Poštnina plačana pri pošti
1315 Velike Lašče

GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE

ISSN 2536–4022

1 | 2024 | 31. JANUAR 2024

KAZALO
NAVODILA ZA PISANJE
PRISPEVKOV V OBČINSKO
GLASILO TROBLA

Uvodnik					3
Občinske strani				4
Iščemo voznike prostoferja			

4

Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje
člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena
besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s
fotografijami, ki so povezane z vsebino
prispevka. Fotografije morajo biti primerne
kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj
1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila,
vsako v svoji priponki. Pri končni grafični
obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje
izbor primernih fotografij po strokovni oceni
ter popravke besedila v skladu z zahtevami
lektorja.

Obnova lesene fasade Temkove žage na

Prispevke pošljite na elektronski naslov
trobla@velike-lasce.si do objavljenega
roka za oddajo prispevkov v tekoči številki
občinskega glasila.

Zgodba o podjetniški vztrajnosti in srčnosti

14

Kaj se sploh še splača v kmetijstvu?		

16

Objavljeni članki ne izražajo uradnega
stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo
si pridržuje pravico, da poslano gradivo
preoblikuje v skladu s celostno podobo
Troble.
Letnik 30, številka 1, 31. januar 2024.
Izhaja sedemkrat letno; gospodinjstva
v občini prejmejo glasilo brezplačno.
Naklada: 1.615 izvodov.
Izdajatelj: Občina Velike Lašče.
Odgovorni urednik: Luka Jakše.
Uredniški odbor: Angelca Petrič, Dragica
Heric, Nika Možek in Miha Andolšek.
Lektoriranje: Jezični dohtarček, s. p.
(razen že oblikovanih prispevkov).
Prelom: Špela Andolšek, s. p.
Foto na naslovnici: Tadej Bavdek
Tisk: Luart, d. o. o.
Naslov uredništva: Trobla,
Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče.
Tel.: 01 781 03 70
E-pošta: trobla@velike-lasce.si.
Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v
nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja
občinske stavbe.
Naslednja Trobla izide 27. marca 2024;
prispevke je treba oddati do
13. marca 2024.

ISSN 2536–4022

Trubarjevi domačiji				5
Izročitev zbranih dobrodelnih sredstev		

6

Uspešen zaključek Festivala božičnega kruha 7
Tradicionalni koncert ob Dnevu samostojnosti
in enotnosti					8
Center za krepitev zdravja se predstavi

10

Intervju: Janez Pavlin				11
Podjetništvo					14

Boris Škulj ne pozna odgovora "tega se ne da
narediti"					18
Kultura						20
Tradicionalno 28. medobčinsko srečanje
harmonikarjev "Turjaški harmonikar"		

21

Ali imajo naši starši prav?			

23

Projekt Trubar					24
Na Trubarjevini se rojeva Trubarjev stol
- Pogovorni večeri z zanimivimi gosti		

25

Berem, bereš, beremo			

26

Intervju: Lara Nedeljković			28
Adl o tem in onem				

31

Ob Nejčevi obletnici				32
Šola in vrtec					34
Ob praznovanju 70-letnice vrtca Sončni žarek 34
Praznični december v vrtcu			

36

Najini recepti: Mija in Jure			

38

Iz velikolaškega okraja:
O rihtah in domačih pridelkih			

40

Dogodki in društva				42
Manjkal je le sneg				

46

Jubilant 90-letnik Anton Žužek - prijatelj,
lovec, čebelar					48
Razstava in ocenjevanje poprtnikov
Duh Taizeja zavel tudi do Velikih Lašč		

50

Zagnano v 2024
Prvo leto tega mandata je
končano. Z optimizmom zrem
v novo leto, v katerem smo si zadali konkretne načrte oziroma
projekte, ki jih bomo glede na finančne zmožnosti tudi izpeljali.
Za izpeljavo teh načrtov sta bila
konec decembra na občinskem
svetu soglasno sprejeta proračuna za leti 2024 in 2025.
Kmalu bomo objavili javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje
prizidka kuhinje in renovacijo
starega dela OŠ v Velikih Laščah.
To bo finančno in tehnično najzahtevnejši projekt v tem mandatu. Poleg tega smo se prijavili
na razpis Fundacije za šport za
prenovo igrišča pri OŠ Primoža
Trubarja. Če bomo na razpisu
uspešni, bomo s prenovo igrišča
pričeli že letos poleti med šolskimi počitnicami. Hkrati poteka
proces pridobivanja uporabnega
dovoljena za novo kotlovnico, ki
bo na sekance ogrevala osnovno
šolo, telovadnico, vrtec in prostore glasbene šole v Velikih Laščah.
Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bomo izdelali končno poročilo in vložili zahtevek za pridobitev s sklepom že dodeljenih
nepovratnih sredstev Eko sklada.
Poleg tega smo povišali sofinanciranje za nakup šolskih
potrebščin za šoloobvezne otroke. Od septembra naprej imajo
vsi otroci, ki obiskujejo vrtec v
naši občini, na voljo brezplačne
plenice. Uvedli smo tudi štipendije za deficitarne poklice ter za
nadarjene študente in dijake. Letos smo podelili prvih 6 štipendij.
Letos imamo v načrtu začetek večje prenove zdravstvene
postaje v Velikih Laščah. V pripravi je tudi projekt vzpostavitve
Dnevno varstvenega centra za
starejše na Karlovici, ki ga bomo
prijavil na razpis LAS-a. Napeli
bomo vse sile, da bomo že jeseni pričeli z izvajanjem dnevnega
varstva starejših.
Dejstvo je, da se je v preteklih
letih premalo vlagalo v vodovodna omrežja in vodne vrtine, zato

bomo v tem letu tej problematiki namenili veliko energije, časa
in sredstev. Trenutno čakamo
na odobritev sofinanciranja vodovodnega odseka Mala Slevica
– Dvorska vas – Podkraj – Prilesje. Takoj, ko prejmemo sklep,
bomo objavili javno naročilo za
izvedbo del. Podpisali smo pogodbo za novo vodno vrtino za
Rutarsko planoto. Izvedba del se
bo začela takoj, ko bo to omogočalo vreme. Pričeli smo z obnovo vodovodnega odseka od Stop
proti Robu; letos bomo obnovili
še preostali del omenjenega vodovodnega odseka. Po dolgih
letih čakanja ima vas Gradišče
pri Robu končno nov vodovodni
sistem s hidrantnim omrežjem.
Aktivni bomo še na številnih
drugih projektih. Tako bo po
vseh zapletih do konca meseca
marca končan prizidek (leseni
objekt) k sušilnici sadja na Gradežu. Ob koncu šolskega leta bodo
gasilci PGD Velike Lašče v svojo
garažo pripeljali novo gasilsko
cisterno GVC 2. Če bodo vsi vpleteni deležniki za to (predvsem z
dajanjem soglasij), nameravamo
nadaljevati z urejanjem varne
poti v šolo, kar pomeni dokončanje pločnika na relaciji Gradež –
Turjak, urejanje avtobusnih postajališč in omejitev hitrosti ter
ureditev prometne signalizacije
na nevarnih odsekih.
Čeprav pri več kot 150 kilometrih občinskih cest ni videti, smo
doslej vložili ogromno denarja
za vzdrževanje in obnovo cest.
Zavedam se problematike naših
cest, zato smo že v letošnjem proračunu namenili več sredstev za
asfaltiranje. A treba se je zavedati
finančnih omejitev. Če bi namreč
hoteli v 12 letih obnoviti vse naše
že asfaltirane ceste, bi vsako leto
potrebovali skoraj 2 milijona
evrov samo za ta namen, torej
skoraj polovico proračuna na leto
le za asfaltiranje.
V preteklem letu smo po moji
oceni naredili kar precejšne premike, kar se tiče načrtovanja

dolgoročnih projektov. Med te
zagotovo spada nakup zemljišča
za športni park. Z Ministrstva za
kulturo je prišla dobra novica, da
je pridobljeno gradbeno dovoljenje za celovito obnovo gradu
Turjak s parkom in pripadajočimi pristavami. Dela se bodo pričela v mesecu avgustu in morajo
biti končana najkasneje do konca junija 2026.
Končno smo dobili tudi najemnika za lokal na Turjaku, ki bo
odprl svoja vrata najkasneje konec meseca marca. Povečali smo
tudi sredstva za sofinanciranje
programov v malo gospodarstvo,
kar bo pripomoglo k podjetniški
klimi v občini. Veseli me tudi, da
smo v dobrih odnosih s sosednjimi občinami oziroma župani in
županjami, kar bo okrepilo gospodarske, kulturne in druge odnose med občinami.
Organizirali smo tudi dobrodelni koncert za pomoč ob
poplavah. Zbrani znesek smo
namenili občini Ljubno ob Savinji. Od občanov zbrani znesek
na božično-novoletnem koncertu smo namenili OŠ Ljubo Šercer v Kočevju in družini z Rašice, ki jim je požar uničil dom. Še
enkrat iz srca hvala vsem donatorjem, prostovoljcem, nastopajočim in vsem, ki ste pomagali na
kakršenkoli način. Ko je potrebno, znamo stopiti skupaj in na
to sem izredno ponosen. Čeprav
smo zakorakali v mesec februar, vam želim predvsem zdravo,
mirno ter uspešno leto 2024.
Matjaž Hočevar

Zbiranje pobud za
spremembo namenske
rabe zemljišč v občinskem
prostorskem načrtu
občine Velike Lašče
Obveščamo vas, da Občina Velike Lašče pričenja s postopkom
zbiranja pobud za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče. Zbiranje pobud bo potekalo od 1. februarja 2024 do 5. aprila 2024. Celotni javni
poziv z gradivom za podajanje pobud je dostopen na spletni
strani Občine Velike Lašče https://obcina.velike-lasce.si. Pobude, prejete po razpisanem roku, ne bodo obravnavane. Vsi, ki
so pobude že poslali v času pred javnim pozivom, bodo pozvani k dopolnitvi pobude z oddajo na ustreznem obrazcu ter k
plačilu takse. Na podlagi sprejemljivih pobud, oddanih v razpisanem roku, bomo pripravili osnutek sprememb in dopolnitev
OPN Velike Lašče ter skupaj z njim na javni razgrnitvi objavili
obrazložena stališča do pobud.

KE
I
N
Z
O
V
O
IŠČEM
RJA
E
F
O
T
S
O
R
P

Kaj je prostofer?

Prostofer je trajnostni vseslovenski prostovoljski
projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših,
ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz
in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi
strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši
imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma
zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne
mreže.

Komu je namenjen?

Javni razpis – obnova
objektov kulturne
dediščine za leto 2024
Občina Velike Lašče je objavila javni razpis za sofinanciranje
obnove objektov kulturne dediščine v občini Velike Lašče za
leto 2024. Predmet razpisa je sofinanciranje obnove objektov kulturne dediščine na območju občine. Skupna višina
sredstev, namenjenih za sofinanciranje, je 6.000,00 EUR.
Upravičenci lahko pridobijo največ do 50 % sofinanciranja
upravičenih stroškov, pri čemer je DDV upravičen strošek.
Rok za prijavo na razpis je 29. marec 2024. Razpisna dokumentacija je na voljo na Občini Velike Lašče in spletni strani: https://obcina.velike-lasce.si

Javni poziv –
pokroviteljstvo za leto 2024
Občina Velike Lašče je objavila javni poziv za sofinanciranje
pokroviteljstva v občini Velike Lašče v letu 2024. Predmet
javnega poziva je sofinanciranje projektov, dejavnosti, dogodkov, izvedenih v letu 2024, katerih pokrovitelj bo Občina
Velike Lašče. Vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2024
je 5.000,00 EUR. Javni poziv je odprt do porabe sredstev;
skrajni rok za oddajo prijav je ponedeljek, 4. november
2024. Razpisna dokumentacija je na voljo na Občini Velike
Lašče in spletni strani: https://obcina.velike-lasce.si.
4 občinske strani TROBLA

Namenjen je vsem tistim starejšim, ki ne vozijo
sami, nimajo sorodnikov in imajo slabše povezave
z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer omogoča
lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov itd. Za prevoz pokličite na brezplačno številko 080 10 10. Rezervacijo
prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve.

Kdo je lahko prostofer?

Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno
vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času
pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo.

Kako postati prostofer?

Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na
Občino Velike Lašče na telefon 01 781 03 70 ali po
elektronski pošti obcina@velike-lasce.si.

Nova ograja
ob spomeniku
na Karlovici
Nika Perovšek, občinska uprava

V preteklem letu je Ministrstvo za
zdravje oz. Zdravstveni inšpektorat RS
izvedel poostren nadzor nad stanjem

igrišč slovenskih vrtcev. Ob pregledu
igrišč v naši občini je bilo ugotovljeno,
da otroško igrišče v sklopu enote vrtca
na Karlovici ne izpolnjuje pogojev ter je
neskladno s Pravilnikom o normativih in
minimalnih tehničnih pogojih za prostor
in opremo vrtca.
V inšpekcijskem pregledu je bilo
ugotovljeno, da je na prehodu do spodnjega dela igrišča spomenik padlim
borcem in žrtvam vojnih in povojnih

pobojev, ob katerem so prižgane sveče. Inšpektorica je ocenila, da goreče
sveče lahko predstavljajo nevarnost za
otroke, saj se lahko opečejo. Zaradi navedenega neskladja s Pravilnikom je bil
uporabnik pozvan k odpravi neskladja
in namestitvi varovalne ograje. Tako je
spomenik, ki se nahaja v širšem območju igrišča, dobil dodatno varovalno ograjo, da mimoidočim otrokom preprečuje stik s svečami.

Obnova lesene
fasade Temkove
žage na Trubarjevi
domačiji

Nika Perovšek, občinska uprava | foto: Nika Perovšek

Konec leta nas je razveselila novica z Ministrstva za
kulturo. Za obnovo fasade Temkove žage so nam namenili interventna sredstva v višini 9.000 EUR, kar predstavlja
50 % sofinanciranja investicije. Obnova je bila nujna, saj je
dotrajani leseni obod podlegel letom in vremenskim dejavnikom. Dela so bila pod skrbnim nadzorom Zavoda za
varstvo kulturne dediščine dokončana v preteklem letu.
Po obnovi je stavba pripravljena za nadgradnjo predstavitve tehniške in etnološke dediščine s področja žagarstva.
Za vsebino in interpretacijo notranjosti žage bo še naprej
skrbel Javni zavod Trubarjevi kraji.
TROBLA občinske strani 5

Izročili smo zbrana
sredstva
Klara Varga, občinska uprava | foto: Klara Varga

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra 2023,
smo organizirali že tradicionalni božično-novoletni koncert. Na
koncertu smo zbirali prostovoljne prispevke za OŠ Ljubo Šercer
iz Kočevja, ki jo obiskujejo tudi otroci iz naše občine in družino
Žunič iz Rašice. Na koncertu je bilo zbranih 3.014,14 EUR. OŠ
Ljubo Šercer smo namenili 1.300,00 EUR. Porabili jih bodo za
nakup igral, ki si jih otroci želijo, ter nakup didaktičnih igrač, ki
jih potrebujejo v učnem procesu. Družini Žunič pa smo namenili
1.714,14 EUR. Zbrana sredstva bodo porabili za obnovo hiše, ki
je bila uničena v nedavnem požaru. Župan je zbrana sredstva
izročil ravnateljici šole Barbari Poje in Tanji Žunič. Iskrena hvala
vsem obiskovalcem in obiskovalkam koncerta, ki ste prispevali
po svojih močeh. Znova smo dokazali, da znamo stopiti skupaj!

Zahvala
OŠ Ljubo Šercer
Poslanstvo OŠ Ljubo Šercer je vzgajanje in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Pri svojem delu v
ospredje postavljamo dobro počutje v šolskem prostoru,
medsebojno spoštovanje in predvsem napredek vsakega posameznika ob upoštevanju njegovih značilnosti ter
podporo pri vključevanju v širše in ožje socialno okolje.
Delujemo z jasnim ciljem – učence opremiti z znanji za
čim bolj samostojno življenje.
Uresničevanje tega poslanstva je pogosto otežkočeno, zato smo tako zaposleni OŠ Ljubo Šercer kot tudi
učenci in njihovi starši zelo hvaležni Občini Velike Lašče,
da nam pri tem pomaga. V letošnjem letu je zagotovila
sredstva za izvajanje delovne terapije, ki so jo deležni
učenci neposredno v šoli. Prav tako je ponovno izkazala naklonjenost skupnemu sodelovanju z akcijo zbiranja
prostovoljnih prispevkov. Z njimi bomo kupili igrala oz.
didaktične igre, s katerimi bodo učenci razvijali motoriko, socialne veščine oz. bodo pridobili raznolike izkušnje. Zato izrekamo tako Občini Velike Lašče kot tudi
obiskovalcem prireditve ob dnevu samostojnosti in
enotnosti, ki so prispevali sredstva, iskreno ZAHVALO.
Barbara Poje, ravnateljica

Zahvala
Ko te zadane nesreča, kot je ogenj, ki zajame
tvoj dom, se šele zaveš, kako pomembna je pomoč gasilcev, ljudi in človeška solidarnost. Prav
to smo občutili v soboto 25. 11. 2023, ko smo
utrpeli požar, za nas žalosten dan, ki si ga bomo
zapomnili za vedno.
HVALA za hitro pomoč gasilcem PGD RAŠCA
in PGD VELIKE LAŠČE. Prav tako se zahvaljujemo
vsem sosedom, domačim, prijateljem, vaščanom
in Občini Velike Lašče, skratka vsem, ki ste nam
in ki nam še vedno nesebično pomagate pri odpravljanju posledic požara. Hvaležni smo vsem
za pridne roke, finančno pomoč, donacije v obliki materiala in izdelkov. Vaša raznolika pomoč
je ključnega pomena pri našem okrevanju od
neljubega nesrečnega dogodka.
Brez vaše srčnosti, vztrajnosti in pomoči bi
težko zmogli sami.
Srčna HVALA vsem in vsakemu posebej, da
ste poklonili svoj čas, vložili res veliko napora in
se potrudili za nas. Ganjeni smo kako si znamo
ljudje pomagati v zares težki situaciji.
Z iskrenimi pozdravi,
družina Žunič z Rašice

Oglase sprejemamo na trobla@velike-lasce.si
ali po tel. 01 7810 370. Objava malih oglasov
(do 60 besed s presledki) je brezplačna.
Cenik je dostopen na spletni strani Troble.

