postaja, ki stoji še danes, je bila dograjena že več kot leto dni prej, preden je stekla železnica do Ljubljane - 18. aprila 1848. Cilj južne države železnice je bilo Jadransko morje - veliko pristaniško mesto Trst. Največji gradbeni problem pri gradnji proge od Ljubljane do Trsta je bil nedvomno nasip prek Ljubljanskega barja. Najprej so morali osušiti barje, zatem pa zgraditi velik nasip. Čez borovniško dolino so zgradili 561 m dolg in 38 m visok viadukt, ki je bil dolga desetletja največji zidani most v Srednji Evropi. Na zahodni strani borovniške postaje je bil drugi viadukt (203m), imenovan Štampetov most po njegovem graditelju. Na kraški planoti je bilo treba urediti vprašanje preskrbe postaj z vodo za lokomotive ter zgraditi obrambne zidove proti burji in zametom, kar je gradnjo zavleklo in podražilo. 20. novembra 1856 so graditelji priredili izletniško vožnjo iz Ljubljane do Postojne, ki se je je udeležil sam cesar. Progo proti Trstu so uradno odprli pred 150 leti - 27. julija 1857 ob navzočnosti močne delegacije iz Nemčije. »Ljudstvu je postalo jasno« piše Mohorič, »da železnice skozi naše kraje niso gradili za nas in zaradi nas, temveč da je stekla čez naše kraje in postala most nemške gospodarske ekspanzije proti Jadranskemu morju in na jug.« Ko je bila dograjena Južna državna železnica - glavna prometna žila, so začeli razpredati železniško mrežo med kraji v Sloveniji. Najstarejši lokalni vlak na Slovenskem je Kamničan, ki je prvič prisopihal v mesto 28. januarja 1891. Letos mineva I 16 let od tega dogodka. Najmlajši pa je koprski vlak, ki je prvič od Prešnice do Kopra peljal 2.decembra 1967. Kolo zgodovine pa spiralno uvija dalje...podobnost z dandanašnjo situacijo, za koga in zakaj gradnja prometnih poti, je zgolj slučajna?! (op. ured.) Besedilo pripravil: Rudi Špan 150 viharnih let dejavnosti podjetja v Zidanem Mostu Letos mineva 150 let, odkar je začela obratovati Cementarna v Zidanem mostu, druga najstarejša v Sloveniji pred letom 1900. Pri brskanju po analih zgodovine nam je bil v veliko pomoč Bogdan Pustotnik iz sedanjega podjetja Apnenec d.o.o. Kot prometno križišče se je kraj uveljavil že v rimski dobi, ko je bil zgrajen most čez Savo tik nad sotočjem s Savinjo.V strugi Save so bili najdeni predmeti iz bronaste dobe in rimski denar. Babenžan Leopold VI. je ok. 1223 leta zgradil tu zidan most, po katerem je kraj dobil ime, za zaščito mostu pa postavil grad Klausenstein. Naselje se z imenom tewm © Kamniti Most skupaj s cerkvijo sv. Egidija omenja leta 1224.V 15. stoletju je celjski vojskovodja Jan Vitovec v bojih s Habsburžani razrušil grad in most 13. stoletja. V 13. stoletju je nastala bližnja cerkev sv. Egidija, ki so jo podrli med gradnjo železniške proge leta 1848. Ko je stekla železnica proti Ljubljani, je postal Zidani Most pomembna postaja za pretovarjanje blaga z vlaka na ladje in obratno. To je trajalo do 1862, ko so zgradili železniško progo proti Zagrebu. Od 1857-1914 je tu obratovala cementarna. Ro zadnji vojni so delo v njej ponovno oživili. Na severnem delu Zidanega Mosta, že v območju Spodnjega Breznega, je v istem razdobju med 1857 in 1914 obratovala oljarna.V kraju je tudi podružnična cerkev srca Jezusovega. Menda ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju potoval po cesti ali železnici skozi skalnate soteske Zidanega Mosta. Skozi se je peljalo na tisoče potnikov iz vsega sveta, vseh narodnosti in rasnih polti. Prav v tem sta veličina in pomen tega, tako važnega svetovnega križišča. Kdor prvič ugleda kotlino Zidanega Mostu, mu misel nehote uhaja v minula milijon-letja geoloških dogajanj. Najstarejše geološke tvorbe so karbonski skrilavci (nastali pred približno 330 milijoni let). Karbon prekrivajo na mnogih mestih rdeči permski peščenjaki, drugod pa posamezne gmote triadnih slojev od werfena do školjkovitega apnenca. Razgaljene karbonske plasti so vidne med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami. Školjkoviti apnenec je razvit zlasti med Zidanim mostom in Hrastnikom, ter pri Šmarjeti ob Savinji. Zahodno od Zidanega mosta so manjše krpe vverfenskih skriljavcev. Najlepši primerek, kako so se v triadnem morju pred 200 milijoni let izoblikovale apnenčaste plasti druga na drugo, vidimo za severnim koncem postaje ob cesti, ki pelje v Hrastnik.Velikanske gmote apnenca in zaloge sivega laporja so omogočile nastanek cementne in druge gradbene industrije v Zidanem Mostu. Cementarno je zgradil leta 1857 Franc Sartori iz Trsta. Izdelovali so: portland in roman cement, cementno opeko in plošče, apno, ognje-držno opeko, šamot, kopali so glino, lapor in kremenski pesek. Dnevno so izdelali po 200 metrskih stotov roman in 40 centov portland cementa. Na leto so izdelali do 3.000 centov opeke in 15.000 centov apna. Imeli so več lastnih delavnic. Dnevno so izdelali po 100 cementnih sodov. Podjetje je imelo obrate še v Zagrebu, Kaniži in na Dunaju. Imeli so več jamskih in dnevnih kopov ter 2 kamnoloma, 4 apneniške peči pa so leta 1904 zgradili pri kamnolomu. Leta 1885 je podjetje štelo 120 delavcev. Imelo je tudi lastno termo-centralo, iz katere so dobivali tok tudi prebivalci in uradi v Zidanem mostu do leta 1925, ko je pričela delovati RTP Laško. Leta 1873 je bilo podjetje odlikovano na dunajski svetovni razstavi. Okrog cementarne je nastala delavska kolonija. Od