Uspešen zaključek
Festivala božičnega kruha
Stella Vlašić, JZTK | foto: Boštjan Podlogar

Mesec december je že krepko za nami, spomini na decembrsko dogajanje pa ostajajo …
Festival božičnega kruha, ki je v Velikih Laščah postal že malodane tradicionalen, smo
v Javnem zavodu Trubarjevi kraji tudi letos ponovno privedli h koncu.

U

radni pričetek festivala je bil tudi
letos 3. decembra, na Ta veseli dan
kulture, ki smo ga v letošnjem letu obeležili z enim prav posebnim dogodkom
na Trubarjevi domačiji. Poimenovali
smo ga Ta veseli dan kulture: Kulturno s
Trubarjem, ko so se nam v galeriji Skedenj na domačiji pridružile ustvarjalke
in rokodelke, ki sodelujejo s Trubarjevo
domačijo in obenem nekatere izmed
njih tudi razstavljajo v spominski trgovinici v sprejemnici Trubarjeve domačije
in TIC-u. Z nami so bile Tadeja Nemček
(TN GlassArt), Saša Drobnič Škrjanc (Jagababa), Andreja Novak (Ninochka's),
Metka Starič (Zavod Parnas) ter Zlatka
Trstenjak Rampre (Literas Kaligrafija).
Za pogostitev sta poskrbeli Lili Mahne s
kmetije Mohor ter Sonja Ahec iz Trubar-

jeve krčme, ki nas je razvajala z okusnimi, toplimi zimskimi napitki. Za prijetno
glasbeno vzdušje se zahvaljujemo zasedbi Melody Market Dua.
Decembrsko dogajanje se je nato
selilo na trg v Velike Lašče, kjer smo ob
spremljevalnem programu 5. decembra
prižgali praznično osvetlitev. Adventne tržnice, kjer so razstavljali lokalni
ponudniki, so tudi letos potekale ob
koncih tedna, in sicer ob petkih in sobotah. Letos se nam je glede vremena
na srečo vse zelo uspešno izšlo. Vse
termine adventnih tržnic smo uspeli
izpeljati brez težav. Nekoliko večji izziv
nam je predstavljala postavitev stojnic
na večeru Rocktronice, a se za iskreno
pomoč zahvaljujem fantom Mladinskega društva Vrt, glavnim organizatorjem

Rocktronice, ki so se ponudili za pomoč.
Naj omenim, da je decembrska izvedba
le-te zelo dobra ideja in upam, da se bo
to ohranilo tudi v prihodnje.
Zelo dobro so bile obiskane otroške predstave za otroke in pravljične
urice, tradicionalna razstava jaslic na
Gradežu, pohodi krajevnih odborov
in božično novoletni koncert v Športni dvorani Velike Lašče, kjer so letos
gostovali Sodraški tamburaši, Potoški
fantje, Nastja Gabor in Ansambel Dolenjskih 5.
Festival božičnega kruha se je letos zaključil 7. januarja, ko je bil zadnji
dan odprtja razstave jaslic na Gradežu.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste
dali svoj doprinos pri oblikovanju in realizaciji programa. Do prihodnjič!

Tradicionalni koncert ob
dnevu samostojnosti in
enotnosti
Nika Perovšek, občinska uprava | foto: Boštjan Podlogar

Dan samostojnosti in enotnosti smo tradicionalno obeležili z
Božično-novoletnim koncertom. Na Štefanovo, 26. decembra zvečer,
so obiskovalci ponovno napolnili športno dvorano v Velikih Laščah in
dokazali, da za dober namen ni težko prispevati.

Danijela Gruden je povezovala koncert.

Gostitelj koncerta, župan Matjaž Hočevar,
je nagovoril vse obiskovalce in zaželel lepe
praznike.
V pestrem glasbenem programu so nastopili učenci Glasbene šole Ribnica: komorna
skupina pod vodstvom Majde Kokošinek in
zasedba klarinetov pod vodstvom Vanje Tomca. Pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike
Lašče z zborovodjo Vito Mekinda je pripravil
8 občinske strani TROBLA

Komorna skupina Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče.

prijetno presenečenje in zapel z Nastjo Gabor.
Prisluhnili smo še Potoškim fantom, Ansamblu
Dolenjskih 5 in Sodraškim tamburašem. Večer
je povezovala Danijela Gruden.
S prostovoljnimi prispevki smo zbrali
3.014,14 EUR za družino, ki je v požaru utrpela
večjo škodo, ter za Osnovno šolo Ljubo Šercer iz Kočevja, kamor hodijo v šolo tudi naši
otroci.

Sodraški tamburaši

Vokalna skupina Potoški fantje

Pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče

Nastja Gabor s kitaristom

Župan Matjaž Hočevar je nagovoril zbrane

Ansambel Dolenjskih 5

TROBLA občinske strani 9

Center za krepitev zdravja se predstavi
Brigita Caserman, dipl. m. s., vodja CKZ, Center za krepitev zdravja ZD Ribnica | foto: Boštjan Podlogar

V Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma Ribnica je s 1. 9. 2023 začel z delom Center za
krepitev zdravja (v nadaljevanju CKZ). CKZ je samostojna enota v zdravstvenem domu,
ki zagotavlja dejavnosti promocije zdravja. Center za krepitev zdravja ZD Ribnica
deluje v štirih občinah: Velike Lašče, Loški Potok, Sodražica in Ribnica.

E

kipo CKZ sestavljajo diplomirana
medicinska sestra, dietetik, kineziolog, fizioterapevt in psiholog. Strokovnjaki v CKZ izvajamo strukturirane
in standardizirane zdravstveno vzgojne,
psihoedukativne obravnave in individualna svetovanja ter aktivnosti krepitve
zdravja v lokalnih skupnostih za prebivalce vseh starostnih skupin v omenjenih občinah.
Namen Centra za krepitev zdravja
je seznanjanje oseb s pomenom zdravega življenjskega sloga za ohranjanje
in krepitev zdravja, preprečevanje nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni
in kakovostnejše življenje s kronično
nenalezljivo boleznijo. Dodatno v CKZ
tudi posredujemo strokovne informacije, učimo veščine in nudenje podpore
ter pomoč za prepoznavanje in obvladovanje dejavnikov tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišane maščobe in zvišan krvni sladkor v krvi. Izpostavljamo
nudenje podpore za dolgotrajno spremembo življenjskih navad in krepitev
duševnega zdravja, ki posledično vodi
do boljšega počutja in zdravja.

V CKZ potekajo:
• aktivnosti v obporodnem
obdobju: priprava na porod in
starševstvo ter varna vadba v
nosečnosti;
• aktivnosti za otroke,
mladostnike in njihove starše:
vzgoja za zdravje otrok in
mladostnikov, vzgoja za ustno
zdravje, individualno svetovanje
za otroke in mladostnike;
• aktivnosti za odrasle: program
za krepitev zdravja odraslih
(delavnice) ter individualna
svetovanja za odrasle;
• aktivnosti v lokalnih
skupnostih: predstavitve in
delavnice na dogodkih.
10 občinske strani TROBLA

V Center za krepitev zdravja lahko
pridete samostojno po predhodnem
dogovoru z nami, in sicer na podlagi informacij, ki ste jih pridobili na dogodku
v lokalni skupnosti, na spletu, v lokalnih
medijih, od znancev, sorodnikov. Lahko vas usmeri osebni izbrani zdravnik
oz. diplomirana medicinska sestra iz
referenčne ambulante po opravljenem preventivnem pregledu, napotitvi
zdravnika specialista ali psihologa v
zdravstveni dejavnosti.
S sodelovanjem v občinah in lokalno skupnostjo se trudimo doseči vsakega posameznika ne glede na starost
ali socialni status. Z našim skupnim de-

lovanjem lahko oblikujemo bolj zdravo
prihodnost za vse nas. Zahvaljujemo
se Občini Velike Lašče za podporo in
sodelovanje pri izvajanju delavnic na
lokacijah v Velikih Laščah.
V sodelovanju z Občino Velike Lašče smo za vas, občane Velikih Lašč,
pripravili brezplačne delavnice. Zaradi
lažje organizacije priporočamo, da nas
predhodno obvestite o udeležbi. Poleg
spodaj navedenih delavnic se lahko po
predhodnem dogovoru z nami udeležite tudi drugih brezplačnih delavnic ali
individualnih svetovanj, ki jih organiziramo za občane Občine Velike Lašče.
Lepo vabljeni!

28. 2. 2024: Živim zdravo, izvaja dipl. med. sestra, 8:00 – 10:00, Levstikov dom
28. 2. 2024: Kako načrtovati zdrav obrok?, izvaja dietetik, 8:00 – 10:00, Levstikov dom
27. 3. 2024: Zvišane maščobe v krvi, izvaja dipl. med. sestra, 8:00 – 10:00, Levstikov dom
27. 3. 2024: Miti in resnice o prehrani, izvaja dietetik, 8:00 – 10:00, Levstikov dom
24. 4. 2024: Zvišan krvni tlak, izvaja dipl. med. sestra, 8:00 – 10:00, Levstikov dom
24. 4. 2024: Preveč soli škodi, izvaja dietetik, 8:00 – 10:00, klubska soba

Spremljajte nas na Facebooku ali Instagramu:
CKZ – Center za krepitev zdravja Ribnica ali nam pišite na ckz@zdribnica.si

intervju:
Janez Pavlin

»Pri nas
se vse dogaja
prepočasi zaradi
birokratskih in
drugih ovir«
Luka Jakše | foto: osebni arhiv

Dolgoletni župan občine VidemDobrepolje nam je predstavil svoje
izkušnje z državnimi birokratskimi
mlini, načrti za prihodnost in
možnosti sodelovanja z velikolaško
občino. Ključna je ugotovitev, da
preteče preveč vode, preden se lahko
kakšna investicija izpelje.
Proračun za letošnje leto je pod streho. Kako ste zadovoljni s povprečnino, ki jo je določila država?
Proračun je sprejet in omogoča
osnovno delovanje občine, tako da sem
s povprečnino dokaj zadovoljen. Izraža
rezultat pogajanj med občinami in državo. Seveda bo pa za kaj več potrebno
sodelovati na razpisih in pridobiti dodatna sredstva za večje investicije.
Kot župan imate dolgoletne izkušnje. V kakšno smer gre naša lokalna samouprava?
Opažam, da ima država čedalje
manj posluha za občine; verjetno odločevalci niti nimajo pravega vpogleda
v delovanje občin. Včasih smo imeli še
Ministrstvo za lokalno samoupravo. Poglejmo samo delovanje vrtcev ali pa kar
vsa delovna mesta, ki jih plačuje občina. Ko država dvigne plače ali prestavi
določene profile v višji plačni razred, to
dodatno breme pade na občine. Najbolj
se to pozna pri delovanju vrtca, ker vse
finančno breme nosi občina: materialne
stroške vrtca, investicijsko vzdrževanje in
vse plače zaposlenih. Zaradi takih obre-

Opažam, da ima država
čedalje manj posluha za
občine; verjetno odločevalci
niti nimajo pravega vpogleda
v delovanje občin.

menitev, ki so z leti močno obremenile
občinski proračun, smo zelo omejeni pri
razvojnih projektih in predvsem odvisni
od iskanja dodatnih sredstev.
Kaže, da imajo vlade več težav same
s sabo. Morda zato zmanjka časa in
energije za ukvarjanje z občinami?
Zadnji dogodki so res neverjetni.
Si predstavljate, da bi jaz kar tako kupil neko stavbo z občinskim denarjem?
Takšna ravnanja so popolnoma nesprejemljiva.
Ali ste član kakšnega stanovskega
združenja oziroma ali ste se priključili novemu Združenju neodvisnih
županj in županov? Zakaj? Kakšno je
vaše mnenje o tovrstnih združenjih?
Nisem član nobenega stanovskega
združenja in v tem trenutku tudi ne razmišljam o tem.
Kateri so za vas ključni projekti v
tem mandatu?
Najprej je potrebno poskrbeti za
zdravo, čisto pitno vodo, tako je da najbolj nujen projekt je ureditev vodovoda

od Roba do Rašice. Potem moramo nadaljevati s kanalizacijskim sistemom v
Kompoljah. Na športnem področju bo
največja investicija v zunanje igrišče za
nogomet, košarko, odbojko, odbojko
na mivki in atletsko stezo. Zdaj imamo
le zunanje igrišče v centru Vidma, ki je
precej oddaljeno in ne zadostuje vsem
potrebam. Veliko pozornosti bomo namenili tudi obnovi in gradnji cest, tako
občinskih kot državne. Zaradi premalo
vlaganj so v precej slabem stanju, zato
jih moramo čim prej sanirati oziroma
napraviti rekonstrukcijo.
Ali ima država posluh in predvsem
denar za gradnjo cest?
V zadnjem času sem bil dvakrat na
Direkciji za ceste in njihovo stališče je,
da denarja ni. Zdaj naj bi šel ves denar
za obnovo po poplavah, vendar je to
njihovo stališče nekoliko nerazumljivo.
V Strugah želimo urediti krožno križišče
s pločnikom in avtobusnim postajališčem, ki stane 600.000 evrov, občina
bi prispevala 200.000, država pa ne
najde 400.000 evrov. S takim odnosom
napredka ne bo.
TROBLA intervju 11

Iz državnih načrtov je praktično izginila 3. A od Ljubljane do Petrinje.
Občutek je, kakor da je za državo ta
del Slovenije v slepem kotu.
Župan sem že od leta 2006 in o tej
cesti se pogovarjamo že vsaj 20 let in
se ni nič premaknilo. Bilo je ogromno
sestankov; bilo je mnogo načrtov in idej,
vendar se v resnici ne premaknemo iz
mrtve točke. Moje mnenje je, da bi mimo
Malih Lašč, Velikih Lašč in do Retij morali
narediti obvoznico, po ostali trasi pa le
dodati vozni pas. To bi verjetno pohitrilo postopke umeščanja v prostor, poleg
tega pa bi bil projekt mnogo cenejši, kot
je zdaj, ko so predvideni razni viadukti in
drugi dragi posegi.
Župan občine Škofljica si je na začetku mandata zadal nalogo, da bo
rešil Škofljico prometnih zamaškov,
potem pa, da se bodo ceste gradile
v smeri proti Kočevju. Je možno tako
hitro to urediti?
Mi vsi vemo, kaj je potrebno urediti
in zgraditi, da bi se razmere izboljšale, a
ko hodite od uradnika do uradnika, hitro
ugotovite, da se stvari le stežka premaknejo. Kot sem omenil, je zdaj problem že
sofinanciranje v višini 400.000 evrov.

V zadnjem času beležimo
porast priseljencev.
Grosuplje je dodobra
napolnjeno in zdaj čutimo
pljusk iz njihove strani v
našo občino.
Država predvsem stavi na prehod
na železnico, da bi tako razbremenila promet in okolje. Tudi skozi vašo
občino teče obnovljena železniška
povezava. Ali železnica rešuje prometne zagate?
Vsekakor je dobro imeti železnico v
svoji bližini, zato smo se ob obnovi zelo
borili, da smo obdržali tudi stranski in
industrijski tir, ki bogati novo obrtno
cono. Po prvotnih načrtih so jih hoteli
ukiniti. Z vidika potniškega prometa pa
bistvenih izboljšav ni. Problemov pa je
več. Potovalni čas enostavno ni konkurenčen vožnji z osebnim vozilom ali
avtobusom. Potem tudi vozni redi niso
prilagojeni službam in šolam v Ljublja12 intervju TROBLA

ni, Grosuplju in Kočevju. V Ljubljani je
dodaten problem, da je končna povezava v centru, potrebovali pa bi vsaj še
prevoz do Stegen in Viča. Dejstvo je, da
imajo v Parizu ali Rimu metroji veliko
hitrejšo potovalno hitrost kot naši vlaki.
To je posledica premajhnih vlaganj v
preteklosti in trajalo bo še 100 let, da bo
železnica dosegla sodobne standarde.
Industrijski tir imate na železniški
postaji v Predstrugah, ki je zelo blizu
obrtne cone. Kako to vpliva na interesantnost parcel?
Seveda ima železnica v neposredni
bližini obrtne cone pozitivni vpliv. Obstoječa obrtna cona se počasi razvija
in mislim, da sta na voljo samo še dve
prosti parceli, kar pomeni, da smo dejansko zapolnili vseh 10 hektarjev zemljišč. V načrtu imamo razširitev cone,
ki je že predvidena v Občinskem prostorskem načrtu OPN.
Kako funkcionira sodelovanje z zasebnim investitorjem?
Investicijo in izgradnjo cone je vodilo podjetje Konzorcij Predstruge, kar se
je izkazalo za dobro odločitev, saj občina nima dovolj sredstev za tako veliko
investicijo. Konec lanskega leta je bila
OC Predstruge predana v upravljanje
občini Dobrepolje in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Razsvetljava in cestna infrastruktura s pločniki
je v domeni občine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje pa upravlja Javno
komunalno podjetje Grosuplje. Zasebni
investitor gradi prostore za podjetja.
Ker ni podvržen Zakonu o javnih naročilih, lahko to zgradi bistveno ceneje kot
občina, kar je verjetno tudi razlog za
veliko zanimanje za parcele.
V načrtu so dvotirne proge do Ivančne Gorice in kasneje do Novega
mesta, po katerih bi vlaki v Ljubljano
vozili na 15 minut. Je to rešitev?
Če imaš službo ali šolo v centru
mesta; v nasprotnem primeru boste
imeli težavo priti na drug konec mesta.
Pa tudi vse več ljudi živi v občinah blizu
Ljubljane, ki bodo ravno tako povečali
dnevne migracije. Menim, da se pri nas
vse dogaja prepočasi zaradi birokratskih in drugih ovir, da sploh umestimo
neko novo investicijo v prostor. Rešitev
bi bila, samo veliko vprašanje je KDAJ.