tovarne do kamnoloma in v rove skladov cementnega laporja je vodila ozkotirna motorna železnica. Lastnik cementarne Franc Sartori je leta 1875 pričel z izgradnjo dolgega stanovanjskega poslopja za svoje delavce in uslužbence. Leta 1902 je bila cementarna v posesti Hrvatske eskomptne banke, leta 1921 pa jo je kupila »Zagorka d. d. za gradjevnu industriju u Zagrebu i Podsusedu«.Takrat je imela že 300 delavcev, ki so izdelali letno do 2.500 vagonov cementa. Po požaru oljarne, ki je bila v bližini, je vse njene objekte kupila cementarna. Razen cementa in apna so vse druge izdelke opustili. Leta 1927 je prenehala obratovati.V hudi konkurenci jo je kupila cementarna TPD, ki je večino strojev odpeljala. Le tu in tam so še v Zidanem mostu drobili apnenec v moko za apnenje njiv na jugu države. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, se je mletje apnenca nadaljevalo, prav tako pa se je ponovno pričelo s proizvodnjo cementa, katerega se je največ porabilo pri obnovi porušene domovine. Leta 1950 je na podlagi odredbe takratne slovenske vlade prišlo do združitve proizvajalcev gradbenega materiala v Zasavju.V novo združeno podjetje pod imenom »Industrija cementa in apna na Savi- Trbovlje«, so se vključile poleg Cementarne Zidani Most še Cementarna Trbovlje, Izolit Radeče, Apnence Kresnice in Apnence Hrastnik. Novo združeno podjetje je delovalo do julija 1952.Tega leta sta se, po odcepitvi iz združenega podjetja, združila Cementarna Zidani Most in Izolit Radeče v novo podjetje »Industrija gradbenega materiala Zidani Most-Radeče«. Leta 1957 se je podjetje pripojilo k Cementarni Trbovlje pod nazivom »CementarnaTrbovlje - Obrat Zidani Most«. Dokončno so prenehali s proizvodnjo cementa v Zidanem Mostu leta 1983 Glavna dejavnost je postala proizvodnja apnenčeve moke in peščenih agregatov. Leta 1985 je podjetje pridobilo naziv »Cementarna Trbovlje-Pro-izvodnja gradbenega materiala Zidani most« s poprečno 90 zaposlenimi. Letna proizvodnja je znašala 18.000 ton apnenčeve moke in 14.000 ton kosovnega kamna za tovarno dušika v Rušah. Mleli so tudi borit iz litijskega rudnika in aktivno glino bentonit iz rudnika Blagovica pri Štorah. Apna niso več žgali. Izdelke so dobavljali trgovskim in gradbenim podjetjem ter zasebnikom. Pred kratkim je bila v kamnolomu dograjena sortirnica in drobilnica apnenca. Postavili pa bodo še en mlin za mletje apnenčeve moke in novo pakirnico za polnjenje apnenčeve moke v vreče. Leta 1997 je pričela z obratovanjem tudi linija z avtomatskim polnilnim strojem apnenčeve moke v vreče 50kg za potrebe kmetijstva (www.apnenec.si). Leta 2003, dne 01. janurja, je prišlo do ustanovitve nove delovne organizacije z nazivom APNENEC d.o.o. s sedežem podjetja na naslovu Kolodvorska cesta 5 vTrbovljah in v lasti družbe LAFARGE CEMENT D.D. TRBOVLJE. Proizvodni obrat, kjer se opravlja pridobivanje apnenca v kamnolomu in mletje apnenčeve moke, pa je na lokaciji Zidani most 21. Tako je bilo in je - za sedaj... Besedilo pripravil in slike izbrskal: Rudi Špan Q pgUftVaw Konjska ljubezen Velika ljubezen do konj vodi elane Konjeniškega društva Trbovlje do državne tekme v preskakovanju ovir. Na redni letni skupščini so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si zadali naloge za tekoče leto. Predsednik je poročal o opravljenih nalogah članov, organiziranih prireditvah in realiziranih investicijah v lanskem letu. Izvršilni odbor društva se je srečeval enkrat mesečno vse leto in deloval organizirano v povezavi z ostalimi člani.V preteklem letu so aktivno popularizirali konjeniški šport med mladimi in manj mladimi, saj so v šolo jahanja, ki so jo organizirali, sprejeli kar nekaj novih jahačev. Ponosni so na polno zasedenost konjušnice, kar jim daje spodbudo za nadaljnje delo.V lanskem letu so priredili tradicionalno srečanje ljubiteljev konj s konjeniškimi igrami, sodelovali na ‘konjenicah’ in organizirali blagoslov konj na Stefanovo. Vse tople dni, od zgodnje pomladi naprej, so gradili novo sedlarno, gospodarski objekt ter novo sprehajalno napravo, na katero so še posebej ponosni. Preteklo leto je bilo za člane Konjeniškega društva Trbovlje zelo delovno in naporno, kljub temu pa so si tudi za naprej zadali dokaj težak izziv. Po predstavitvi obveznosti in nalog, ki jih je treba izpolniti za brezhibno izpeljavo državne tekme v preskakovanju ovir, ki nam jih je predstavil naš organizator konjeniških prireditev, tekmovanj in tečajev, so na skupščini sklenili, da sprejmejo ta izziv in se spopadejo s projektom priprave infrastrukture. Društvo namerava v bodoče dati večji poudarek izobraževanju s predavanji o delu s konji in o konjih samih, saj želijo člani pridobivati in širiti znanje o pravilnem jahanju, primerni opremi in njeni pravilni uporabi, zdravi prehrani, psihologiji, poškodbah in boleznih konj itd. Skupščino so zaključili s predsednikovo mislijo, da jih še naprej druži ljubezen do konj in konjeništva. Za KDT zapisala: Barbara Vodeb Slika: KDT Zasavske posavski planinci v solinah Na koledarju NDO zasavskih planinskih društev je 10. marec 1001 označen kot naravovarstveni izlet v Sečoveljske soline. In tako se je tudi zgodilo. Poln avtobus planincev od Sevnice do Brežic je odpeljal po dolenjski magistrali eno skupino, drugo je pobiral avtobus po zasavskih društvih. Zal se jih je na tem koncu prijavilo