Je dobrepoljska občina tudi zanimiva za priseljevanje?
Da. V zadnjem času beležimo porast
priseljencev. Grosuplje je dodobra napolnjeno in zdaj čutimo pljusk iz njihove
strani v našo občino.
Imate dovolj velik vrtec in šolo za
vse ljudi?
Zaenkrat je vrtec dovolj velik, šola
pa je nekako na zgornji meji svojih kapacitet. Poleg tega je energetsko zelo
potratna, čeprav smo v preteklosti že
veliko denarja namenili za sanacijo stavbe. To je montažna Marlesova stavba iz
osemdesetih let prejšnjega stoletja in je
na koncu življenjske poti. Želja je, da bi
do konca tega mandata pripravili ustrezno dokumentacijo za gradnjo nove šole
in novih oddelkov vrtca. Potem pa bi se
prijavljali na razpise za sofinanciranje
gradnje, kajti občina sama te investicije
ni sposobna finančno izpeljati.
Če vas prav razumem, boste obstoječo podrli in naredili novo?
Da, takšna je ideja. Gledati moramo
v prihodnost, ko bomo potrebovali večjo in sodobnejšo šolo.
Kako pa pri vas funkcionira primarno zdravstvo? V naši občini se
spopadamo z mankom družinskih
zdravnikov.
To je težava povsod v Sloveniji in
je zelo težko rešljiva. Mi smo v našem
zdravstvenem domu podelili dve koncesiji, tako da na ta način rešujemo
problem dostopnosti do zdravnika.
Pole tega zelo dobro sodelujemo z
zdravstvenim domom v Grosuplju, saj
smo soustanovitelji in prav zdaj smo v
dogovoru, da bi nekatere programe in
specialistične preglede izvajali tudi v
našem zdravstvenem domu in bi občanom tako prihranili pot.
Za manjše občine verjetno ne pride v
poštev nič drugega kot povezovanje?
Tako je. Manjše občine težje zagotavljajo kadre, denarna sredstva in
same nikakor ne morejo slediti vsem
področjem delovanja. Naša občina, pa
vaša verjetno tudi ne, si ne more privoščiti zaposliti vseh potrebnih profilov na
občinski upravi. Zato smo z občino Kočevje pristopili k skupni občinski upravi,
kamor bomo prerazporedili dve občin-

ski uslužbenki in kjer bodo njuni plači
55-odstotno sofinancirani. To pomeni,
da smo praktično dobili enega zaposlenega zastonj. Poleg tega skupna občinska uprava nudi tudi druge storitve, ki
jih sedaj iščemo na trgu, in bomo zato
imeli cenejši dostop do teh storitev in
znanj. To smo naredili po zgledu občine Ptuj, ki je že pred leti naredil skupno
občinsko upravo s kar 25 občinami in za
to prejel tudi evropsko nagrado.
Pravite, da je ključ v povezovanju.
Kako pa sodelujete z našo občino?
V zadnjem času zelo dobro; imeli
smo že kar nekaj skupnih sestankov.
Eden večjih projektov bo pri postavitvi sončnih elektrarn na objekte v lasti
občin, ko bo objavljen razpis s strani
države. Če jih skupaj postavimo za eno
megavatno uro moči, bomo upravičeni
do sofinanciranja. Predvsem iščemo
skupne in povezovalne projekte, ker so
medobčinsko vodeni projekti bolje ocenjeni na raznih razpisih.

Naša občina, pa vaša
verjetno tudi ne, si ne
more privoščiti zaposliti
vseh potrebnih profilov na
občinski upravi.
Velike Lašče se pogosto vidijo kot
slovenske Atene. So možnosti za
povezovanje tudi na kulturnem področju?
Prav gotovo. Tudi v naši občini imamo bogato kulturno tradicijo.
V decembru ste imeli zelo uspešen
dogodek Dobrepolje Dobrevolje
Fest s številnimi priznanimi izvajalci.
Boste nadaljevali v tej smeri?
Moram pohvaliti organizatorje, ker
so res odlično izpeljali 1. tradicionalni
Dobrepolje Dobrevolje Fest. Prišlo je
ogromno ljudi; vzdušje je bilo super in
tudi vsa logistika je funkcionirala. Z dogodki pa ne bomo čakali do decembra,
ampak jih bomo organizirali še veliko.
Za kulturni praznik bomo počastili 75
let delovanja pevske skupine Zagoriških fantov, ki že vsa ta leta ohranjajo
in prenašajo ljudske pesmi iz roda v
rod. Poleg tega bomo imeli pozdrav

pomladi, pozdrav poletju in pozdrav jeseni. Decembra pa seveda Dobrepolje
Dobrevolje Fest.
Občina upravlja tudi z Jakličevim domom. Kako ste zadovoljni z vsebinami
oziroma dogodki, ki se tam dogajajo?
V osrednji veliki dvorani gostimo
številne dogodke. V drugih prostorih pa
delujejo številna društva in drugi zainteresirani uporabniki. V prihodnosti bomo
morali po zgledu upravljanja športne
dvorane, uvesti stalno prisotnost upravljalca prostorov. Izkušnje kažejo, da
se tako najbolje skrbi za smotrno uporabo prostorov.
Bliža se največji praznik v Ponikvah.
Kaj se obeta?
(smeh) Pust je res velik dogodek tu v
Ponikvah, kjer ta običaj gojijo že desetle-

tja, stoletja. Priprave na pust se začnejo že en mesec prej; dva tedna prej pa
pričnejo mačkare hoditi po vasi. Je pa
to čisto lokalni dogodek, ki ni namenjen
komercialnemu trženju, in se fantje za
izpeljavo pustnega dne zelo potrudijo.
Mnogi Laščani se sprašujejo, kako
to, da ste tako pogosto v našem
kraju, in kako to, da največkrat parkirate na avtobusni postaji. Kako jim
odgovarjate?
Lepo je imeti prijatelje in se z njimi
srečati in poveseliti. Poleg tega v Laščah uporabljam storitve, ki so v naši
občini okrnjene (npr. pošta). Lahko opravim več storitev naenkrat.
V centru je problem s parkiranjem.
Na avtobusni postaji večkrat parkiram,
ker menim, da nisem v prekršku, lahko
pa, da se motim.
TROBLA intervju 13

Zgodba o podjetniški
vztrajnosti in srčnosti
Primož Petrič | foto: osebni arhiv

Tokrat v gospodarskem kotičku predstavljamo
podjetje Priba okna d. o. o. oziroma ustanovitelja
Barbaro in Primoža Štefanec. Zaposlitev ima 20 stalno
zaposlenih. Barbara in Primož Štefanec sta zgleden
primer podjetniške odločnosti in vztrajnosti. Za občino
pa je pomembno, da se ohranja in povečuje število
davčnih komitentov. Ti ustvarjajo glavnino prihodkov
v državno blagajno. Zadovoljstvo Barbare in Primoža
Štefanec je nagrada za vse, ki so zaupali v izgradnjo
industrijske cone Ločica. Zaradi te možnosti je tu že
našlo svoj prostor pod soncem kar nekaj podjetij; v
kratkem bo verjetno kapaciteta v celoti zasedena.
V podjetništvo sta se podala zelo mlada. Kaj vaju je gnalo na vajini poti?
Kot mlada nadobudneža sva želela
ustvariti nekaj več v svojem življenju.
Spominjam se, da sva razmišljala o
gostinski panogi, mogoče o še čem.
Začela sva s samostojnim podjetjem v
gradbeništvu. Prva dejavnost najinega
podjetja je bila gradbeni inženiring; a
sčasoma sva se preusmerila v proizvodnjo stavbnega pohištva.
Leta 2001 sva odprla podjetje in pričela z obnovitvenimi deli stanovanj, hiš
in poslovnih prostorov. Pri vseh teh delih
sva naletela na težave z dobavitelji stavbnega pohištva. Nato sva se odločila, da
najdeva resnega proizvajalca, zato sva
sama pričela z montažo oken in vrat.
Kako se spominjata začetkov in prvih
izzivov?
V prvih letih sva se seveda soočala
tudi s težavami; kot mlada podjetnika
naju stranke niso vedno jemale resno.
Res pa je, da sva se za vsako stranko
maksimalno potrudila in naročilo izvedla
z odliko, kar nama je sčasoma pridobilo
zaupanje strank. Mislim, da je to neizogiben proces za vsakega začetnika, ki
stopa na samostojno poslovno pot.
Selitev po 12 letih najemništva iz Velikih Lašč v nove lastne poslovne prostore v industrijski coni Ločica je za
poslovanje velika sprememba. Kako
sta se privadila na novo lokacijo?
Res je, s selitvijo v nove prostore
14 podjetništvo TROBLA

Barbara je bila edina monterka stavbnega
pohištva v slovenskem prostoru

smo povečali učinkovitost proizvodnje
za približno 30 odstotkov z istimi kadrovskimi zmogljivostmi. To je vpliv organizacije procesov, ki smo jo v novih prostorih lahko zagotovili. Poleg tega smo
se v lanskem letu opremili z novo linijo
za izdelavo oken in vrat, zato je delo še
bolj tekoče in v tem segmentu avtomatizirano. Pridobili smo tudi nov moderen
razstavni salon, ki je postal središče naše
prodaje. Stranke si lahko pri nas ogledajo
našo ponudbo, saj se tako lažje odločijo, kaj dejansko potrebujejo ali si želijo.
Prepričajo se lahko o kvaliteti, ustreznosti
materialov; lahko jim postrežemo z vsemi
informacijami in jim svetujemo.
Vse na enem mestu, okna, vrata, rolete žaluzije ...
V našem razstavnem salonu lahko
vidite vse produkte, ki jih proizvajamo
in ponujamo. Najkvalitetnejše surovine
ter kvalitetna izdelava zagotavlja našim
produktom stavbnega pohištva v PVC
in ALU programu visok nivo kvalitete.
Poleg oken in vrat nudimo celotno paleto senčil, polic, žaluzij, tend, garažnih
vrat in še več drugih izdelkov. Naš cilj je
strankam ponuditi vse na enem mestu,
zagotoviti vrhunsko izkušnjo in izpolniti
njihova pričakovanja. Z obiskom našega salona se o tem lahko prepričajo.
Potem je bila selitev prava odločitev?
Nakup in izgradnja lastnih proizvodnih prostorov je bila prava odločitev.
Ob ideji in želji po nakupu zemljišča v

obetajoči industrijski coni Ločica sva za
vso podporo hvaležna takratnemu županu Tonetu Zakrajšku. Izkazalo se je,
da je lokacija najinega objekta ključna
za učinkovitost poslovanja. Velika hvala
tudi občanom Velikih Lašč, saj sva bila
lepo sprejeta in tu se počutimo izvrstno.
Vsa sredstva za nov objekt sva zagotovila sama, brez subvencij ali pomoči, čeprav morda kdo govori drugače.
Realnost je, da se lahko zaneseš samo
na sebe.

Na katerih trgih ste prisotni?
Za nama je 22 let samostojnega poslovanja in verjameva v
nadaljnji razvoj in rast podjetja. Naš trg je cela Slovenija; prisotni smo vse od Kopra do Murske Sobote. Povečujemo prodajo
v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. V tujino prodajamo svoje produkte in tam zagotavljamo tudi montažo z našimi usposobljenimi monterji. Za prihodnost se ne bojiva; trg se veča. Zavedava
se, da je ključ do uspeha v nenehnem učenju, prilagajanju ter
vztrajanju pri kakovosti.
Kaj bi svetovala mladim potencialnim podjetnikom?
Mladim podjetnikom svetujeva, naj si jasno postavijo cilje
in sledijo svojim sanjam. Vsak neuspeh naj vzamejo kot stopničko do uspeha. V poslu so ključni resnost, doslednost in
strokovnost, ki jih je treba vedno opravičiti pred strankami.
Beležimo rekordno nizko brezposelnost; nekatere kadre je težko dobiti. Kakšno je stanje pri vas?
Trenutno smo v proizvodnji kadrovsko popolni, vendar bi
potrebovali tehnologa za izvajanje meritev, izdajanje nalog
ter skrb za kakovost opravljenih del. Prav tako iščemo komercialiste za pospeševanje prodaje. Kljub izzivom se trudimo ohranjati kakovost in zadovoljstvo strank ter razvijati
podjetje v prihodnosti.
Poleg dela v podjetju se ukvarjata tudi z glasbo in prostovoljnim delom. Kako to vpliva na vaše življenje?
Glasba je zame sprostitev in način, kako razveseljevati
ljudi s slovensko glasbo. Sva tudi aktivna prostovoljna gasilca in se posvečava razvoju mladine v PGD Kompolje v
Dobrepolju. Kljub vsem obremenitvam se trudiva deliti svoj
uspeh in pomagati lokalnim društvom z donacijami ter aktivnim sodelovanjem.

Obvestilo o
spremembi cene
storitev oskrbe s
pitno vodo
Vodokomunalni sistemi d. o. o.

V skladu s sprejetim sklepom Občinskega sveta
Velike Lašče, ki je na svoji 9. redni seji z dne,
21. decembra 2023 sprejel Elaborat o oblikovanju cene storitve obvezne občinske gospodarske
javne službe oskrbe s pitno vodo, ter o določitvi
višine subvencioniranja cene vode na območju
občine Velike Lašče, obveščamo vse uporabnike
oskrbe s pitno vodo, da bodo z dnem 1.2.2024
pričele veljati nove cene storitev oskrbe s pitno
vodo in sicer:

Cena vode = 2,007 €/m3
Subvencija Občine Velike Lašče = 0,4117 €/m3
Cena vodarine za gospodinjstva in
izvajalce nepridobitnih dejavnosti
= 1,595 €/m3
Cena vodarine za gospodarstvo = 2,007 €/m3

Omrežnina

Vodomer

Znesek na
Faktor
omrežnine vodomer mesečno

DN do 20

1

9,15

DN 20-40

3

27,45

DN 50

15

137,25

DN 80

50

457,5

Vse cene so prikazane v EUR brez DDV, ki se
uporabnikom obračuna po predpisani stopnji

Sodobna proizvodna linija omogoča večjo produktivnost.

TROBLA podjetništvo 15

Kaj se sploh še splača v kmetijstvu?
Dragica Heric | foto: Dragica Heric

Stritarjevi, po domače Hribarjevi, iz Velike Slevice pri Velikih Laščah se že od nekdaj
ukvarjajo z živinorejo, ob tem pa tudi s predelavo lesa. Oče Alojz Stritar ima žago in
izdeluje lesene palete. Sin Matevž je pred dobrimi štirimi leti pustil službo in prevzel
živinorejo, rejo krav molznic za prirejo mleka. Lesna dejavnost je uspešna; večino palet
izvozijo v Italijo, medtem ko pri prireji mleka stroški presegajo prihodke in Matevž
razmišlja o opustitvi kmetovanja ali vsaj prehodu na krave dojilje, kot je na območju
prešla večina rejcev, ki še vztrajajo pri kmetovanju.

10 dni stara teleta.