zelo malo oziroma so izlet zadnji hip odpovedali ali pa sploh ne. Lep sončen dan je bil na slovenski obali zelo prijeten, le izlet ob Dragonji zaradi zemeljskih del ni bil mogoč. Zato so se planinci podali na dve urni pohod po slovenski Istri mimo slikovitih vasi te pokrajine do znamenitega kamna pri Krkovčah, ki še vedno buri duhove, kdo neki ga je postavil v to okolje.Tam so si privoščili daljši počitek in se pozno popoldne odpeljali preko Šmarja na avtocesto. Fotografiji in besedilo :Fana Moljk DRU$rV£NO @ Dan žena s pesmijo Dem upokojencev Franc Salamon v Trbovljah so obiskale pevke ženskega pevskega zbora Svoboda Brod Vižmarje iz Ljubljane. Dan žena s pesmijo Pod vodstvom zborovodje Venčeslava Zadravca so zapele številne pesmi, ki jih stanovalci tudi dobro poznajo, zato so nekaterim prav dobro pritegnili. Direktorica doma, Danica Hren, se je gostjam zahvalila za prijetno popoldne. Povedala je, da bodo v domu še naprej praznovali vse praznike, nekdanje in nove. Poudarila je, da morajo ženske zelo veliko delati - v službi in doma in vsem zaželela lepo praznovanje. Nekaj stanovalcev doma je nabralo kronce, ki so jih ob koncu prireditve razdelili obiskovalkam. Stanovalci v domu se razveselijo, ko jih obiščejo svojci, znanci in prijatelji in jim prinesejo kakšno darilce.Tudi tokrat je bilo gostov, ki so prišli voščit ob dneva žena in 40 mučenikov, zelo veliko. Besedilo in slika: Irena Vozelj Kot cvetni prah nas veter je raznašal Ob praznovanju dneva žena so Literarni prijatelji pri DUT pripravili literarni večer z rojakinjo Mileno Kuder, ki jo je življenje presajalo po več krajih, kjer je preživljala in doživljala sončne in deževne dni svojega življenja. Milena se je rodila leta 1941 v Trbovljah. Zapisale so se ji v srce in se rada vrača v rojstni kraj. Študirala je stomatologijo in je specialistka za zobne in ustne bolezni. Po očetu je podedovala umetniško žilico. Svoje umetniške sledi je kot avtorica pustila na literarnem in likovnem področju.Aktivno sodeluje v DU Ajdovščina - pri pevskem zboru Večernice in pri dramski skupini Zarja. Z gostjo se je pogovarjala Ivana Laharner in številni obiskovalci so lahko izvedeli, kako Milena tudi šiva, rada hodi po hribih, zna uživati ob malih radostih. O vsem tem in svojih občutkih pa si Turistično čiščenje Turistično društvo Trbovlje se je odločilo, da organizira ob petkih čistilne akcije v mestu in ga tako napravi prijaznejšega. Skupaj s krajani se bodo 23. marca v tretje podali v boj s smetmi. Tokrat po Partizanski cesti. Ob 9.uri je pri zgradbi, kjer domuje TD Trbovlje zbor za vse prostovoljne čistilce, ob poti »očiščevanja« pa je silno dobrodošla družba vseh krajanov, še posebej tistih iz Krajevne skupnosti Fric Keršič. MaH zapiše v rimah.Takšna je tudi njena MISEL Naj nihče me ne zmoti, ko misel lovim! To deklico zalo uloviti želim, se z njo poigrati v mojem vrtu sanj. Zato vas prosim: ne vstopajte vanj! Upajmo, da bo Milena še dolgo ustvarjala in nam še kdaj predstavila svoje slike in napisane rime. Da bi še kdaj prišla, jo bodo morda spet privabili Katarinski fantje, ki so tokrat zapeli pesmi, ki sežejo do srca. Intervju zelo drugače, a čisto domače Peter Motnikar se ni pogovarjanje pa beležil lumparije, ki se kar množijo, kot pomladni hroščki... KRONIKA PP TRBOVLJE OD 1.1.100M6.3.100Z “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si, P°_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) ZASAVSKI FRKER PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Dne 2.3.2007 ob 14.55.uri se je na območju Trbovelj pripetila prometna nesreča, kjer je voznica 29-letnaTrboveljčanka zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v 44-letnegaTrboveljčana. Zoper povzročiteljico smo podali obdolžilni predlog. VOZNIK POŠKODOVAN, CESTARJI SO SE NAMUČILI Dne 09.03.2007 ob 12.15 uri je naglavni cesti Zagorje-Trbovlje 35-letni državljan Srbije zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo najprej trčil v nasproti vozeče vozilo 57 letnega Ljubljančana, nato pa z vozilom zapeljal izven vozišča v slap ob cesti. V nesreči se je lahko telesno poškodoval, delavci avtovleke pa so imeli nemalo težav, da so vozilo, ki je bilo popolnoma poškodovano, dvignili iz deročega slapa. S KOLESOM Z MOTORJEM TRČIL V SRNO Dne 14.03.2007 ob I 1.29 so policisti obravnavali prometno nesrečo med Trbovljami in Zagorjem. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je 70-letni voznik kolesa z motorjem trčil v srno in padel po vozišču. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v zdravstveno ustanovo vTrbovljah, kjer so ugotovili, da je hudo telesno poškodovan. RAVBAJO KOT SRAKE & AUFBIKS Dne 02.03.2007 ob 18.50 so policisti obravnavali kaznivo dejanje tatvine torbice na območju Zagorja ob Savi, kjer je neznani storilec med urejanjem groba oškodovanki odtujil torbico, katero je le-ta obesila na spominsko ploščo. Dne 3.3.2007 so bili policisti Policijskega oddelka Zagorje ob Savi obveščeni o poškodovanju obcestnih luči na območju Izlak. Dne 5.3.2007 so obravnavali kaznivo dejanje tatvine barvnih kovin na območju Trbovelj, kjer je do sedaj še neznani storilec preko noči vlomil v gospodarsko družbo in odtujil večjo količino barvnih kovin. Dne 5.3.2007 je neznani storilec poškodoval fasado na objektu, ki je last ene izmed verskih skupnostih. Neznanec je na fasado objekta napisal grafit in jo s tem poškodoval. Dne 9.3.2007 so kriminalisti PP Trbovlje na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku za nasilna kazniva dejanja privedli 25-letnega Hrastničana. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Dne 12.03.2007 ob 07.40 uri so bili policisti obveščeni o tatvini osebnega avtomobila v okolici Zagorja ob Savi. Vozilo je bilo še istega dne najdeno, na njem pa je manjkalo več delov, katere je neznani storilec od-montiral z vozila in odtujil. Dne 14.3.2007 v popoldanskem času je PPTrbovlje obravnavala kaznivo dejanje tatvine vozila, kjer je storilec, 43-letni občan iz okolice Maribora, iz dvorišča stanovanjske hiše odtujil osebni avtomobil in se odpeljal v smeri Vranskega, kjer je bil izsleden.Vozilo je bilo vrnjeno lastniku, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo. PP TRBOVLJE JE V ZADNJEM ČASU OBRAVNAVALA VEČ KAZNIVIH DEJANJ PONAREJANJA DENARJA. PONAREJENE BANKOVCE, NA KATERIH JE NAPIS “SAMO ZA POTREBE FILMA”, SO OŠKODOVANCI BODISI DOBILI V TRGOVINI, BODISI OD DRUGIH OSEB. PPTRBOVLJE OPOZARJA OBČANE NA PREVIDNOST PRI SPREJEMANJU BANKOVCEV. JAVNI RED IN MIR Dne 2.3.2007 ob 23.20 uri sta se sprla mati in sin v stanovanju na območju Trbovelj. Policisti so ugotovili, da je 26-letni Trboveljčan med prepirom potisnil mater ob steno, tako, da se z glavo udarila ob steno in se poškodovala. Dne 3.3.2007 ob 23.35 uri je bila patrulja napotena na prizorišče pretepa pred gostinskim lokalom v Zagorju ob Savi. Policisti so ugotovili, da je prišlo do spora med 29 in 45-letnima Zagorjanoma. Pri tem je mlajši večkrat udaril starejšega v predel obraza in ga poškodoval, tako da je bil slednji z reševalnim vozilom odpeljan v zdravstveno ustanovo na nudenje prve pomoči. Dne I 1.3.2007 v jutranjih urah so bili policisti obveščeni o večjem pretepu pred lokalom na območju Hrastnika. Policisti so na kraju ugotovili, da sta se v lokalu sprla pijana 30-letni Hrastničan in 33-letni Trboveljčan, katera pa so ostali gostje pomirili. Hrastničan je po pretepu odšel na PO Hrastnik, kjer je pričel razgrajati in žaliti policiste. Ker se ni pomiril, mu je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve. PRIDRŽANJA Dne 10.3.2007 so bili policisti že drugič poslani na intervencijo v stanovanje na območju Zagorja ob Savi, kjer je javni red in mir kršil pijani 31-letni Zagorjan. Ker se navedeni ni pomiril niti ob prihodu policistov, je bil pridržan do iztreznitve. Dne 11.3.2007 okoli 01.00 ure so policisti PPTrbovlje zaradi kršenja javnega reda in miru do iztreznitve pridržali pijanega 21-letnega Hrastničana. PREPOVEDANA DROGA Dne 8.03.2007 ob 19.30 uri so policisti mladoletnima Trboveljčanoma zasegli cigarete, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo-marihuano. Zoper njiju sledi obdolžilni predlog. Dne 9.3.2007 v popoldanskem času so policisti zasegli zavitek z prepovedano drogo 20-letnemu Hrastničanu. POŽAR Dne 3.3.2007 malo po polnoči je na območju Trbovelj gorel zabojnik za smeti. Požar so pogasili gasilci Gasilske brigade Trbovlje. Zaradi požara škoda ali ogrožanje premoženja ni nastalo. DOGODKI Dne 10.3.2007 v popoldanskem času je bila v gozdu na območju Trbovelj najdena topovska granata iz II. Svetovne vojne. Zanjo so poskrbeli delavci za Protibombno zaščito iz Ljubljane. NAJDENI PREDMETI PP TRBOVLJE: Motoristična čelada znamke Molan, bele barve, Kapa sivo bele barve, Ščitnik za vrat-usnjen GSM znamke Nokia GSM znamke Nokia črno-sive barve Kolo z motorjem znamke Tomos automatic, srebrne barve Kolo z motorjem znamke Tomos automatic, rjave barve 3 x GSM znamke Alcatel, Skiro znamke Wild runnere, PO HRASTNIK: kolo z motorjem znamke Tomos avtomatic, črne barve z litimi platišči, gorsko kolo modro-rumene barve, znamke Easy time PO ZAGORJE OB SAVI: kolo znamke Rog, oranžne barve s črnimi vzmetmi in strgano prenosno verigo, črna denarnica z napisom Mili bar in denarjem, moško kolo znamke Rog, rjave barve, starejše izdelave, otroško kolo Mountbike, sivo modre barve moška ročna ura znamke Casio, kolo znamke Rog Marathon, sive barve OPOZORILO IN NAPOTKI MOTORISTOM Prihaja obdobje toplejših dni, ko se praviloma tudi temu primerno poveča problematika enoslednih vozil. Prav prvi toplejši dnevi so za voznike eno-slednih vozil najbolj nevarni ker: vozniki še niso vešči vožnje z motorji (spomladanska neizkušenost), v začetnem obdobju so zlasti ponoči nižje temperature, zato je vozišče (asfalt) hladnejše, kar ima za posledico, da se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča in prihaja do padcev, pesek na vozišču, ostali udeleženci v prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil in jih enostavno tudi ne pričakujejo. Po kršitvah cestno prometnih predpisov na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana izstopajo predvsem glavna cesta Škofljica - Kočevje - Petrina (smer proti Kočevju), regionalna cesta med Ljubljano in Postojno in regionalna cesta med krajem Smuka in Kočevje. Prometne nesreče voznikov koles z motor-jem in motornih koles v letih 2001 - 2006 VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM VSEH UDELEŽENCEV KOT POVZROČITELJI LETO SKUPAJ MRTVIH HTP' LTP2 SKUPAJ MRTVIH HTP LTP 2001 286 3 31 114 193 2 20 73 2002 229 1 27 114 146 1 20 65 2003 205 0 17 106 137 0 13 65 2004 193 1 15 99 128 1 4 59 2005 139 0 21 73 82 0 II 42 2006 137 2 16 77 90 2 II 45 VOZNIKI MOTORNIH KOLES VSEH UDELEŽENCEV KOT POVZROČITELJI LETO SKUPAJ MRTVIH HTP LTP SKUPAJ MRTVIH HTP LTP 2001 190 1 1 46 68 122 10 32 33 2002 187 4 35 75 103 4 23 38 2003 214 7 35 104 121 5 24 48 2004 235 8 38 1 14 136 8 24 60 2005 184 5 39 95 102 4 23 25 2006 184 1 1 36 96 95 7 19 49 V aprilu 2006 so policisti PU Ljubljana od desetih (10) prometnih nesreč s smrtnim izidom, obravnavali sedem (7) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil. Od tega je v nesrečah umrlo pet (5) voznikov motornih koles, en (I) voznik kolesa in en (1) pešec. Povzročitelji so bili v vseh sedmih (7) primerih vozniki enoslednih vozil. Poleg tega so policisti v tem mesecu obravnavali še tri (3) prometne nesreče s smrtnim izidom, kjer so umrli en (I) voznik osebnega avtomobila, ena (I) peška in ena (I) potnica v osebnem avtomobilu. V nadaljevanju je prikazana tabela, kjer so statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo voznikov koles z motorjem, kateri so utrpeli HUDE telesne poškodbe (podatki so za letošnje leto); Voznik (kolo z morjem ali motorno kolo) Poškodba Registrirano zaščitna čelada vozniško dov. - kategorija KZM' HTP DA DA DA KZM HTP DA DA DA KZM HTP NE NE NE KZM med seboj trčila LTP NE DA NE LTP NE NE NE NASVETI ZA VARNO VOŽNJO 1. Motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno. 2. Voznik se mora tudi sam psihofizično pripravit za vožnjo (telesna kondicija). 3. Uporabite zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škornji). 4. Zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt..). 5. Dosledno spoštujte zakonska določila o omejitvah hitrosti. 6. Predvidevajte vedenje drugih udeležencev v prometu. 7. Ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki..). 8. Ne precenjujte svojih sposobnosti (predvsem ob začetku in proti koncu motoristične sezone). 9. Pri izbiri oziroma nakupu motornega kolesa je potrebno upoštevati svoje izkušnje za vožnjo motornih koles (pri večini prometnih nesreč s hujšimi posledicami je bilo ugotovljeno, da vozniki niso obvladovali motornega kolesa). 10. Pazite na »nagibanje« v levih ovinki ob sredinski črti na nasprotno smerno vozišče (nagibanje naj se ne prične na sredinski črti, temveč iz sredine voznega pasu). GLOBE ZA NAJPOGOSTEJŠE KRŠITELJE Neuporaba zaščitne čelade ZVCP' čl. 84. ročka 5 83,46 € Prehitevanje kolone ZVCP čl. 40. točka 7 125,196 Vožnja po levi ZVCP čl.25, točka 4 125,196 Vožnja ob sredinski črti (zelo nevarno) ZVCP čl. 26, točka 7 41,73 6 OPOZORILO: V teh dneh, glede na lepo vreme s povsem pomladnimi temperaturami, se pričakuje povečan promet voznikov motornih koles, koles z motorjem, kolesarjev in tudi pešcev. V ta namen opozarjamo voznike enoslednih vozil in štirikolesnikov na spoštovanje cestno prometnih predpisov, še posebno glede hitrosti, agresivne vožnje in uporabo zaščitnih sredstev. Policisti bodo poostrili nadzor prometa, vključno z meritvami hitrosti. Zapisano zagotovo ne potrebuje komentarja, kljub temu pa na srce polagamo vsem, ki vidijo in slišijo, da se ne delajo gluhe in slepe. Pravijo, da noja še niso videli glave tiščati v pesek, ljudje to počnemo vsak dan - v strahu za svojo rit-ualno udobje, (op.ured.) Zbiralec: Peter Motnikar U Mladi parlamentarci na regijski ravni V ponedeljek, II. marca 1067, je bilo zasedanje 17. regijskega otroškega parlamenta na temo »Hoje mnenje o devetletki«, tokrat v organizaciji DPH Litija. Parlamenta so se v sejni sobi Občine Litija udeležili predstavniki štirih občin, Občine Litija, Občine Zagorje ob Savi, Občine Trbovlje in Občine Hrastnik. Najprej je vse prisotne pozdravila predsednica DPM Litija Tina Naglič, nato pa jim je nekaj vzpodbudnih besed namenil tudi župan Občine Litija Franci Rokavec. Mladi parlamentarci so ob pričetku parlamenta predstavili sklepe, sprejete na zasedanjih občinskih otroških parlamentov, nato pa je debata tekla predvsem o ocenjevanju, izbirnih vsebinah, nivojskem pouku, izvenšolskih dejavnostih, učni pomoči, preobremenjenosti.... Ob zaključku so bili izbrani štirje delegati, iz vsake občine po eden, ki so zastopali zasavsko regijo na nacionalnem otroškem parlamentu v ponedeljek, 19. marca 2007, v prostorih Državnega zbora Slovenije. Občino Trbovlje je zastopal učenec OS Trbovlje Žiga Rozina. Besedilo in slika: sekretarka DPMT, Lavra Izgoršek Zimske počitnice z okusom po pomladi Zadnji teden v mesecu februarju so tudi zagorski šolarji končno dočakali težko pričakovane zimske počitnice. Mati narava je poskrbela, da so se tisti, željni smučanja, v gorah naužili nekaj malega zimskih užitkov, medtem ko so se drugi v »dolini« pustili božati sončnim žarkom. Vsi tisti otroci, ki so se odzvali in udeležili počitniških dejavnosti, ki so jih zanje organizirali Društvo prijateljev mladine, občina Zagorje ob Savi in Smučarski klub Zagorje.se za vremensko neskladje niso kaj dosti menili. Dogajalo se je vsak dan. Odziv otrok je bil zelo razveseljiv. Začeli so kakopak s ponedeljkom. V KC Delavski dom je bil na voljo brezplačen ogled sinhroniziranega filma Divjina. Udeleženci so tisto dopoldne napolnili dvorano do zadnjega stola. Ravno tako so isti dan, dežju navkljub, začeli s smučarskim tečajem. Trajal je cel teden, vse do petka. Po slikicah sodeč, so udeleženci prav zares »doživeli« zimo. Svoje znanje smučanja je pililo