M

atevž obdeluje približno 30 hektarjev travnikov in pašnikov, večinoma najetih bodisi od sklada ali zasebnikov, ki ne kmetujejo več, zemlje
pa prav tako ne želijo ali nočejo prodati.
Matevž v večini najetih zemljišče le-to
obdeluje, plačuje zakupnino, medtem
ko subvencije prejemajo lastniki. Trenutno ima 28 glav živine, od tega je 18 krav
molznic. Pozimi so krave privezane, telice, teleta ter plemenjak pa v prosti reji.
Čez leto so vse živali na pašnikih, tudi
krave, ki so na pašnikih bo domačiji ter
se vsako jutro in zvečer vračajo v hlev
na molžo. Pri Hribarjevih so eni redkih
v občini, ki imajo še krave molznice in
vsak drug dan oddajajo mleko. Trenutno je veliko krav presušenih in namolzejo malo mleka, a običajno je mleka od
650 do 800 litrov na dva dni. O predelavi mleka Matevž ne razmišlja, pač pa
prej o opustitvi prireje mleka. Ko je pustil službo in se je odločil za kmetovanje,
je resno razmišljal o izgradnji novega

16 podjetništvo TROBLA

hleva. Danes kljub temu, da ima živino
na več koncih gospodarskih objektov in
so hlevi dotrajani, o izgradnji novega ne
razmišlja več. Pri stroških reje in cenah
mleka mu ne pride na misel, da bi 20 let
plačeval nov hlev, ki bi po izplačanem
postal star. Pri teh stroških, ki jih ima,
in cenah mleka se prireja ne splača.
»Če mi na koncu meseca ostane 400
do 500 evrov in se mi potem še pokvari
traktor, ki vzame ves dobiček naslednjih
šest mesecev, kako naj preživljam sebe
in svojo družino?« se sprašuje Matevž,
ki si je v letih prevzema kmetije ustvaril
družino in imata z ženo Katjo triletnega
Jana in dvoletno Nežo.
Preden je kmetijo prevzel Matevž,
so imeli kmetijskih strojev več, a jih
je nekaj prodal oziroma zamenjal za
novejše. Zamenjal je čelno kosilnico,
prodal star traktor ter ga zamenjal za
nekoliko novejšega in tudi v prihodnje
želi prodati že 45 let star traktor in ga
zamenjati za mlajšega, a ne povsem

Zaradi visokih stroškov in nizkih cen mleka
Matevž razmišlja o opustitvi prireje mleka.

novega, saj si v zdajšnji situaciji v kmetijstvu ne želi kreditov.
Zaradi stroškov in, kot pravi, manjšega rizika uspešnosti
osemenitve ima vedno svojega plemenjaka, ki ga daje k čredam telic ali krav po potrebi. Na dve do tri leta plemenjaka
tudi menja. Trenutno sta v hlevu dva bika; eden bo šel letos ali
drugo leto v zakol; drugega, ki je star 4 mesece, bo obdržal
za plemenjaka. Bikce, stare 10 dni, proda za nadaljnjo rejo,
saj za rejo pitancev nima ne prostora ne ustrezne krme. Nazadnje so koruzo pridelovali, ko je kmetijo vodil še stari oče,
danes pa izračuni kažejo, da se pridelava koruze ne splača,
saj jo kmetje pridelujejo za divjad: cena 2.500 evrov za hektar koruze ne prenese prodajne cene mladega bika za zakol.
Matevž daje krmi velik poudarek in poskrbi, da krave in mlade
telice dobijo kakovostno travno silažo, suho seno, koruzo oziroma koruzni šrot pa kupi.
Matevžev oče že razmišlja o upokojitvi, Matevž pa o prevzemu tudi te dejavnosti, kar ga bo postavilo pred dejstvo, v
kakšno smer razvijati domačijo pri Hribarjevih. V tem trenutku
ne vidi veliko možnosti za razvoj prireje mleka, pač pa prej v
preusmeritev v rejo dojilj, če ne celotne opustitve kmetijske
dejavnosti ter ohranitev in razvoj žage in lesne predelave.
Matevž je pred dvema letoma prevzel vodstvo Strojnega
krožka Urban, ki pokriva več občin od Kolpe do Ljubljanskega
barja. Vsako leto pripravijo blagoslov traktorjev in kmetijskih
strojev, vedno prvo nedeljo v maju, pri Sv. Gregorju pri Ortneku. Izvedejo vsaj dve strokovni ekskurziji in predvsem sodelujejo pri uporabi kmetijske tehnike. Izmenjujejo si informacije,
znanje in izkušnje ter si pomagajo pri nabavi in uporabi tehnike.

Vabljeni na
Velikolaško
tržnico
Po decembrskem premoru z
januarjem ponovno začenjamo
z obratovanjem Velikolaške
tržnice. Vabljeni na trg vsako
drugo soboto med 8. in 11. uro.
Na naslednjo tržnico vabljeni
3. februarja 2024,
da si napolnite vaše košare z
domačimi, lokalnimi dobrotami,
saj je domače zagotovo najbolj
zdravo in najkakovostnejše!
Če bi še kdo želel prodajati na
velikolaški tržnici, stopite v stik
z nami na tel. št. 040-505-960
ali pišite na e-mail
stella.vlasic@trubarjevi-kraji.si.

www.velikolaska.si

Boris Škulj ne pozna odgovora
»tega se ne da narediti«
Dragica Heric | foto: Dragica Heric

Boris Škulj iz Karlovice je imel svoj poklic in se je s predelavo
lesa ukvarjal le občasno. Tik pred upokojitvijo pa je uresničil
svojo dolgoletno željo in si uredil delavnico z vsemi stroji,
ki so potrebni za predelavo lesa in začel izdelovati kuhinje.
Danes večino dne preživi v svoji delavnici, kjer mu ne
zmanjka idej in ne pozna odgovora »tega se ne da narediti«,
ko izpolnjuje najrazličnejše želje sosedov, znancev in
prijateljev, ko želijo nekomu podariti majhno pozornost,
nekaj koristnega, nekaj domačega, nekaj iz lesa.

B

orisa Škulja poznamo kot Bobnarjevega, kot so nekoč poimenovali
tistega, ki je izdeloval kmečke vozove.
»S tem se ni ukvarjal ne moj oče, ne moj
stari oče, a očitno so se s tem ukvarjali
naši predniki, saj se nas domače ime
Bobnarjevi drži že od nekdaj,« pove Boris Škulj, ki začne pripovedovati svojo
zgodbo, ki je že od nekdaj povezana
z lesom. Njegov oče je bil tesar; delal
je tramove za strehe. Ob večerih pa so
doma kot po vseh ostalih hišah vsi družinski člani delali lesene žlice. V 70. letih
prejšnjega stoletja je večina teh dejavnosti po domačijah zamrla, ker so mladi
šli v druge poklice in tako je bilo tudi
pri Bobnarjevih. Boris se je na očetovo
željo izšolal za mehanika in po končani
šoli odprl avtokleparsko in avtoličarsko
Boris Škulj ima veliko svojih
idej, upošteva pa tudi ideje in
želje svojih strank.

18 podjetništvo TROBLA

delavnico. Z izdelavo lesa se nekaj let
ni ukvarjal. Po očetovi smrti pa ga je
ponovno zagrabila nostalgija po obdelovanju in izdelovanju iz lesa. Čeprav
se izdelave žlic ni več lotil, je v 90. letih
prejšnjega stoletja kar nekaj časa izdeloval različne lesene skodele, skodelice
in krožničke, ki so bili uporabni za živila
ali bili kot dekorativni izdelek oziroma
spominek. »Vsakič, ko sem potreboval
počitek od svojega dela v avtomehanični delavnici, sem vzel v roke les in iz
njega naredil izdelek,« pove Boris Škulj.
In teh izdelkov je bilo vedno več.
Po letu 2010 je vedno bolj razmišljal,
da bi se ukvarjal le z lesom in čez dve
leti je celotno avtomehanično delavnico
opustil; danes ima v njej žena Marija oziroma že hčera Maja računovodski servis.

Leseni stol je sestavljen iz 29 kosov
različnih dolžin.

Na mestu, kjer je bila hiša njegovih staršev (del sten je celo ohranil), pa je zgradil
delavnico za predelavo lesa. Takrat je bil
trend imeti barvno kuhinjo in sprva je v
mešalnici, ki jo je imel za mešanje barv
za namen avtoličarstva, mešal barve za
barvanje kuhinj. Hitro se mu je porodila ideja, zakaj ne bi kar sam izdeloval
kuhinj. V obdobju izdelave kuhinj jih je
zagotovo izdelal vsaj 25, med prvimi
seveda tudi zase. Izdelal je veliko kosov
posameznega pohištva, predvsem omar
– vse po naročilu in po željah strank.
V zadnjih letih izdeluje in ustvarja
predvsem manjše unikatne lesene izdelke. Nekaj izdelkov ima na zalogi,
večino pa dela po naročilu, še zlasti
če nekdo potrebuje darilo za posebno
priložnost, okroglo obletnico, kar po-

meni, da je vsak izdelek unikaten in
ima v sebi nekaj Borisovega. Na izdelku
lahko lasersko naredi kakšno posvetilo
ali spomin na dogodek. Med izdelki so
tudi takšni, ki jih danes skorajda ni več
v uporabi ali pa jih nekateri ponovno
obujajo in uporabljajo: različne velikosti
in oblike kuhinjske deske ali po domače
dilce, zajc – pripomoček za sezuvanje
škornjev ali nudl deska. Pogosto dela
lesene ure, darilne gajbice različnih
velikosti, mesoreznico, salamoreznico;
izdelal je tudi že stojalo za pršut, napajalnik za čebelice, panje in panjske
končnice in še veliko bi lahko naštevali.
Veliko je izdelkov, ki so povezani z letnim časom in posameznimi praznovanji
in obdarovanji kot na primer ob božiču,
novem letu, za veliko noč. V občini ni
lokalnega društva, ki mu ob visokem jubileju ne bi priložnostna darila daroval
tudi Boris Škulj. Vsako leto pripravi posebna darila, ki jih Občina Velike Lašče
daruje svojim prijateljem v pobrateno
mesto Lützelfüh v Švici.

Film Gepack v
velikolaškem kinu
sobota, 17. 2. 2024, ob 19. uri in
nedelja, 18. 2. 2024, ob 18. uri.
Celovečerni prvenec Žige Kukoviča,
uveljavljenega ustvarjalca vsebin za družbena
omrežja, ki zadnja leta prodira tudi v filmski svet,
prihaja v velikolaški kino.
Gre za gverilski projekt, ki ga je v lastni režiji in
ob popolni svobodi ustvarjanja posnel skupaj z
ekipo mladih in zagnanih umetnikov. O FILMU: V
vznemirljivi pustolovščini se običajna pot na morje
štirih prijateljev obrne na glavo, ko ugotovijo, da jih
spremlja slepi potnik. Razkrije se nevarna mreža
prevar in nepričakovanih zavezništev. Junaki so
postavljeni pred odločitve, ki bodo preizkusile
njihovo prijateljstvo in zvestobo.
Filmska ekipa je drugič zapored odnesla domov
Zlati Muvit (2022 & 2023 + nagrada občinstva).

Leseni pripomoček za sezuvanje obutve,
imenovan zajc, je bil nekoč pri vsaki hiši.

Edini izdelek, ki ga je v zadnjih letih
izdelal v nekoliko večjih količinah, so
tako imenovane gasilske mize in klopi,
ki jih izdeluje po naročilu društev in posameznikov, ki jih uporabljajo za veselice ali piknike. Pred časom se je lotil tudi
posebnih stolov in miz iz lipovega lesa.
Lahko bi jih naredil še več, saj je očitno
informacija šla od ust do ust in klicalo
ga je že več ljudi, tudi od daleč, da bi
želeli komplet dveh stolov in mizico.
V vsej svoji pozitivni energiji, optimističnem in veselem pogledu na svet
je Boris Škulj kritičen in razočaran nad
eno in edino stvarjo, to je, da se slovenski gozdovi pustošijo na račun izvoza visoko kakovostnega lesa v tujino, doma
pa se prodaja manj kakovosten tuj les.
Najin pogovor Boris zaključi: »Delal
bom, dokler bom lahko in dokler mi bosta
pri prenosu večjih delov lesa v delavnico
pomagala sin Boštjan ali vnuk Borut.«
TROBLA podjetništvo 19

SLOVENSKI
KULTURNI PRAZNIK,
četrtek, 8. februar 2024
•••
Trubarjeva domačija
bo za obiskovalce odprta
med 9. in 16. uro.
•••
ob 10. uri

POGOVOR Z AKADEMSKIM SLIKARJEM
VELJKOM TOMANOM
OB RAZSTAVI ČUTNI DIALOGI GOZDA

dr. Martina Malešič:

PROJEKT
IZGRADNJE
ZADRUŽNIH DOMOV
petek, 1. marca 2024, ob 19. uri.
Sejna soba v Levstikovem domu,
Velike Lašče
Predavanje ob razstavi Kako je Vatikan postal
Levstikov dom z ogledom filma Vida Hajnška

•••
ob 11. in 14. uri

PREDAVANJE
»TRUBAR IN NJEGOV ČAS«

•••
ob 15. uri

KNJIGOVEŠKA DELAVNICA
delavnica izdelave miniaturk za družine in
posameznike v izvedbi zavoda Parnas
(zaželene predhodne prijave)
Za tiste, ki pa so vam bližje aktivnosti na prostem,
pa vam je na voljo aplikacija Velikolaška, s pomočjo
katere lahko raziskujete Kiparsko sožitje Trubarjeve
domačije ali pa se sprehodite po Velikih Laščah.

•••
Levstikov dom, Velike Lašče
ob 18. uri
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM
KULTURNEM PRAZNIKU,
posvečena letošnji 100. obletnici
rojstva pesnice in pisateljice
Marije Gorše Perhaj.
KUD Primož Trubar Velike Lašče

Vabljeni!

Javni zavod Trubarjevi kraji

Večer velikolaških ustvarjalk:

ODPRTJE LIKOVNE
RAZSTAVE S
PREPLETOM
POEZIJE MARIJE
PERHAJ GORŠE
četrtek, 14. marec 2024,
ob 19. uri.
Galerija Skedenj na
Trubarjevi domačiji
Vabljeni!

Javni zavod Trubarjevi kraji

20 kultura TROBLA

Tradicionalno 28. medobčinsko srečanje
harmonikarjev »Turjaški harmonikar«
Katarina Gačnik | foto: Evgen Šerbec

Ljubitelji domače glasbe smo se zbrali v soboto, 2. decembra 2023, v Turjaku, kjer je v
polni dvorani ves večer zvenela harmonika. Srečanja harmonikarjev KUD Marij Kogoj
organizira od junija 1990 naprej in vztrajamo vse do danes, predvsem zato, ker so za
kraj Turjak ter udeležence nadvse pomembna.

Ž

e na našem prvem srečanju so sodelovali harmonikarji iz treh občin
in ta tradicija se je z leti ohranila, saj
so se letos predstavili harmonikarji iz
osmih občin: Velikih Lašč, Grosuplja,
Škofljice, Dobrepolja, Blok in oddaljene
Idrije, Cerkna in Novega mesta. Med
31 nastopajočimi sta bili tudi 2 harmonikarici; v starostnem razponu smo
videli mlade od 9 let in vse do 84 let.
To je vsekakor povezovalna, medgeneracijska lastnost teh harmonikarskih
srečanj. Prireditev sta popestrili tudi
dve zanimivi točki, Otroški pevski zbor
POŠ Turjak, pod vodstvom Katarine Polzelnik Sever, ki je zapel ob spremljavi
harmonike, ter Harmonikarski orkester,
ki je začel z delovanjem v okviru našega društva, pod vodstvom Blaža Škulja.
Na srečanjih vsako leto nastopi nekaj novih glasbenikov, ki so šele začeli
z učenjem, »stari« znanci pa se radi
srečajo in si izmenjajo izkušnje. Mnoga
poznanstva, ki so se v letih gradila, nam
omogočajo vsestranskost in potrudimo
se, da vsem zainteresiranim harmonikarjem in harmonikarkam omogočimo, da
se predstavijo na našem odru, pridobijo
pogum in gradijo na svoji samopodobi.

Iz naše občine so se letos
predstavili:

Svit Bartolj, Val Mihelič, Matevž Žužek,
Danijela Gruden, Jure Ahčin, Ciril Škrlj,
Urška Jeseničnik, Jaka Praznik, Janko
Gačnik, Aleš Gačnik, Blaž Škulj.
Letošnja prireditev je – kot pred
leti – ponovno potekala v decembru z
namenom, da obeležimo praznik Ta veseli dan kulture in z njim rojstvo pesnika Franceta Prešerna. Obenem pa se
spomnimo na legendarnega pokojnega
harmonikarja g. Alojza Cente, ki je bil

prvi pobudnik za tovrstna srečanja. Da
se bosta ljubezen do glasbe in domoljubje ohranjala, bo naša velike motivacija
tudi v prihodnje.
Zahvaljujemo se Občini Velike Lašče
in JSKD OI Ljubljana-okolica, ki vsa leta
podpirata naše delovanje, POŠ Turjak
in vodji Stanki Štrukelj za sodelovanje
na prireditvi, voditeljici Jerneji Milavec,
vsem nastopajočim in obiskovalcem, da
podpirate ljubiteljsko kulturo, in našim
zaslužnim članom za požrtvovalno pomoč pri izvedbi prireditve.

Nastopilo je 31 harmonikarjev starih od 9 do 84 let.

TROBLA kultura 21

Vokalna skupina
Metulji vas vabi na

KONCERT
SLOVENSKE
GLASBE

v petek, 8. marca 2024, ob 19. uri,
na gradu Turjak
KUD Marij Kogoj Turjak
v sodelovanju s podružnično šolo
Turjak vabi na

PROSLAVO OB
SLOVENSKEM
KULTURNEM PRAZNIKU
v sredo, 7. februarja 2024,
ob 18. uri,
v dvorani Doma krajanov Turjak.

Trenutki sreče, lepe misli in
doživetja, naj vas v novem
letu pripeljejo do osebnega
zadovoljstva in uspehov.
Vse dobro v 2024!
KUD Marij Kogoj Turjak

MKL, knjižnica Frana Levstika
Velike Lašče in Javni zavod
Trubarjevi kraji vabita na

9. STRITARJEV VEČER
v četrtek, 7. marca 2024, ob 19. uri
v Levstikovem domu
v Velikih Laščah

Gost večera bo Igor Karlovšek. Igor Karlovšek je po
poklicu odvetnik, a že zelo dolgo piše televizijske
in filmske scenarije, radijske igre in romane. Za svoj
mladinski roman Gimnazijec je l. 2005 prejel nagrado
Večernica. V ospredju njegovih nekaterih del so družbeno aktualne vsebine, v delih za mladino pa govori o
težavah odraščajoče generacije.«

22 kultura TROBLA

Vokalna skupina Metulji smo ženski glasovi, skupaj z inštrumenti ubrano povezani v večglasno
petje. S prepevanjem smo začeli leta 1991 v župniji Rakovnik v Ljubljani. Preprosto, brez velikih
ambicij so se med vajami in nastopi stkale vezi
za vse življenje. Leta 2008 smo na zaključnem
koncertu v šali omenile, da to zagotovo ni naš
zadnji koncert ...
In res, po šestnajstih letih koncertnega odmora
bomo znova prepevale, tokrat na gradu Turjak.
Lokacija nam je pisana na kožo in dušo, saj smo
si tri pevke ustvarile dom v občini Velike Lašče.
S tem koncertom želimo pokazati, kako lepo
lahko prijateljstvo zveni po več letih pevskega
premora. Slišala se bo slovenska glasba, vse od
ljudskih pesmi, Avsenikovih viž in seveda zimzelenih melodij. Vabljeni, zagotovo bo nepozabno.
Torej, …

Ali imajo
naši starši
prav?
Špela Kokošinek, Eva Pečnik
foto: freepik

V koliko primerih člani
mlajše generacije raje
posežemo po kratkih
videih, namesto da bi
raje pogledali film ali
šli v gledališče na ogled
predstave kot vir zabave?