skoraj 40 otrok. Malo so se počitnikarji podali še izven Zagorja.V torek so obiskali slovensko prestolnico Ljubljano. Kar 90 jih je bilo. Z vzpenjačo so se povzpeli na grad in si ogledali lutkovno-igrano predstavo Rdeča kapica v izvedbi Mini teatra. Zelo so se zabavali. Zadovoljni so bili otroci in spremljevalci. Nekaj časa je še ostalo, da so se lahko sprehodili po ljubljanski Tržnici, zavili na malico in se prijetno utrujeni znova z vlakom vrnili v Zagorje. V četrtek je bilo na vrsti Celje. Natančneje, drsališče v Celju. Po začetni zmedi, ki jo je povzročilo nestrpno čakanje na drsalke in prvih negotovih korakih na ledu, je bilo na mrzli ploskvi kmalu videti pisano druščino, ki je navdušeno preizkušala svojo sposobnost - loviti ravnotežje. Po eni uri so bili koraki po večini že vsi bolj ali manj »naštudirani.« Pa je bil teden naokoli. Na Društvu prijateljev mladine so bili zelo veseli številne udeležbe in dobrega odziva. Hvaležni so udeležencem, ki jih spremljajo skoraj na vseh projektih in vabijo medse nove. Zahvaljujejo se vsem, ki so jim pomagali pri organizaciji s prijaznostjo in dobro voljo ter včasih z veliko mero potrpežljivosti. Posebej se zahvaljujejo Sreču Grmu iz ZPO Celje za učinkovito in hitro pomoč pri organizaciji drsanja na drsališču v Celju. Spremljajte dogajanje na spletni strani www.zagorje.si, da boste pravočasno izvedeli za vse projekte, ki jih bodo pripravili v prihodnje. Nekaj se znova pripravlja v tednu pred Velikonočnimi prazniki..... Po-počitniško poročilo in slike: DPM Zagorje ob Savi momžfi @ Slinfe sft Sfe cedile. ob. salamah “Kake mi zadišiš in sline pocediš,“ bi lahko parafrazirali odlomek iz pesmi znanega slovenskega pop pevca ob opojnih vonjih in slastnih okusih salam. Devet vzorcev, sedem klasičnih in dva divjačinska, je bilo na voljo na 2. salamijadi v lovskem domu v Šen-tlambertu. Točno 14 dni pred Zasavčevim prvoaprilskim salamarskim praznikom na Vidrgi smo doživeli njegov predokus. Rujno vince se zasveti in salama zadiši. Zbrana druščina urno seže po slastnih rezinah. Domače dobrote vabijo k pokušanju. Jože Ocepek ml. znova najboljši salamar. Glavni organizator salamijade Zdravko Rebernak (desno) in najbolj izkušeni ocenjevalec Slavko Grošelj. Sobota 17. marca je že razkrila rezultate, potem ko je svoje večerno delo opravila marljiva ocenjevalna komisija v sestavi Slavko Grošelj, Peter Borišek in Marjan Ocepek. Razglasitev pod taktirko glavnega organizatorja prireditve Zdravka Rebernaka, tajnika Lovske družine Sentlambert, pa je naslednji dan potrdila, da je med izdelovalci klasičnih salam lansko zmago ponovil Jože Ocepek ml. pred Andrejem Ziherlom, medtem ko sta si tretje mesto razdelila Antonija Jerebič in Roman Ramšak. Pri salamah iz divjačine je zmagal Franci Skrbič pred Janezom Vidmarjem. Kljub topli in vlažni, torej salamarjem zelo nenaklonjeni zimi je bila kakovost vzorcev po Rebernakovih besedah nadpovprečno dobra.To je spodbuda za vse, ki so predstavili svoje salame, da ostanejo še naprej zvesti salamijadi v Šentlambertu. Hkrati so letošnje ocene najboljše povabilo vsem omahljivim, da se opogumijo in svoje izdelke na ogled postavijo.Tako bo 3. sala-mijada v tem koncu Zasavja še pestrejša in zanimivejša. Tudi bližnja Zasavčeva salamijada vam kliče: “Velikodušno prispevajte salame, v nedeljo I. aprila pa se udeležite razglasitve rezultatov ter se poveselite v prijetni družbi ljubiteljic in ljubiteljev pristnih domačih dobrot!” Naj vas fotografije prepričajo! Besedilo in slike: Boštjan Grošelj © Foiommi Utrinki s pustovanja Zima se je vrnila, zato si pozorno oglejte zagorske maškare in skupaj z njimi preganjajte zimske nadloge, ki pojma nimajo, kdaj je njihov čas. V športni dvorani, pred njo in na zagorskih ulicah, vsepovsod so bile maškare, rajale so in se veselile bližnjih pomladnih dni in vendar pomlad še ni prišla, čeprav so se kurenti hudo spotili, ko so odganjali starko Zimo. Dogajalo se je v Zagorju, 18. februar 2007 v organizaciji zagorskega Društva prijateljev mladine. SALAM IIADE SO m Vsako leto, ko marca napišem, da smo obiskali Sevnico, pomeni, da je tudi naša, Zasavčeva salamijada že zelo blizu. Ja in res je — prvi april se bliža! Naj bo tole nekakšno ogrevanje za Zasav-čevo! No pa pojdimo lepo po vrsti! Ljubitelji salam in cvička so se zbrali na dan mučenikov v Sevnici pri Vrtovšku, gostilničarju, ki je pred davnimi šestinštiridesetimi leti s prijatelji priredil prvo salamijado v Sloveniji. Značilno za to salamijado je, da nanjo ženske nimajo vstopa, če pa že katera hoče, je dolžna podvojiti vso pijačo, kar je je na mizah. Do sedaj se je to menda le enkrat zgodilo. Imajo pa sevniški salamarji na enajsti marec tako imenovan spravni dan, ko povabijo soproge, da tudi one ocenijo in poizkusijo kakšen je bil pridelek. Društvo salamarjev iz Sevnice že osmo leto sodeluje z madžarskimi salamarji iz Bekescsaba in ti so jih tudi letos obiskali. Komisija je tudi letos izmed 89 vzorcev izbrala tri najbolj všečne salame, in za najboljšo je proglasila, drugič zapored, salamo Milana Daničiča iz Boštanja. Drugo mesto je zasedel Andrej Počrvina iz Otočca in tretji je bil Luka Vodopivec iz Novega mesta. Kako je salamarija v okolici Sevnice in še dlje, do Krškega in Novega mesta sega, razvita, pove tudi dejstvo, da se na isti dan naVrhu nad Boštanjem, v Dolinškovi gostilni odvija tudi salamijada in skoraj po pravilu vsi okoličani, ki sodelujejo na Sevniški, tudi k Dolinšku prinesejo vzorce. Več ali manj že vsi veste, da je Zasavčeva salamijada I. aprila na Vidrgi pri Vidrgarju in da se bo pričela ob osemnajsti uri. Verjemite, spet se bomo prijetno družili, izmenjali izkušnje, pokomentirali letošnji pridelek.Vabljeni! Vzorce bomo sprejemali na uredništvu Zasavca Izkušnje preteklih salamijad nas napeljujejo, da bomo letos ločeno ocenjevali domače, kmečke salame in divjačinske. Torej uradno vpeljujemo dve kategoriji ocenjevanja! To pomeni, da boste pri prijavljanju deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način. Tako še zadnjič pozivam in vabim vse predelovalke in predelovalce da izpolnite prijavnico in nam jo nemudoma pošljete (ali prinesete) na uredništvo. MM F PRIJAVNICA ZA 9. ZASAVČEVO SALAMIJADO I. MALTRAVNA 1007 NA VIDRGI I Na salamijado prijavljam....... vzorcev salam, od tega I a) .........domačih, kmečkih salam b) .........divjačinskih salam IME................... PRIIMEK.......... NASLOV. TELEFON, GSM.................. Podpis:....................... Datum:........................ Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 64 250, Fax: 03 56 64 494 GSM: 040 267 411 ali 041 458 444 L _____ _____ _____ _____ _____ PfDiiannemimaiiCcir jem iirtni OHimcaaD^GStiEraoaDraxDÄ 0^03 gjepa^ ö ZEQÜ3ÄQ Gffölj KÖ30 &03 00 o Q o c (D > O >5 D c Podpis: 2 £ M g 8 "c/5 D Telefon: n ° g o a o Q ^ .2 o o ŽČ O Davčna številka: > c 0 h epmo/taepHmm Skok Kaj skok, pravi polet je opravila v zadnjih dneh Pahorjeva S D. Če uporabim prispodobo s smučarskimi skoki, se je SD ob pomoči vzgon ca povzpela na sam strankarski vrh. Javnomnenjska raziskava v dnevniku Večer je socialne demokrate dvignili tudi nad najmočnejšo pozicijsko stranko Janeza Janše. Za poldrugi odstotek več glasov so anketiranci namenili SD (16,9%) v primerjavi s SDS (15,4%). Pomoč ugodnih vetrov pri tem, nenadnem in za marsikoga tudi nepričakovanem naskoku levice na sam vrh, ni slučajna.Vodja SD, Borut Pahorje bil ves čas, odkar vodi stranko, v stiku z bogom vetrov Eolom. Kljub kritikam v lastnih vrstah je vztrajal pri posodobitvi stranke. Zaradi nekaterih radikalnih prijemov so iz stranke odhajali ljudje, ki se niso bili sposobni soočiti s spremembami in odpovedjo neki preživeli ideologiji. Javno je izrazil nasprotovanje delitvi Slovencev na rdeče in bele. Volivci so, po že omenjeni javnomnenjski raziskavi, očitno s simpatijami sprejeli razmišljanja predsednika SD, ki v javnosti zatrjuje, da so vrata stranke odprta vsem, ki si bodo prizadevali za hiter napredek in razvoj, istočasno pa vztrajali, da bo Slovenija zgled socialne države v EU in svetu nasploh. LDS, ki je sicer zadržala tretje mesto, je po vsem, kar se v stranki zadnje čase dogaja, izgubila ogromno simpatij volivcev in z 8,4% koraka na čelu strank, ki sodijo v sivo povprečje popularnosti med volivci. Kriza v stranki se zaradi odhodov najvidnejših članov iz vrst LDS in razprtij v stranki, ki so jih njeni člani obešali na veliki zvon v slovenski farni cerkvici, ni dobra popotnica za volitve 2008. Če stranka ne bo v kratkem dosegla konsolidacije, se zna zgoditi, da na omenjenih volitvah ne bo dosegla niti števila glasov, ki bi jo sploh še uvrščali med parlamentarne stranke. Nekateri nekdanji člani LDS so se povezali v društvu Zares, ki ga je ustanovil Lahovnik. Drugi, na čelu katerih je sam Tone Rop, se spogledujejo s Pahorjevo SD. Da so si tisti, pod vodstvom Lahovnika dvignili ugled, kaže javnomnenjska raziskava v tedniku Mladina, kaj pa bodo povzročili oni, pod taktirko Toneta Ropa v SD, če jih bo slednja spustila k svojemu koritu, bo tudi kmalu znano. Kakor koli že. Dobro je, da ima najmočnejša vladna stranka močno konkurenco v opoziciji. Če leto in pol pred volitvami kateri izmed opozicijskih strank uspe celo skok na sam vrh je za slovensko občestvo še toliko bolje. Ne glede na Pahorjeve trditve, da ugleda in moči stranke ne namerava graditi na napakah in težavah drugih strank, temveč želi pridobivati simpatije volivcev s kvalitetnimi programi in trdim delom, ni mogoče spregledati dejstva, da brez napak vladajoče strukture še tako dobro delo opozicije ponavadi ostane neopazno. Morda bo vladajoča koalicija vendarle še pravočasno spoznala, da se ji počasi, a vztrajno maščuje pretirano »sožitje« s cerkvijo, za ljudsko razmišljanje sumljivo privatiziranje zdravstva, pa delovanje okoljskega ministrstva, zablode nekdanje kmetijske ministrice Lukačičeve, poskusi ukinjanja nekaterih pravic delavcev.... Trenutno vse kaže, da Pahorjeva SD s svojimi sodobnimi pogledi na politiko ter razvoj države in družbe postaja stranka prihodnosti. »Ni dovolj, da smo dobri, postati želimo najboljši«, je osvajalna izjava Barbike, ki vse bolj postaja barba. Mefisto SEX, KOT NAJBOJŠE ZDRAVILO PROTI GRIPI Pogoj, da se zaščitite pred vsemi skritimi in manj skritimi nevarnostmi, ki kvarijo dobro razpoloženje in načenjajo zdravje, je redna uporaba seksa. Le ta zagotavlja številne prednosti: vitalnost, zdravje, zadovoljstvo in podaljšano življenjsko dobo in ne nazadnje je učinkovito sredstvo proti glavobolu in migreni. Hja, ena tura gripe je za nami. Kašljali smo, kihali, v želodcu nas je tiščalo in po črevesju krulilo. Stranišče je bilo kar naprej zasedeno.... Prav