B

rez skrbi, nisva eni tistih domišljavih najstnic, ki za razliko od drugih
ne uporabljata socialnih omrežij. Ravno
nasprotno, to toliko bolj poudarjava, ker
sami opažava, da je gledanje kratkih
zabavnih videoposnetkov prevelik del
tudi najinega vsakdana. Za zobobol na
primer res ne bi krivili prekomerne uporabe telefona, vseeno pa se strinjava,
da ta vpliva na pomanjkanje pozornosti.
Že znotraj najine generacije opažava, kako je gledanje 10- ali 15-minutnih vsebin z YouTuba zamenjal ogled
le nekajsekundnih videoposnetkov na
hitro se razvijajoči aplikaciji TikTok. Če
v prvih dveh sekundah posnetek ne pritegne naše pozornosti, že iščemo naslednjega. Pomanjkanje pozornosti ne
vpliva le na sledenje raznim vsebinam,
temveč tudi na učenje, razlago profesorja in celo poslušanje sogovorca.
Nikakor se nama ne zdi, da je popolno
izogibanje socialnim omrežjem edina
rešitev, niti ne najboljša. Meniva pa, da
bi bilo omejevanje preživetega časa za
zaslonom in samokontrola boljša rešitev problema, kot pa da bi se tovrstnemu razvedrilu popolnoma odrekli.

Evino
povečevalno steklo
Človekov povprečen razpon pozornosti dandanes traja le 8,25 sekunde. Če se vam ta številka ne zdi
majhna, naj dodam, da imamo s tem
krajši razpon pozornosti kot zlata ribica, katere povprečen razpon traja
9 sekund.

Zakaj v gledališču ne opazimo večjega obiska s strani mladine? Ali pa,
zakaj večina radijskih postaj predvaja
le kratke popularne hite in ne daljše,
kompleksnejše glasbe? Tudi sami se na
primer zalotiva, da težko zbrano slediva
filmom, daljšim od dveh ur, najbolj od
vsega pa nama zbranosti primanjkuje
pri branju knjig in predvsem šolskih učbenikov ;) (morda pa bi to težavo lahko
rešili že z drugačnimi oblikami gradiv
v šolskih knjigah). Najino mnenje je,
da premalo vztrajamo pri daljših, bolj
tradicionalnih oblikah. Na primer, lahko omeniva obisk gledališke predstave Mrakijada, ki je trajala dobrih 5 ur.
Predstava je priredba trilogije Rimljanovina (in nekaterih drugih del) slovenskega dramatika, pisatelja in režiserja
Ivana Mraka, ki temelji na posameznih
resničnih zapletih Mrakove mladosti,
predvsem ljubljanske gostilne Mrakovega očeta Pri starem Rimljanu. Če sva
iskreni, si je najbrž ne bi ogledali, če je
ne bi imeli v šolskem abonmaju. Čeprav
sva vedeli, koliko časa traja predstava,
sva se odločili in jo pogledali do konca,
medtem ko so se nekateri gledalci med
odmorom odločili za odhod domov. In
poveva vam lahko, da je bilo še kako
vredno. Bistvo vsekakor ni v tem, da bi
si morali ogledovati večurne predstave,
temveč le, da bi kdaj za spremembo
posegli tudi po podobni obliki zabave.
Za začetek bi si lahko ogledali kakšno
gledališko predstavo znotraj abonmaja,

Špelin filmski trak
Vsi poznamo filmske klasike, kot so
Zelena milja, Schindlerjev seznam
in Pogumno srce, za katere morda
niste niti ugotovili, da trajajo 3 ure.
Novejši filmi, daljši od dveh ur, so
že postali manjšina, zato sem si
zadala, da pogledam nekaj izjem.
Navdušena sem bila nad Chazellovim najnovejšim filmom Babylon,
ki s hitro montažo, dinamičnostjo
kamere, neverjetnimi igralci in brutalno resničnostjo filmske zgodovine poskrbi, da nam tudi v tretji
uri ni dolgčas. Pred kratkim nas je
s še eno uspešnico navdušil tudi
Christopher Nolan. Oppenheimer
je film, ki najbolj izstopa po načinu
pripovedi zgodbe. Zgodbo namreč
spremljamo z dveh stališč, ki sta
poudarjeni z barvno korekcijo. Film
izredno pritegne tudi z vrhunskim
oblikovanjem zvoka, zato ob ogledu
doma nastavite zvočnike na maksimum.
ki ga vsako leto pripravi Javni zavod
Trubarjevi kraji, šli na ogled filma, ki ga
na vsake toliko zavrtijo v Levstikovem
domu, ali pa celo v udobju lastnega
doma poslušali daljšo simfonijo.
Če ste z branjem prišli do konca
tega članka, čestitke: vaša pozornost
navsezadnje le ni tako slaba.
TROBLA kultura 23

Projekt Trubar

Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji | foto: JZTK

V oktobru lanskega leta smo se na Trubarjevi domačiji povezali s Fakulteto za
Dizajn v Ljubljani ter se vključili v študijski proces katedre Dizajn managementa.
Program Dizajn management združuje teorijo in prakso na področju oblikovanja,
tehnologije, načrtovanja, podjetništva in trženja. Študenti so se v prvem semestru
letošnjega študijskega leta lotili projekta Trubar. Zadali so si cilj oblikovanja
turističnih darilnih produktov in storitev na Trubarjevi domačiji; pod
drobnogled so vzeli tudi našo blagovno znamko.

V

projektu je sodelovalo 17 študentov Dizajn managementa pod
mentorstvi doc. mag. Mateje Š. Dimic,
predavateljice Žive Slavec, doc. dr. Petra Bole na 1. stopnji in izr. prof. Tanje
Devetak ter doc. dr. Aleš Lipnik na magistrski stopnji. Na začetku projekta so
najprej obiskali Trubarjevo domačijo,
kjer so si ogledali Trubarjevo spominsko
sobo, mlin in žago. Veliko zanimanja je
požela naša trgovinica s spominki in nabor produktov, ki jih ponujamo obiskovalcem. Ogledali so si tudi TIC Kozolec
z interpretacijskim centrom, na koncu
pa smo jim v galeriji Skedenj predstavili
zgodovino in dejavnost zavoda in domačije, naše poslanstvo in cilje.
Po terenskem ogledu so študenti
pričeli s projektnim delom in izdelavo
prototipov, pri čemer so upoštevali bogato kulturno dediščino, naravne zna-

24 kultura TROBLA

menitosti in turistično dejavnost Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Pester nabor
idej in predlogov so nato zaposlenim v
javnem zavodu, predstavnikom Občine
Velike Lašče in zainteresirani javnosti
predstavili v sredo, 17. januarja, v galeriji Skedenj.
Ideje študentov so bile sveže; nudile so pogled od zunaj; podale so marsikatero izhodišče za razmišljanje. Še
posebej je bil svež pogled na oblikovanje nove blagovne znamke, s katero bi
občina in Trubarjeva domačija postali
še bolj prepoznavni.
Seveda je razvoj blagovne znamke
dolgotrajen proces, v katerega morajo
biti vključeni vsi deležniki; v prvi vrsti
morajo znamko sprejeti domači, lokalni
ljudje. Kako se bo proces odvijal, kaj se
bo lahko vključilo in uporabilo v praksi,
pa bo pokazal čas.

Na Trubarjevini se rojeva Trubarjev stol
– pogovorni večeri z zanimivimi gosti
Dejan Zakrajšek

V idiličnem okolju Trubarjeve
domačije na Rašici so se začele
priprave na poseben dogodek, ki obeta
svež pristop h kulturnim dogodkom –
"Na Trubarjevem stolu".

S

kupaj s priznano voditeljico gospo Nušo Lesar bomo na
stol posedli izjemne posameznike, ki bodo razpravljali o
različnih tematikah, od politike in gospodarstva do zdravstva
in umetnosti.
Prvi gost, ki bo zasedel Trubarjev stol, bo bivši predsednik
republike gospod Borut Pahor.
Pogovorni večer z njim bo potekal v mesecu marcu, kar
obeta zanimive in poglobljene razprave o aktualnih temah. Ta
dogodek bo le začetek, saj so v tem letu načrtovani še trije
podobni večeri.
Poudarek večerov bo na raznolikosti tematik, ki jih bodo
obravnavali gostje. Od političnih vprašanj do aktualnih izzivov v
gospodarstvu, zdravstvu ter svetu umetnosti bo vsak večer ponujal priložnost za raznolike in živahne razprave. Trubarjev stol
bo tako predstavljal priložnost za vse tiste, ki si želijo poglobljenega vpogleda v najrazličnejše vidike družbenega življenja.

Trubarjev stol izvira iz ustvarjalnosti
arhitekta in oblikovalca Janeza Suhadolca

Nuša Lesar bo voditeljica pogovornih
večerov na Trubarjevem stolu

Voditeljica Nuša Lesar bo zvesta sopotnica na vsakem
dogodku; skrbela bo, da bodo pogovori tekoči, zanimivi in
informativni. Njeno novinarsko znanje bo zagotovilo, da bo
vsak večer edinstvena izkušnja, ki bo odprla nova vrata razumevanja za občinstvo.
Gosti Trubarjevega stola bodo pokrivali različna področja,
kar bo omogočalo raznolike in dinamične diskusije. Poudarek
bo na temah, ki so pomembne za naše družbeno, politično,
gospodarsko in kulturno življenje. Vsak dogodek bo tako priložnost za razpravo o ključnih izzivih in priložnostih, s katerimi
se sooča naša družba.
Pobudniki pogovorov »Na Trubarjevem stolu« verjamemo,
da bo ta platforma postala pomemben prostor za izmenjavo idej in mnenj, ki bo prispevala k boljšemu razumevanju
in sodelovanju med različnimi sektorji družbe. Hkrati pa bo
omogočila občinstvu, da se poveže z vodilnimi osebnostmi
na različnih področjih.
Pričakovanja so visoka, saj Trubarjev stol obeta postati
točka srečevanja, kjer se bodo tkala nova prijateljstva in kjer
bo vsak večer pustil neizbrisen pečat v mislih obiskovalcev.
Skozi oči različnih gostov bomo lahko raziskovali svet politike,
gospodarstva, zdravstva in umetnosti, kar nam bo omogočilo
boljše razumevanje kompleksnosti sodobne družbe.
Vabljeni ste, da se pridružite in postanete del teh zanimivih, poučnih in navdihujočih pogovorov. To je priložnost za
vse, ki cenite kakovosten intelektualni dialog in ki se želite
poglobiti v raznolikost tem, ki oblikujejo naš svet.
TROBLA kultura 25

Berem,
bereš,
beremo
Maja Smole, MKL

Knjižnica
Frana Levstika
Velike Lašče

Seznam najbolj iskanih
knjig v naši knjižnici v
preteklem letu:

Obratovalni čas

• ZUPANČIČ, David:
Življenje v sivi coni – prizori iz
življenja mladega zdravnika
(Spomini)
• FURLAN, Mira:
Imej me rajši od vsega na
svetu – zgodbe o pripadanju
(Biografija)
• KLAKOČAR Zupančič, Urška:
Gretin greh (roman)
(Zgodovinski roman)
• SVETEK, Irena:
Črni princ (Kriminalka)
• ŠIROK, Mojca:
Praznina [Rim-Ljubljana-Bruselj]
(Kriminalka)
• GORENJAK, Tina:
Najti ljubezen – zgodba po
resničnih dogodkih (Družbeni
roman)
• WOLYNN, Mark:
Podedovane družinske travme
– kako nas oblikujejo vedenjski
vzorci naših prednikov in kako
jih prekinemo (Psihologija)
• BENEDETTI, Ksenija:
Hiša sozvočja – avtobiografski
intervju s 75 sopotnicami in
sopotniki – Koper, Ljubljana,
Lipsenj, Pregarje, Pakoštane,
Montepulciano, Palmižana,
Hvar, San Vigilio, Lipica, Rabac,
Dajla – november 2020 – april
2023 (Spomini)
• VAN DER KOLK, Bessel A.:
Telo si vse zapomni – možgani, um in telo pri zdravljenju
travme (Psihoterapija. Duševno
zdravje)
• ZAGORC, Suzana:
Ne me silit, da ti lažem (roman)
(Družbeni roman)

• sreda: 10:00–15:00

26 knjižnica TROBLA

• ponedeljek: 13:30–19:00
• torek: zaprto
• četrtek: 13:30–19:00
• petek: 13:30–19:00

Mladinski oddelek Stripi
Polonsky, David; Folman, Ari:
Dnevnik Ane Frank – likovna
priredba
Morfemplus, 2024
Dnevnik mladega dekleta je zgodba, ki ji ni enake. Mlade in odrasle
pritegne z osupljivo pripovedjo Ane
Frank, ki je doživljala najhujšo grozo
sodobnega sveta in v svoji preizkušnji ostala zmagoslavno in tragično
človeška. V priredbi Arija Folmana,
z ilustracijami Davida Polonskyja
in odobritvijo Sklada Ane Frank iz
Basla, je Dnevnik prvič predstavljen
v obliki risoromana in vključuje
obsežne citirane dele prvotne izdaje.
Besedilo ostaja zvesto izvirniku,
medtem ko osupljive ilustracije to
klasično delo literature o holokavstu dodatno osvetlijo in vizualno
večplastno okrepijo.

Mladinski oddelek Zbirke pravljic
Sto slovenskih ljudskih – z vrhunskimi slovenskimi ilustracijami
Morfemplus, 2023
Kralj Matjaž, Bela kača s kronico in
Ajdovo zrno so samo trije naslovi
od stotih iz izbora Dušice Kunaver.
Krasijo jo ilustracije 25 slovenskih
ilustratorjev.
Odklenite svet bogastva slovenske narodne dediščine v prestižno
oblikovani in z vrhunskimi ilustracijami obogateni knjigi, ki bo povezala generacije. In naj povem kar z
besedami Dušice Kunaver: »Pravljice
spodbujajo otrokovo domišljijo in
gradijo vrednote, ki bodo oblikovale
ne le njegov razum, ampak tudi
osebnost. Otroka ne moremo vzgajati s pojmi, ki jih ne razume, ampak z
zgledi, ki jih ponujajo pravljice.

Mladinski oddelek Vzreja živali
Ivakič, Anja: Ko najdeš mačko
Zavod Mačja hiša, 2023
Veste, kako ločiti mačko, ki je le
odšla na potep, od brezdomne, zavržene, izgubljene? In kako ukrepati,
če najdete katero od slednjih?
Knjiga Zavoda Mačja hiša avtorice
Anje Ivakič in ilustratorke Sare Vidmajer se začne z najdbo mačke, ki je
ne poznamo. Od tu naprej odgovarja
na vrsto vprašanj, ki se nam ob
takšnem dogodku porajajo ali pa bi
se nam vsaj morala.

smo
Knjižnice
e zaradi
pomembn
ki imamo
vseh ljudi,
be.
radi zgod

Odrasli oddelek Krščanstvo
Roblek, Jože: Lepo je biti star
– dnevnik duhovnika iz doma
starejših
Primus, 2023

Odrasli oddelek Družbeni romani
Abel, Susanne: Izogibajte se
Gretchen – zgodba o nemogoči
ljubezni
Hiša knjig, HKZ, 2023
Tom Monderath je medijska zvezda in
voditelj večernih poročil na kölnski televiziji. Živi kot tipičen bogat, uspešen
samski moški, potuje in se posveča
delu; njegove zveze z ženskami so
mimobežne in površne. Niti z mamo,
84-letno Greto, si ni posebej blizu.
Ko pa pri njej začne opažati znake
demence, ga zaskrbi. Težko sprejme
dejstvo, da je mati bolna, in takrat
Tom potisne na stran vse tisto, kar ji
je vse življenje zameril ter prevzame
skrb zanjo. Greta, ki jo njen edinec
pozna kot distancirano in večno žalostno mater, se mu prične odpirati in
mu pripovedovati o svojem srečnem
otroštvu v vzhodni Prusiji. In ko Tom
najde staro škatlo z materinimi spomini, v kateri je fotografija mladega
afroameriškega vojaka, stara vudu lutka in fotografija temnopolte deklice,
Greta nenadoma obmolkne.

40 dnevniških zapiskov o vseh
biserih (rojenih tudi iz preizkušenj),
ki jih prinaša starost, če jo živimo v
pristnem stiku s seboj, z Najvišjim in
s sočlovekom. Zapisi so se rodili iz
bivanja v domu starejših na Vidmu –
Dobrepolje v letih 2022 in 2023.
Pričevanje o lepoti starosti kljub doživljanju krhkosti življenja je dragocen prispevek v času, ko se prebivalstvo v Evropi stara in je kljub temu
govoriti o starosti kot o osrečujočem
življenjskem obdobju skoraj tabu.
Duhovni vpogled v bivanje v Domu,
srečevanje s starostniki, duhovno
spremljanje in prinašanje Kristusa v
svet na robu med zemeljskim in večnim – vse to prinaša prva tovrstna
knjiga pri nas.