vam je! Premalo seksate. Tako namreč trdijo - kdo drug kot Amerikanci. Menda so na Pensilvanijski univerzi ugotovili, da imajo študentje, ki se ljubijo enkrat do dvakrat na teden kar 30 procentov več imunoglobulina kot tisti, ki abstinirajo. A ta imunoglobulin je zelo pomemben kot obramba pred virusi in drugimi njim podobnimi gosti. Seks je odlična kardiovaskularna vaja, ki znižuje nadležni holesterol in zboljšuje odnos dobrega in slabega holesterola, zviša raven kisika v mišicah in utrjuje mišice in kosti. Ženska, ki seksa trikrat tedensko, porabi najmanj 150 kalorij.Večkrat in dlje ko bo to počela, več kalorij bo izgubila. Seks dviguje raven estrogena v telesu, ščiti srce, vaginalno tkivo je bolj gibko, manjši so problemi PMS-ja, neredni menstrualni ciklusi pa se uravnovesijo. Največ koristi ima zaradi hormona DHEA (dehidroepian-drosteron), ki ga tvori nadledvična žleza in se sprošča ob orgazmu.Ta hormon je naravni antidepresiv, ki izboljšuje odpornost, ostri misli, ima dober vpliv na rast kosti, poguben je za tumorje. Izkazalo se je, da se njegovo izločanje poveča tri do pet krat neposredno pred orgazmom, a njegov nivo je trajno višji pri seksualno aktivnih osebah. Ljubljenje zvišuje nivo endorfina v ožilju, ta pa skrbi za občutek sproščenosti, zadovoljstva, sreče in istočasno zmanjšuje bolečino in stres. Še en dober hormon se izloča v sladkih trenutkih strasti.To je oksitocin, ki vzbuja željo po zbližanju s partnerjem ter občutek pripadnosti in navezanosti. Jasno je, da na ta način pogosti in kvalitetni seksualni odnosi vplivajo na izboljšanje partnerske zveze v celoti. Vse to lahko preberete tudi v knjigi Seksualna inteligenca, ki promovira seksualnost kot naravno človeško potrebo, ki je pogoj za kvalitetno, izpolnjeno, zdravo in srečno življenje. Redni seks podaljšuje življenje moških kajti tisti, ki doživijo orgazem dvakrat ali večkrat na teden, imajo dvakrat večje možnosti, da ne doživijo srčnih težav kot tisti, ki so za seks prikrajšani. Da pa bi bili v poznih letih uspešno seksualno aktivni, moramo biti taki tudi v mladosti. Redni seks je najboljše sredstvo za vzdrževanje potence. Če je že erotika lepa, vzburljiva, strastna in zdrava, zakaj je ne uporabljamo bolj pogosto? Sodobni človek je obseden z zdravim življenjem, fitnesom, pravilno prehrano in vsemi ostalim aktivnostmi, ki naj bi ga naredile dolgo živečega in vitalnega, seksualnosti pa posveča zelo malo pozornosti.Veliko jih je, ki mislijo, da je dober seks nekaj, kar se lahko zgodi ali pa ne... Biti pa moramo (le) pozorni na svoj lastni libido, analizirati svoje želje, pričakovanja in poiskati izvire zadovoljstva in strasti. Stanislava Mali nogomet V nedeljo, 18.03.2007, se je v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku v organizaciji športne zveze Hrastnik končala sedma zimska liga v malem nogometu Hrastnik 1007. V prestižnješi I. ligi so svoj 3. naslov (drugi zaporedni) osvojili igralci KMN Juventus iz Hrastnika in to brez izgubljene točke, kar je zelo lep uspeh za klub, ki letos septembra praznuje obletnico - 15 let obstoja. Do takrat pa jih čaka še spomladanski del v I. zasavski ligi malega nogometa, kjer branijo naslov najboljšega in jim po prvem delu tudi zelo dobro kaže, saj so jesenski prvaki, in začetek na novo ustanovljene celjske regijske lige, kjer bo potrebno pokazati vse svoje znanje. Za Juventus so pod vodstvom, ki ga sestavljajo Gorazd Bevec, Franci Vidovič, Slavko Gornik, Nina Blažko in Jože Hočevar, igrali naslednji igralci: Danilo Bantan, Selvir Kazič, Primož Martinčič, Edi Golotič, Mario Ljoljič, Blaž in Zoran Presečki, Nermin Isič, Igor Mihajlik, Matjaž Toplak, Denis Škoberne, Ibrahim Fejzič, Sašo Novak, Borut Turšič in kapetan ekipe Mitja Breznikar. Pokal za 2. mesto so osvojili igralci Bar SlaviTref iz Kisovca, pokal za 3. mesto pa igralci KMN Debro iz Laškega. Iz I. lige so izpadli Young Boysi, katerih igralci igrajo celo v 2. državni ligi zahod, v I. ligo pa so se uvrstili zmagovalci 2. lige - Be Lay Boys iz Hrastnika, drugi so bili igralci GD Hrastnik, tretji pa sodniki iz MDNS Celje. ! ~J ,, Li KA4N Juventus REZULTATI ZADNJEGA -6. IGRALNEGA DNE- I. LIGA! 1. RUDNIK-YOUNG BOYS 3 : 0 bb 2. PLAY OFF - KMN XXL 2:1 3. BAR SLAVI TREF - KMN DEBRO I : 4 4. KMN JUVENTUS - ANTIMON 4 :2 5. P. LENIČI - P. KUKUCA I : 8 6. ŠKOTI EVJ - KMN DEBRO I : I KONČNA LESTVICA! 1. KMN JUVENTUS 10 10 0 0 35 :10 +25 30 2. BAR SLAVI TREF 10 6 1 3 38 :17 +21 19 3. KMN DEBRO 10 5 2 3 33 : 19 + 14 17 4. P. KUKUCA 10 5 1 4 32 : 19 + 13 16 5. RUDNIK 10 5 1 4 23 :27 - 4 16 6. P. LENIČI 10 4 1 5 22 :49 - 27 13 7. PLAY OFF 10 3 2 5 16 :20 - 4 II 8. ŠKOTI EVJ 10 2 5 3 22 : 19 +3 II 9. KMN XXL 10 3 2 5 21 :25 - 4 II 10. ANTIMON 10 0 7 3 18 :26 - 8 7 II.YOUNG BOYS 10 0 2 8 10 :39 - 29 2 Najstrelec lige Matjaž Toplak Mitja Breznikar prejema pokal NAJ - NASLOVI V I. ZLMN HRASTNIK 2007! 1. NAJ STRELEC: MATJAŽ TOPLAK (KMN JUVENTUS)- 13 GOLOV 2. NAJ VRATAR: MARTIN HANŽELIČ (KMN XXL) 3. NAJ IGRALEC: GAŠPER STARC (ŠKOTI EVJ) NAJ - NASLOVI V 2. ZLMN HRASTNIK 2007! 1. NAJ STRELEC: KLEMEN GOSAR (MDNS CELJE) - 17 GOLOV 2. NAJ VRATAR: DUŠKO MAKSIMOVIČ (BE UY BOYS) 3. NAJ IGRALEC: PETER KLANČAR (GD HRASTNIK) li Tudi varčevanje je lahko enostavno In brez velikih odrekanj. S postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec. NLbO Skupina w in