Odrasli oddelek Kriminalni romani
Šifrer, Andrej: Volkovi
Didakta, 2023
Prva pop rock glasbena kriminalka,
ki vas pelje v svet zakulisja z vsemi
bleščicami, ki jih ponuja slava, in
temnimi platmi, ki so navadnim
smrtnikom neznane.
Zgodba vas pospremi v podzemlja
dogodkov, za katere glasbena srenja
noče, da jih poznate. Tako kot marsikoga pred njimi tudi Volkove načne
notranja korozija – ljubosumje, slava,
alkohol … in prezgodnja smrt. Ko za
vedno utihne že drugi Volk, se pojavi
vprašanje: gre le za nesrečno naključje ali jih morda nekdo namenoma
iztreblja?
Viri: morfem.si, supercombe.si,
didakta.si, galarna.si.
TROBLA knjižnica 27

intervju:
Lara Nedeljković

»Težko bi
rekla, da je
moje življenje
drugačno«

28-letna Lara je zaradi okvare
hrbtenice že od rojstva na vozičku.
Bralcem Troble ni neznan obraz.
Večkrat smo že brali o njenih
plesnih dosežkih. Je namreč
edina kategorizirana državna
paraplesalka v Sloveniji. Prihaja
iz Ulake. Sedaj večino časa, zlasti
med tednom, preživi v Ljubljani,
kjer pripravlja magistrsko nalogo
s področja uprave. S paraplesom se
ukvarja že sedem let.

Angelca Petrič | foto: osebni arhiv

Kako je tvoje življenje zaradi invalidnosti drugačno?
Sama bi težko rekla, da je drugačno.
Življenje se ne razlikuje veliko. Mogoče
se pozna pri arhitektonskih ovirah. Vse
več stavb je že dostopnih invalidom in
na tem področju se napreduje. Poznalo
se mi je na primer pri odločanju za vpis
v srednjo šolo. Želela sem na srednjo
vzgojiteljsko, kjer se je pokazala ovira.
Vse stavbe še niso dostopne. Prav tako
invalid ne more opravljati vseh poklicev,
ki jih hodeče osebe lahko. Velikokrat se
na tekmovanjih pogovarjamo z ostalimi
plesalci iz tujine. V kar nekaj državah
imajo večjo izbiro pri vpisu v srednje šole/
fakultete in potem pri opravljanju poklica,
ki so si ga želeli.
Je mama že pred tvojim rojstvom vedela za invalidnost?
Ja, izvedela je že v nosečnosti.
Kako se uradno imenuje okvara?
Spina bifida. Rodila sem se z odprto
hrbtenico; določeni živci so prekinjeni.
Imaš kakšne terapije?
Enkrat letno hodim na obnovitveno
rehabilitacijo za 17 dni. Za ostalo mi skoraj
zmanjkuje časa. Mlajša sem hodila redno
na terapije na URI Soča.

Hvaležna sem
staršem, da lahko
živim neodvisno
življenje.
28 intervju TROBLA

Kaj lahko delaš enako kot hodeče
osebe in kje so še ovire?
Ne morem opravljati vseh poklicev, dostopati do vseh zgradb, vseh storitev. Trudim se, da sem v največji možni meri enaka kot ostali. Tudi starši so me vključevali v
vse dejavnosti. Prav tako so se v osnovni
šoli trudili, da sem se vključila v vse zadeve oz. aktivnosti in programe prav tako kot
ostali otroci. Načeloma lahko počnem vse
stvari, določene seveda s prilagoditvijo oz.
na drugačen način.

Je življenje na invalidskem vozičku
lažje v mestu ali na podeželju?
Vseeno v mestu. Nujne stvari, kot so
trgovine, so zraven; tudi javni prevoz je
dostopnejši. Doma potrebuješ svoj avto.
Ker živimo na Ulaki, kjer ni trgovine, bi
morala z avtom v Lašče ali celo v Ribnico, Ljubljano. Tu je vse bližje. Kot trenutno kaže, bom najverjetneje ostala v
Ljubljani. Tu tudi iščem službo, ker je bolj
enostavno in je tudi več možnosti.

Kako je potekalo tvoje izobraževanje?
Najprej sem obiskovala osnovno šolo
v Velikih Laščah, nato gimnazijo v Ljubljani; sledil je študij na Fakulteti za upravo,
prav tako v Ljubljani. Trenutno pišem magistrsko nalogo.
Kako so reševali problem dostopnosti v osnovni šoli v Velikih Laščah?
Najprej sem bila v nižjih nadstropjih;
nato so ob obiskovanju višje stopnje kupili
stopniščni vzpenjalec, tako da ni bilo težav.
V osnovni šoli sem tudi normalno obiskovala športno vzgojo in bila ocenjena. V
srednji šoli so me le-te opravičili tako, da
ni bilo treba obiskovati športne vzgoje.
Kako je videti športna vzgoja za invalide?
Učiteljica v osnovni šoli me je vključevala v vse. Upoštevala je moje omejitve in
pouk temu ustrezno prilagodila. Pri ocenjevanju je bila na primer razlika v odbojki. Ostala dekleta so igrala med sabo; jaz
seveda nisem mogla teči za njimi. Morala
pa sem npr. 30-krat odbit žogo, ne da mi
pade na tla. In tako dobila oceno. Nisem
delala prevalov; kotalila sem se; zadeve
smo prilagodili. Telovadila sem v največji
možni meri tako kot ostali otroci.

Ko sem nastopala
v laščah, je bil lep
občutek nastopiti
pred domačo
publiko.

Kaj ti pomeni gibanje?
Meni veliko pomeni. Tudi s fizičnega
vidika. Veliko sedim, zato se pojavijo bolečine. Gibanje pomaga, da so bolečine
manjše, da ohranjam fizično aktivnost. Za
človeka, ki veliko sedi, ima gibanje še toliko večji pomen. V prostem času se rada
družim s prijatelji, družino in preživljam
čas v naravi.
Kdo te je navdušil za ples?
Moja sostanovalka v študentskem
domu me je prepričala, da pridem pogledat. Na začetku sem šla tja z namenom
res samo pogledat. A že prvič mi je bilo
zelo všeč. Na začetku nisem hodila plesat
preveč redno; navsezadnje je ples zabaven. Nato sem začela bolj resno trenirati.
Plešem v plesnem klub Zebra; to je edini
klub v Sloveniji, ki se ukvarja s paraplesom. Vsako leto nas je več, tudi mladih.
Zelo smo uspešni; veliko se pojavljamo v
javnosti.
Kako poteka ples na vozičku?
Za ples na vozičku mora biti voziček
ustrezno prilagojen. Uporabljam športni
voziček, ki ima kolesa pod kotom, da se
vrti hitreje, je lahek, nima dodatnih obremenitev, kot so zavore in ročke. Pri plesu
na vozičku gre za gibanje telesa, gibanje
rok, glave. Lahko bi rekli, da je dosti podoben plesu hodečih, le da plešeš na vozičku. Tudi figure skušamo čim bolj približati tistim, ki jih izvajajo hodeči plesalci.
Tvoj soplesalec hodi?
Trenutno ga sicer nimam več in plešem
solo. V para plesu so tri kategorije: solo
ples, torej plesalec na vozičku, kombi par
(hodeči plesalec in oseba na vozičku) ter
duo par, kjer sta oba plesalca na vozičku.
Katere plese imaš najraje?
Plešem standardne in latinskoameriške. Ljubši so mi latinskoameriški, ker so
bolj hitri in bolj dinamični. Bolj si dinamičen, več je svobode, več prostega gibanja.
Kako potekajo treningi?
Skupinske treninge imamo dvakrat
na teden; nato so tu še individualne ure s
trenerjem. Prej ko sem plesala v paru, sva
se s soplesalcem še sama dobila enkrat
ali dvakrat na teden, pred tekmo pa vsak
dan. Odvisno od časa. Sedaj imamo malo
premora s tekmovanji že od novembra,
sicer si sledijo vsak mesec. Za nami je
svetovno prvenstvo, ki je potekalo no-

vembra v Genovi v Italiji. Prva tekma, ki
sledi, je sedaj februarja v Franciji.

Verjetno so vsi treningi in tekmovanja povezani tudi z visokimi stroški?
Vsak poskuša poiskati sponzorje, donatorje. Veliko stanejo tudi plesne obleke, okoli 2000 EUR; potem so tu še plesni
čevlji, plesni voziček, stroški potovanj …
Del stroškov tekmovanj nam krije Zveza
za šport invalidov, tako da nekako gre. Je
pa to zelo drag šport.
Kdo vas trenira?
Trenira nas Andrej Novotny. On pleše
od malih nog in je učil tudi hodeče plesalce. Na željo njegove prijateljice, ki je takrat
učila v klubu, je prišel v klub malce pokazat
korake hodečim; nato se je tako izšlo, da
je začel trenirati oboje, hodeče in plesalce
na vozičku. Opravil je vse potrebne izpite
za sodnika in trenerja, tudi mednarodnega
sodnika. Že ko sem pričela trenirati, sem
začela sodelovati z njim.
Kje trenirate?
Na Viču, na Gerbičevi ulici, v prostorih
Kazine.
Kako je videti trening?
V ponedeljek imamo tehnične treninge.
To obsega vaje na vozičku, vaje s telesom;
vse skušamo približati gibom hodečih, le
da ne uporabljamo nog. Pri plesu invalidov
ne gre za to, da se samo malo premikaš.
Delaš tudi gibe z vozičkom. Ob sredah imamo preplesovanje; preplesujem torej koreografije, ki jih imam zastavljene.
Katerih tekmovanj se udeležuješ?
Praktično vseh, državnih, mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstev;
vseh se udeležujem.
Katere dosežke na področju plesa bi
izpostavila?
Lanska in predlanska sezona sta bili
izjemno uspešni. Leta 2022 sva s soplesalcem postala evropska podprvaka. Osvojila
sva dve medalji na evropskem prvenstvu.
Poleg tega sem tudi sama v solo kategoriji
prišla v finale evropskega prvenstva. Lani
je bilo svetovno prvenstvo, kjer sem v solo
kategoriji dosegla 8. mesto izmed 29 udeležencev. To je zame kar velik uspeh glede
na to, da sem bila na zadnjem svetovnem
prvenstvu 19. Preskok je kar velik. Ponosna sem, da sem edina kategorizirana paraplesalka v Sloveniji. Imam kategorizacijo
TROBLA intervju 29

Ko potrebujem nekaj iz
omare, se presedem iz
vozička na pult in nato
vzamem iz omare ter se
spet presedem dol. Zame
je to avtomatizem.
državnega razreda. Za vsem tem je velik
trud. Od tekmovanj, na katerih sem bila,
mi je najbolj ostala v spominu Japonska.
Tam smo si vzeli čas in ostali še malo po
tekmovanju. Zelo zanimiva izkušnja, drugačen način življenja. Tudi letos nas čakajo
zanimive tekme. Avgusta grem zagotovo v
Ameriko; ostalo bomo še videli sproti, kako
bo čas dopuščal.

Te bomo lahko videli še plesati v Velikih Laščah?
Seveda, če me boste povabili. Z veseljem se udeležim. Ko sem nastopala v Laščah, je bil lep občutek nastopiti pred domačo publiko. Mami me je prvič videla plesati
in je imela solzne oči. Veliko ljudi, ki me je
gledalo, je bilo navdušenih. Drugače je nastopati doma kot pred neznanimi ljudmi.
Kako je videti tvoj običajen dan?
Vstanem, se uredim; nato imam običajno že načrtovanih kar veliko stvari.
Nisem veliko prosta, saj so tu treningi,
nastopi, intervjuji in še marsikaj. Čez cel
dan se kaj dogaja. Težko bi opisala tipičen dan, ker je vsak drugačen.
Potrebuješ kakšno pomoč pri vsakodnevnih opravilih?
Ne, sem samostojna.
Kako je prilagojeno stanovanje, kjer
živiš?
Nič posebnega. Stavba ima dvigalo.
Tega uporabljam, ker živim v prvem nadstropju. Tudi doma ni posebnih prilagoditev. Razen tega, da so prostori veliki.
Načeloma normalno funkcioniram; doma
imamo tudi banjo. Ovira je morda včasih
na morju, ko naletiš v kopalnicah na ozka
vrata. Doma smo naredili večje prostore.
Jaz uporabljam navaden ročni voziček, s
katerim tudi lažje funkcioniram v manjših
prostorih. Edino dvigalo je pomembno.
Kako pobiraš stvari s tal?
Nagnem se in poberem. Kako pa naj
drugače?

Te kaj ovira?
Morda je še največja ovira višina.
Včasih kaj potrebujem z višje police v
trgovini; takrat prosim za pomoč. Doma
teh težav nimam. Ko potrebujem nekaj iz
omare, se presedem iz vozička na pult in
nato vzamem iz omare ter se spet presedem dol. Zame je to avtomatizem, nekaj
kar počnem normalno.
Imaš tudi izpit za avto?
Ja, imam izpit. Avta pa še nimam, vendar razmišljam tudi o nakupu. Avtomobili
so tudi ustrezno prilagojeni, da je možno
vse delati z rokami.
Se ljudje do invalidov obnašajo drugače?
Jaz ne čutim, da bi se ljudje do mene
drugače obnašali. Mogoče tudi zato, ker
sem družabna oseba in imam veliko prijateljev tako med invalidi kot hodečimi. Moja
družba ne gleda drugače na invalide. Mogoče se še vedno najde kdo, ki se mu invalidi smilijo, se mu zdijo ubogi in da ne morejo
nič početi. A družba kar napreduje v ozaveščanju, tako da se ti stereotipi odpravljajo.

Toda tudi od invalida je odvisno, ali se bo
smilil sam sebi, ali se bo vključil v družbo.

Kaj pa odnos hodečih?
Včasih skušajo pomagati, ko ni treba.
Včasih prehitro skočijo v smislu nudenja
pomoči, ampak mene to ne moti. Jaz
odgovorim, če potrebujem pomoč za na
pločnik, tako s »prosim« kot z »ne hvala«,
če pomoči ne potrebujem.
Kateri so cilji za naprej?
Da bi živela kot vsi ostali karseda normalno. Torej služba, družina, običajno življenje. Bo pa verjetno šport še nekaj časa
moj del življenja in se določene stvari temu
prilagajajo. Zavedam se, da ne bo vedno
časa, da bi bilo vse profesionalno; sčasoma bo verjetno bolj na ljubiteljskem nivoju.
Na kaj si v življenju najbolj ponosna?
Da sem zrasla v samostojno osebo.
Za to sem najbolj hvaležna staršem, in
sicer da lahko živim neodvisno življenje in
imam okrog sebe ljudi, ki mi veliko pomenijo. Uspešna sem na več področjih in za
to sem hvaležna.

Adl o tem in onem
Pripravlja Jože Starič

O gensko spremenjenih organizmih
Najbolj razvpito ime pri gensko spremenjenih semenih je
Monsanto, ki je imel leta 2015
26 % svetovnega tržnega deleža
semen. To je bilo ameriško podjetje, ki je od leta 2020 del nemškega kemičnega giganta Bayer.
Takšnih podjetij je še več, ampak Monsanto je najbolj razvpit.
Evropa se gensko spremenjenih
semen otepa, ampak tovrstne
korporacije se na vse načine trudijo, da bi prišle s svojimi izdelki
na čim več trgov. Sumljivo pri
vsej stvari je, da podjetje Monsanto nikoli ni imelo velikega dobička, kar kaže, da je bilo v službi
nečesa drugega. Mislim, da gre v
ozadju za prevzem globalnega
nadzora nad hrano. Nekateri,
ki bi želeli vladali temu svetu,
poskušajo uvajati kontrolo nad
vsem in kontrola nad hrano je en
del tega. Največji problem vidim
v tem, da si te korporacije lastijo semena in če kmet z opraševanjem s sosednje njive nehote
pride do gensko spremenjenih
semen, ga korporacija lahko
toži, kar je nizkotno, da bolj ne
more biti.
Po drugi strani pa hrana, pridobljena iz gensko spremenjenih semen, zagotovo ni boljša.
Zaradi naprednih tehnologij
jo je lažje pridelovati, ampak ni
boljša. Priljubljena floskula je,
da je to (še ena) rešitev za svetovno lakoto. Nekatere raziskave na
miših so pokazale, da uživanje
gensko spremenjene hrane po

nekaj generacijah povzroči sterilnost. Če se tisti, ki bi radi vladali svetu, tega zavedajo, lahko
domnevam, da gre na nek način
za uvajanje nadzora nad številom prebivalstva. Na svetovnem
spletu ni težko najti dokumentov, ki te namene potrjujejo. Če
jih ne bomo ustavili, to pomeni
pot h koncu zahodne civilizacije. Po moje gensko spremenjena
hrana in nadzor nad številom
ljudi stopata z roko v roki.
V zadnjem času smo priča
velikim migracijam iz manj razvitih delov sveta v bolj razvite. S
tem se srečujejo tako v ZDA kot v
Evropi. Dejstvo pa je, da današnje
migracije niso spontane, ampak
so organizirane. Organizatorji, ki
seveda niso migranti, pa so polni
denarja, kar kaže, da jih nekdo financira. Nekatere teorije pravijo,
da je v ozadju »ustvarjanje« novega evropskega človeka prihodnosti, ki bo zmes belega Evropejca,
Azijca in Afričana. To je načrtna
raznarodovalna politika, ki bi
uničila narode v Evropski uniji.
Končno pa bi to globalno vodilo
v eno kulturo, v eno religijo, v en
finančni in politični sistem. To
spominja na znanstveno fantastiko in se seveda ne more in se ne bo
uresničilo, čeprav nekateri morda
sanjajo o tem. Gensko spremenjeni organizmi so delček tega.
Nekatere države se uvajanju
gensko spremenjenih organizmov upirajo. Tak primer je Rusija, kjer so gensko spremenjeni
organizmi prepovedani; za uporabo je zagrožena enaka kazen
kot za teroristična dejanja.

O zahodnem svetu
Slovenci spadamo v t. i. kolektivni Zahod, ki ga velika večina sveta ne mara, ne sprejema njegovih vrednot in začenja
zavračati tudi zahodni finančni
sistem. Slovenci pa tudi marsikateri drug narod v Evropi seveda nismo popolni pristaši vseh
zahodnih vrednot. Na Zahodu
prihaja do uničevanja družine
kot ene osnovnih vrednot; posledično pada nataliteta, kar pa
vodi v staranje prebivalstva in
izumiranje. To je preprosto dejstvo in na koncu prevladajo tisti,
ki jih je več. Zahod uvaja vedno
več nadzora; zadnji poskus je
uvajanje digitalnega denarja.
Veliko ljudem nadzor ni všeč, a
v zameno nam ponujajo udobje,
za katerega pa smo pripravljeni
žrtvovati tudi del svoje svobode.
Stara modrost pravi: Slabi časi
dajejo močne ljudi, dobri časi
dajejo šibke ljudi. Časi so dobri,
materialno blagostanje je vse
večja vrednota, a v resnici postajamo šibkejši.

Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo,
pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu,
zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za zapisano.

Ob Nejčevi obletnici
Marjana Dolšina Delač | foto: arhiv PD

Nekrolog je posebno, namensko pisanje, pri katerem je verjetno najtežje odpreti
prazen besedilni dokument in zapisati prvo poved. Obtežen s čustvi in ultimativno
odgovornostjo do besed, ki bodo človeka pospremile iz bivanja v nebivanje, iz stiska
roke v spomin, predstavlja piscu veliko breme, saj ve, da ne bodo izvabljale nasmehov
na obraze, ampak bolečino, jok, obup, vsekakor nič takšnega, kar bi lahko kogar
koli osrečevalo. Še dobro torej, da ne pišem nekrologa, ampak le preprosto besedilo
v spomin Nejcu, ki je idilično sončnega 16. januarja 2022 odšel na zimski vzpon na
Triglav, a se z njega ni vrnil domov.
Kljub sledečemu prepletu najinih
zgodb bi lagala, če bi zapisala, da sva
bila z Nejcem dobra prijatelja, saj sva
se le bežno poznala. Zanj tudi nimam
posladkanih besed, ker sem mnenja, da
pretenciozno vélike misli in dramatizirane krilatice zgolj zameglijo in okrnijo
spominjanje, ki bi moralo ostati iskreno
in naslovljeno na resničnega človeka. In
Nejc je bil tako pristen človek, da mu
vsaj to dolgujem. V spominu ga imam
kot od sebe precej mlajšega ljubkega
fantiča z očali iz sosednje vasi, ki me je
vsakokrat zgledno pozdravil v trgovini,
kasneje pa tudi v kateri od vaških gostiln. Ker se to spodobi. Kmalu zatem,
ko je z uspešno opravljenim izpitom za
vožnjo avtomobila dočakal svojo odraslo neodvisnost, sva se nekega mrzlega jutra srečala tudi od blizu. Še v trdi
temi sem vsa zmrznjena v svojem starem audiju krmarila proti Laščam med
kupi snega in v nepreglednem ovinku
je le malo preveč smelo pribrzel Nejc.
Morda bi kakšen agilnejši voznik splezal na napluženo barikado, jaz pa sem
samo stisnila zavoro in otrpnila na mestu, dokler nisem slišala pričakovanega
reska in sprednji konec njegovega avta
se je ustavil v zadnjem boku mojega.
»No, pa smo tam.« V glavi se mi je zvrtel
scenarij, ki me čaka: nestrpen moški voznik, ki bo hrulil name, kaj sem vendar
počela, da ne smem klicati policije in da
se na moji karoseriji komaj kaj pozna,
da se mu mudi v službo, da sem mu pokvarila dan in me bo na koncu prepričal,
da sem za vse kriva sama … »Aaaaa!«
Globoko sem zajela sapo, prestavila v
prvo, ugasnila motor, odpela varnostni
pas in poklapano izstopila. Pričakal
me je zaskrbljeni Nejc, ki me je najprej

vprašal, ali sem v redu. Nato se mi je
opravičil, da je trčil vame, in obljubil,
da bo sam poskrbel za popravilo moje
stare pločevine. O svojem avtu ni rekel
ničesar. Odgovorila sem s kratkim: »Ja,
v redu sem« in: »Hvala,« čeprav sem
bila v resnici šokirana. Ne nad najino
prometno nesrečo; teh sem do takrat
imela že kar nekaj, ampak nad tem,
kako se je razpletla. Vse obljubljeno se
je uresničilo in razen nekaj dni brez prevoznega sredstva nisem imela v zvezi z
dogodkom nobenih skrbi več. Dejanja
govorijo glasneje od besed, mar ne?
Kasneje se nisva nikoli več zares pogovarjala, opazila pa sem, da je vzljubil
hribolazenje, saj je neumorno objavljal
fotografije z vedno drznejših izletov in jih
pospremil z doseženim časom hoje. Ker
je bilo skalnato visokogorje svojčas tudi
moja velika ljubezen, sem vedno z zanimanjem pregledala spletne objave z njegovih tur in se vračala v svoja doživetja.
Spomnim se, da sem večkrat pomislila:
»Fant je kar resno zagrabil,« saj so bile
vmes tudi bolj zveneče destinacije, ki sem
jih sama pospravila v predal posebno pomembnih trofej. Naposled je bil na vrsti
Triglav … pozimi. Ne, nikoli nisem zlezla
višje od Kredarice, četudi sem poleti že
večkrat posedala ob Aljaževem stolpu,
prvič še kot osnovnošolka in enkrat celo
na snežnem zametu nad njim, ki se je v
mrzli pomladi leta 2001 obdržal vse do

junijskega dneva državnosti. In ko sem
leta 2016 na kamniški Brani ob prepadnem žlebu prvič začutila šibeča kolena
in omehčane kolke, sem dereze, cepin
in pohodno plastiko za vedno postavila v
kot. Dereze in čevlje sem prodala, cepin
pa predala očetu z željo, naj ga podari
ali posodi nekomu, ki bi sicer po hribih
kolovratil brez ustrezne opreme. Bil je
vrhunski pohodni cepin z okroglo rinko in
le nekaj praskami, ki so nastale ob mojih
redkih zimskih vzponih. Na enem od njih

Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan,
kako me izvabljaš iz nizkih ravan.
V zimski idili na strme vrhe,
da tam si spočije v samoti srce.

sem v še beli pomladni nedelji prečila
snežino na poti na Jalovec. Najlepši važič nad Tamarjem je vedno postregel z
nepričakovanim zapletom in tudi tokrat
ni šlo drugače. Na srečo me je moj bleščeči cepin še pred previsom ustavil na
poti v ledeniško dolino Koritnice, ki se
vije kakšnega pol kilometra nižje. Tiste
druge nedelje pred dvema letoma ga je
oče posodil Nejcu.
Bil je optimističen dan; narava se
je kopala v soncu in ob kosilu sem
sorodnikom z navdušenjem razlagala, kako sem ravnokar prvič stala
na drsalkah. Vest o Nejčevi tragični
nesreči pod Malim Triglavom je toliko bolj zarezala v možgane in me v
hipu vrnila na pobočje nad Kotovim
sedlom, kjer sem sama doživela isto.
Samo z drugačnim koncem. Vse z
dobrim namenom izrečene misli, ki
sem jih poslušala ob Nejčevem pretresljivem pogrebu in po njem – da je
zdaj tam, kjer je bil vedno srečen, da
ga je Triglav poklical k sebi in da je
bilo že tako usojeno, so ob zavedanju
nepovratnosti tega, kar se je zgodilo,
zvenele kot slaba tolažba. A kaj drugega je sploh preostalo?
Enako močno so me pretresle
očetove besede o mojem cepinu, ki
je »zdrsnil z njim,« saj je zraven odšla
tudi vsa moja mladostna korajža, vsa
želja po adrenalinu, neverjeten občutek svobode, ki me je vsakokrat pričakal na vrhu. Okrog mene so se mnogi
spraševali in se še sprašujejo, zakaj
je Nejc sploh rinil tja gor – na vrat na
nos, v tako težkih razmerah, zakaj že
zdaj … V resnici mi je kristalno jasno, le
razložim težko. Ne razumem pa, zakaj
je bilo prav meni prihranjeno in njemu
ne. Bil je isti cepin. Nekje v Snežni konti je obležal kot nagrobnik, jekleni epitaf, ki je v skale vrezal njegov pogum,
odkritosrčnost, preprostost in vse druge odlike, po katerih smo ga poznali.
Postal je memento mori, ki me ne bo
nikoli zapustil, opomin, da smo krhka
organska bitja, katerih življenja ugašajo v hipu, nenačrtovano, popolnoma
absurdno. In Nejc bo bival z mano kot
upanje in potrditev, da obstajajo ljudje, ki zmorejo ostati iskreni, prijazni in
pošteni tudi takrat, ko se večina spozabi. Le ni jih prav veliko. Dragi Nejc,
nismo te pozabili, le počakaj nas nekje
na dolgi poti v večnost.

Oda svobodi

(KP, 14. november 2018)
Tvoj klic je močan
in trga okove,
odpira obzorja,
moči daje nove.
Brez tebe je tema
in v duši je mraz,
nesreča odkrije
svoj pravi obraz.
Te mnogi bi radi
zaprli v ogrado,
te zbrisali iz uma
kot slabo razvado.
Vest si ti slaba
vseh tistih slabičev,
ki sanjajo sebe
v vlogi biričev.
Zatiranim sonce,
zasužnjenim sen,
upanje stalno
kot ljubimcem objem.
Zato boš ostala
kot zvezde na nebu,
do večnosti draga
kot morje galebu.
Svoboda je moč,
ki gore premika,
svoboda je luč,
ki se v dalji svetlika,
svoboda je up,
ki zadnji umira,
svoboda se vedno
na pogumne opira!
Srečo Knafelc

Cvetovi ljubezni
V vsakem cvetu je ljubezen;
vsak cvet svojo moč ima,
da nam lajša bolečine,
kadar jih telo ima.
Kadar kje smo čisto sami,
ranjeno nam je srce,
tudi zanj tam na poljani
prava rožica cveti.
Kdor v bogastvu išče sreče,
nikdar našel je ne bo,
saj se v cvetovih skriva
in v travah valovi.
Če kdaj našel boš to srečo,
vedno v srcu boš bogat
in v tebi vsepovsod bo
neizmerno lep zaklad.
Občankam in občanom!
Naj nič vam časa ne greni.
Vse, kar slabo je, naj zbledi,
v cvetov se tisoč spremeni.
Nataša Vybiralik Klinc

Naslednja
številka izzide
27. marca 2024.
Gradivo
oddajte do
13. marca 2024.
Oglase
sprejemamo na
trobla@velikelasce.si ali po tel.
01 7810 370.
TROBLA poezija/umetnost 33

Ob praznovanju
70-letnice vrtca
Sončni žarek
Stanka Mustar, Metka Mehlin
foto: arhiv šole in vrtca

V mesecu novembru smo se strokovni
delavci vrtca in otroci pripravljali na
praznovanje visokega jubileja našega
vrtca. V praznično obarvanem tednu,
ki je potekal od ponedeljka, 20. 11., do
petka, 24. 11. 2023, so se zvrstile različne načrtovane dejavnosti. Po besedah novinarja, ki je posnel in pripravil
prispevek o našem vrtcu, sodimo med
najstarejše vrtce na podeželju.

V

tednu pred načrtovanimi dogodki
nas je obiskala ga. Marija Koprivec – vzgojiteljica, ki je pričela z delom
v vrtcu v Velikih Laščah. Spremljali so
jo »njeni prvi otroci«, ki so bili v tistem
času vključeni v vrtec. Vzgojiteljice in
otroci so pripravili zanimiv program in
nato smo si skupaj ogledali vrtec, ki je
sedaj precej drugačen. Otroci pa niti
ne, saj so »še vedno igrivi, vedoželjni,
živahni in včasih tudi malo nagajivi«, kot
je povedal eden od obiskovalcev. Gospo Marijo so še vedno klicali tovarišica,
tako kot je bilo takrat v navadi. Na skupnem druženju smo izmenjali izkušnje,
mnenja in spomine, ki so jih z nami podelili obiskovalci. Vse smo lepo povabili
na našo osrednjo prireditev in jim izročili majhen spomin na ta dogodek.
Na prvi dan začetka našega prazničnega tedna smo se z otroki v vrtcu pogovarjali, kaj pomeni to, da naš vrtec
34 šola in vrtec TROBLA

praznuje 70. rojstni dan, kaj bi vrtcu
zaželeli za rojstni dan, kaj jim je v vrtcu
najbolj všeč itd. Nastali so lepi plakati
z željami, mislimi in risbami otrok, ki so
bili razstavljeni v večnamenskem prostoru vrtca.
V torek popoldne je v športni dvorani Osnovne šole Primoža Trubarja
Velike Lašče potekala osrednja slovesnost ob 70-letnici vrtca Sončni žarek
z naslovom Zapoj, zapleši, veseli se z
menoj. Na prireditvi so se z ritmičnimi,
ljudskimi in rajalnimi plesi ter pevskimi točkami predstavile vse skupine
vrtca druge starostne stopnje. Gostje
so lahko uživali v raznolikih točkah.
Nihče ni mogel ostati ravnodušen. Čudoviti glasovi vrtčevskega pevskega
zbora so slavnostno otvorili prireditev
s pozdravno pesmijo Dragi prijatelji.
Medse smo povabili tudi goste, ki so se
takoj odzvali našemu povabilu. Skupaj

z otroki so ustvarili nepozabne točke.
Pevski zbor je spremljala izjemna vokalistka Nina Virant. Skupina Račke
je zaplesala ob zvokih harmonike, ki
so zazvenele pod spretnimi prsti očka
Aleša Gačnika. Skupini Račke in Ribice sta se s plesom in petjem pridružili
glasbeni gostji Amadeji Golob. V dveh
sklopih so se na odru predstavili tudi
učenci Glasbene šole Ribnica, ki so nedolgo tega obiskovali naš vrtec. S priredbo Šifrerjeve Uspavanke za Evo so
glasovi vzgojiteljic, ki so se posebej za
to priložnost združili v vzgojiteljski pevski zbor, nežno, ob kitarski spremljavi
Marka Šavlija, popeljali do zaključka
prireditve. Še enkrat hvala vsem nastopajočim otrokom, vzgojiteljicam in
gostom, ki so nam pričarali prečudovit
večer. Da smo lahko prireditev izpeljali, se zahvaljujemo vsem sponzorjem
(KG Dent d. o. o., Virant d. o. o., Knut

d. o. o., Goran Njenić s. p., Peter Hren s. p., Eco ogrevanje Matjaž Petelin s. p., H2O d. o. o., Diskont Zalar s. p.,
Miroslav Mramor s. p., Zakrajšek Marko s. p., Antus d. o.
o., Kmetijska zadruga Velike Lašče, Pekarna Pečjak, Iz
krušne peči d. o. o., Gea produkt) in Občini Velike Lašče.
V sredo so otroci uživali ob ogledu predstave Jesenska v izvedbi Teatra za vse. Lepo je bilo videti otroke,
ki so se od srca nasmejali.
V četrtek smo se vsi skupaj, otroci in zaposleni, zbrali
v večnamenskem prostoru vrtca. Kot se za vsako praznovanje spodobi, smo se posladkali z veliko čokoladno torto. Še preden smo zarezali v torto velikanko, smo vrtcu
zapeli rojstnodnevno pesem. Sledilo je rajanje.
V petek smo imeli dan odprtih vrat. Vzgojiteljice so
za otroke pripravile raznolike dejavnosti, ki so si jih lahko
obiskovalci ogledali ali pa se jim pridružili.
Naj zaključimo z mislijo P. Coelha, ki nas je spremljala
med pripravami na praznovanje 70-letnice vrtca in nam bo
vodilo tudi v prihodnje: »Otrok lahko odraslega nauči tri
stvari: da je srečen brez razloga, da je vedno radoveden
in da se za nekaj neumorno bori.«

Vpis v vrtec
Starše in zakonite zastopnike
otrok vabimo k vpisu v vrtec in
obveščamo, da sprejemamo vloge
za vpis v vrtec Sončni žarek
za šolsko leto
2024/2025 do 31. 3. 2024.
Vloge za vpis otroka so na
voljo v vrtcu in na spletni strani
www.soncni-zarek.si.
Otroka lahko vpišete v vrtec kadarkoli
med letom, če je dopolnil 11 mesecev
in če ne uveljavljate več pravice do
starševskega dopusta.
Cepljenje otroka je pogoj
za vpis v vrtec, kot določa
51. člen Zakona o nalezljivih bolezni.
Če bo prošenj več, kot je prostih mest
v vrtcu, bo o sprejemu otrok odločala
komisija za sprejem otrok.
Za dodatne informacije
se lahko oglasite osebno v vrtcu,
pokličete na tel. številki:
031 618-300, 01 7881-582
(Stanka Mustar)
ali pišete na e-pošto:
stanka.mustar@vrtec.velike-lasce.si.

TROBLA šola in vrtec 35

Praznični december v vrtcu Sončni žarek
vzg. Tadeja Gradišar in Jožica Planinšek | foto: arhiv vrtca

»Prazniki so zato, da se svet zazdi drugačen, da smehljaš
se kar tako, čeprav je dan oblačen. Da brez besed zazreš
oko v belo praznično praznino in veš – živeti je lepo …«
(B. Š. Žmavc)

V

rtec Sončni žarek (vključno z enoto
Karlovica in Turjak) je zadnji mesec leta preživel v prazničnem vzdušju.
Kolektiv je načrtoval zanimiv in bogat
program za otroke. Naši dopoldnevi so
minevali v duhu prijateljstva, igre, zabave in druženja. Veselje in pričakovanje
sta se stopnjevala iz tedna v teden.
Okrasili smo skupno jelko v večnamenskem prostoru z okraski, ki so jih starši
z otroki izdelali doma. Praznično vzdušje smo pripravili tudi po igralnicah in
drugih prostorih vrtca. Posladkali smo
se z Miklavževimi dobrotami; otroci so
nastopali otrokom. Posamezna skupina
se je predstavila s plesom, petjem, igranjem na ritmične inštrumente … Otroci
so si ogledali praznično risanko na platnu (»mini kino«); preko Kamišibaja so
poslušali pravljice in se vživljali v svet
literarnih junakov. Gostili smo učence
Glasbene šole Ribnica. Dopoldan so

36 šola in vrtec TROBLA

nam popestrili z božičnim koncertom.
Tudi letos smo izpeljali ustvarjalno
delavnico za bazar, za katero so dali
pobudo starši. Izdelovali smo različne
dekorativne okraske, ki smo jih ponudili
na božični tržnici in v vrtcu. Zahvala gre
tudi staršem, ki so ustvarjali doma in prispevali k bogatemu naboru izdelkov. V
okviru Festivala božičnega kruha je vrtec
sodeloval v programu za otroke. Delavke
so pripravile glasbeno pravljico Živali pri
babici zimi ter likovno delavnico.
Razveselili smo se obiska Božička.
Po skupnem druženju je otroke obdaril
s knjigo.
V prazničnem decembru tradicionalno povabimo babice in dedke, da
z nami preživijo igrivo dopoldne. Tudi
letos je bila udeležba velika. Starejše
skupine so pripravile nastop v skupnem
prostoru vrtca. Mlajši otroci pa so imeli

druženje z dedki in babicami v svojih
igralnicah.
Obiskali smo šolsko ter Mestno knjižnico, kjer smo bili deležni lepih zgodb.
Obiskala nas je upokojena vzgojiteljica
ga. Ela Gale. Ob spremljavi na kitaro je
otroke naučila pesmico o zvonovih.
Starejši otroci so v vrtcu izdelali lesene okraske, ki so jih odnesli na občino in z njimi okrasili županovo smreko.
Otroci so izdelali voščilnice. Z lepimi
mislimi, željami so jih odnesli domov.
V zadnjem tednu pred počitnicami
nas je obiskal g. ravnatelj s šolskim pevskim zborom. Prisluhnili smo novoletnim
voščilom in petju lepih božičnih pesmi.

»Imejte se radi, popolnoma
in v celoti. To je eden
najpomembnejših načinov
za dosego sreče.«
(Louise L. Hay)

Glosa ali satira

Velikolaška kronika
Kdor je vas poznal, mu tudi v peklu
ne bo hudega
Inšpektor Muki

In je tu. Novo leto. Še eno. Nikoli nisem natančno vedel, zakaj
ga vedno znova tako nestrpno pričakujemo in zakaj se ga na vsak
način – če ne gre drugače pa tudi
na silo – želimo (raz)veseliti. No,
pravzaprav vem. Skrivnost oziroma poanto novega leta je že nekoč
davno odkril srbski pisec Duško
Radović. »Novo leto bo seveda
prišlo. Tako do tistih, ki ga bodo,
kot do tistih, ki ga ne bodo čakali. Vendar je ves čar tako ali tako v
čakanju, ne v samem novem letu.
Lepo je namreč čakati na nekaj,
za kar veš, da bo prišlo. V življenju
smo čakali na različne stvari, to
vsi vemo, in vedno ter zagotovo so
prihajala zgolj nova leta.«
In tudi tokrat je prišlo. Novo
leto, ki pa v nasprotju z imenom ne
prinaša nič bistveno novega. Lahko bi uporabil funkcijo kopiraj/prilepi iz lanskega leta. Ali predlanskega. Ali predpredlanskega.
Na zahodu (in v Laščah) nič novega. Tiste štiri od vseh pozabljene
stojnice bodo še vedno krasile pročelje Levstikovega doma. Potem,
ko smo se bali, da nam bo šla čez
pašnik, zelnik ali celo dnevno sobo,
nas bo po najnovejšem načrtu obvoznica obšla za vsaj 100 kilometrov. Na novo zasajena trta v Gaju
še ne bo obrodila. Leseni kačuri na
Laškem in Turjaškem trgu bosta
še vedno samevali. Kotlovnica bo
po drugi strani na veliko veselje in
ponos župana delala s polno paro.
Gasilskih veselic tudi letos ne bo
(z)manjkalo; če boste imeli res (ne)
srečo, pa boste na srečelovu spet
zadeli radiator. Teh zagotovo ne bo
zmanjkalo. Na Škofljici bodo ob jutrih in popoldnevih še vedno zastoji,
kar pa bo mačji kašelj v primerjavi s
čakalnimi vrstami v zdravstvu. Prej

boste prišli do avdience pri papežu
kot pa do osebnega zdravnika. Pod
Titom smo bili med neuvrščenimi,
pod Lenčkom smo med neopredeljenimi. Ne kliči mama doktorja,
kot prepeva Prljavo kazalište.
Bencin se bo seveda podražil.
Pir takisto. Za prašek nisem povsem prepričan. Bitcoin zna iti gor.
In potem dol. V Ukrajini se bo nadaljevala vojna, na katero je večina
že pozabila, v Gazi se bo nadaljeval
genocid, na katerega je večina že
pozabila. Oseminsedemdesetletni
Donald Trump in 81-letni Joe Biden se bosta znova udarila za tisti
fotelj v ovalni pisarni v Beli hiši, pri
tem pa nam večkrat dala vedeti, da
na mladih svet stoji.
Raiven bo na Evrosongu svoje
odkrakala v polfinalu, Oppenheimer pa bo na Oskarjih povozil
Barbie. »Now I Am Become Death...« Za noč čarovnic bomo spet
izdolbli buče, za »thanksgiving«
bomo nadevali purana, na črni
petek bomo stali v dolgih vrstah
v trgovskih centrih za navlako,
ki jo niti najmanj ne potrebujemo, na valentinovo pa boste svoji
dragi oziroma dragemu poklonili
darilce, ki ga niti najmanj ne potrebuje. Postali bomo večji Američani od Američanov samih. V
jutranjih urah se bomo še naprej
vžigali nad statističnimi dosežki
in presežki Luke Dončića. Dvojni
dvojčki, trojni dvojčki, še vedno pa
bodo najbolj priljubljeni Unionovi in Zlatorogovi šestorčki. Marca
bo v Planici spet padel rekord. V
promilih kakopak. Nekaj mesecev
kasneje bomo romali še na Euro
v München in na tekmi s Srbijo
ugotovili, da med deset tisoč slovenskimi navijači vsaj tri tisoč od
njih navija za Srbijo.

Na levici se bo pojavil nov obraz, nov mesija, na desnici bo vse
po starem. Pes bo v želji, da bo kaj
padlo z mize, hlinil, da vas ima
rad in se pri tem lizal po jajcih.
Seksualni položaj, ko si ti spodaj,
zgoraj pa ni nobene/nobenega, bo
imel vse več praktikantov.
2024 bo še ena zelo posebna in
hkrati povsem običajna etapa na
dolgi dirki imenovani življenje.
Enkrat se vam bo zdelo, da ste v
prednosti, drugič pa, da ste v velikem in neulovljivem zaostanku.
Dirka pa je dolga in ne pozabite,
na koncu dirkate zgolj in samo
sami s sabo.
Kar se vašega inšpektorja tiče
... Če sem začel s citatom s hribovitega Balkana, pa naj še končam
v podobnem slogu. »Štiri(inštiri)
deset let mi je, grda starost; človek je še mlad, da bi lahko imel
želje, in že star, da bi jih lahko
uresničil. Jaz pa delam šele zdaj,
kar bi bilo treba že zdavnaj narediti, v bohotnem razcvetu telesa,
ko so vsa našteta pota dobra in
vse zablode koristne. Škoda, da
nisem deset let starejši, pa bi me
starost varovala uporov, ali deset
let mlajši, da bi mi bilo vseeno.
Ker trideset let je mladost, tako
mislim zdaj, ko sem se brez vrnitve odmaknil od nje, mladost, ki se
ne boji ničesar, niti sebe ne,« je na
začetku svoje mojstrovine Derviš
in smrt zapisal meni dragi Meša
Selimović. Ko sicer pomislim na
nekatere med vami, se mi zdi še
precej bolj primeren nek drug
citat. Tisti Pantelije Topalovića
iz kultnega Šijanovega filma Maratonci tečejo častni krog. »Ko je
vas poznavao, ni pakao mu neće
teško pasti.« Prevod, verjamem,
da ni potreben.
TROBLA inšpektor Muki 37

Najini
recepti
Tisti, ki niste primorani
izpeljati suhega januarja,
si lahko privoščite
grenki aperitivni koktajl,
katerega sestavine so pri
naju postale kar stalnica.
Če sva začela z našimi
zahodnimi sosedi, tokrat
z njimi tudi nadaljujeva.
Cacio e pepe so med najbolj
enostavnimi testeninami,
za katere potrebujemo
samo dve sestavini. Vsaki
dobri slani jedi se prileže
nekaj sladkega, tako da s
puhastimi palačinkami in
domačo karamelo nikakor
ne boste brcnili v temo.
Dober tek in na zdravje!

Puhaste
palačinke z
karamelo

Sestavine za 4 osebe
• 230 g moke
• 1 vrečka pecilnega praška
• ščep soli
• 2 žlici sladkorja
• 200 ml mleka
• 1 veliko jajce ali 2 manjša
• 30 g stopljenega masla
• 1 vrečka vaniljevega sladkorja
V posodi zmešamo moko, sladkor,
sol, vaniljin sladkor ter pecilni prašek.
V drugi posodi zmešamo jajce, mleko
in stopljeno maslo. V mokre sestavine dodamo suhe in dobro premešamo. Gosto maso pustimo počivati 20
minut na sobni temperaturi. Na veliki
ponvi segrejemo malo olja in z žlico
na ponev dodamo maso za palačinke. Tople palačinke postrežemo s
slano karamelo in stepeno smetano.
*Če masa ostane, jo lahko shranimo v hladilniku in
porabimo naslednji dan. Palačinke bodo po dolgem
vzhajanju še bolj puhaste.

Cacio e Pepe

Negroni

Sir naribamo na najmanjšo možno
velikost in ga damo v večjo posodo.
Dodamo poper in premešamo. Špagete skuhamo al dente v osoljeni
vodi (žlička soli na liter vode). Ko so
kuhani, jih brez odcejanja prestavimo
na zmes sira in popra ter vse skupaj
začnemo mešati. Ko se vse sestavine
dobro premešajo, začnemo dodajati
vodo, ki nam je ostala pri kuhanju.
Vodo dodajamo in mešamo, dokler
ne dobimo lepe kremaste omake.

Sestavine za koktajl prelijemo čez tri
kocke ledu in vse skupaj z žlico trikrat zavrtimo. Na koncu dodamo svežo pomarančno lupinico in uživamo.
Če koktajl vzljubimo, si lahko pripravljamo staran Negroni. Alkoholne
pijače v danem razmerju natočimo v
primerno steklenico in iz tedna v teden okušamo vedno manjšo kislost
in grenkobo koktajla.

Sestavine za 2 osebi
• 200 g špagetov
• 80 g sira pekorino
• 1 žlička sveže mletega popra

Sestavine
• 20 ml gina
• 20 ml rdečega vermuta
• 20 ml Camparija
• led
• pomarančna lupina

Namaz slane
karamele
Sestavine
• 90 g kristalnega sladkorja
• 40 g masla
• 330 g sladke smetane za
stepanje
• ščep soli

V srednje veliko kozico natresemo
sladkor. Pristavimo jo na srednje
močan ogenj in počakamo, da ves
sladkor karamelizira. Ne mešamo!
Dodamo maslo v kockah in začnemo
z mešanjem. Ko se vse maslo raztopi, začnemo v kozico dodajati sladko
smetano. Dodajamo jo postopno,
tako da karamela ves čas vre. Ko
nam zmanjka smetane, dodamo še
malo solnega cveta, dobro premešamo in odstavimo z ognja. Ko karamela preneha brbotati, jo prelijemo v
lončke. Namaz se hrani v hladilniku.
Porabimo v enem mesecu.

nedelja, 11. februar, ob 16. uri,
športna dvorana Velike Lašče
slikave
Za izvedbo norčave po
ških delavnic in
obraza, zanimivih otro
rbele članice
ustvarjalnic bodo posk
i pa bo sledil pravi
Društva Finta, ob 17. ur
novič!
pustni žur z Majo Jova
Za nepozabne pustne
spomine, boste lahko
obiskali foto kotiček
Mili fotografija, Milena
Vintar s. p.

Po koncu dogodka
bodo na voljo slastni
pustni krofi.

Vstop na dogodek je prost.

Iz velikolaškega okraja (50)

O rihtah in
domačih pridelkih
Metka Starič

aša stara teta Ani je za kakšnega
N
človeka rekla, da je pokrita rihta. To je pomenilo, da svojih slabih

plati ni takoj pokazal. Kaj pa pravzaprav pomeni rihta? Gre za eno ali
več jedi, ki si sledijo znotraj enega
obroka. Obrokov pa je bilo nekdaj
precej več kot danes. Zjutraj je bilo
kosilo ali »fruštək«; sledila mu je
dopoldanska malica ali »dajüžnək«;
opoldne je bila »jüžna«; popoldanska malica je bila »mala jüžna«;
zvečer je bila večerja. Kadar so ličkali koruzo ali meli proso je sledil
še »povečerək«. Tako je leta 1960
v naših krajih zabeležila etnologinja Anka Novak, njene sogovornice
pa so bile z Velikega Osolnika, iz
Bavdkov in z Velike Slevice.
Koscem so fruštək oz. kosilo
postregli v treh rihtah. Za prvo rihto
so dobili zelje, zraven pa bob ali fižol. »Bob je za čez gozd,« so rekli,
je težak, se ga »fajn najej, pa dougu drži«. Nasprotno pa je bila kaša
»samu za čez prag«. Da so kmetje v
naših krajih pridelali zelo veliko fižola, dokazujejo zapisi Antona Gačnika
z Opalkovega v njegovi črni beležki,
ki jo hrani Janko Gačnik. Prvi zapis
je iz leta 1899, ko je prodal fižol za
64 gl.; v letu 1897 je prodal 176 kg

40 dediščina TROBLA

po 14 gl.; leta 1903 je prodal kar 669
kg po 11,5 in 12,5 ter zanj dobil 70 gl.
60 kr. V naslednjih letih sledijo natančnejši zapisi: »Prodav sem fižol:
327 kil. rudečega, 211 kil. koksa, je
biv po 13 gl. 50 kr., koks po 14 gl. 50
kr., je vergu 72 gl. 1905. leta.« In dalje: »Prodav sem fižol 1906, je biv po
12, ga je bilo 480 kil, je vergu 60 gl.«
Leta 1908 je bil fižol koks po 12,50,
rdeči po 11,50 in zanj je dobil 71 gl.
61 k. Naslednje leto je bil po 12 in
ga je bilo 300 kg; zanj je dobil 51 gl.,
leta 1910 pa je prodal 384 kg fižola
po 12,5 in dobil 48 gl. Leta 1911 je
prodal 214 kg po 17,50 in dobil 37
gl. 45 kr. ter 40 kg koksa po 24, kar
je zneslo 9 gl. 80 kr. V letu 1912 je
prodal 446 kg fižola po 12,75 in dobil
56 gl. 87 kr.; za 1913 ni podatka, v
1914 pa je prodal 150 kg fižola po 24
gl., kar je zneslo 128 gl. Sledi zgovoren zapis: »Tisti čas je bla Svetovna
vojska, je blo hudo na svetu, denarja dosti, živeža pa ne.« Za njim je le
še en podatek o prodaji fižola iz leta
1916, ko je prodal 180 kil. fižola po
32 kr. in dobil 57 gl.
Pa nazaj k rihtam. Za drugo
rihto so imeli na Velikem Osolniku zabeljene žgance, včasih pa so
pripravili ječmenov močnik in mle-

ko, ki je bilo lahko »topljeno« ali
pa »frišno«.
Tretja rihta je bil kafe pa krəh.
Tudi na zidanem štedilniku pri nas
v Retjah je vedno stal lonec s kavo.
Proja pa Franck je pisalo na kartonskih embalažah, iz katerih so jo
kuhali; v njih so bili nadomestki prave kave brez kofeina – pražen ječmen in koren cikorije. Stara mama je
med kuhanjem vedno dodala še žlico prave kave. Za žejo je bila dobra
hladna, za zajtrk pa si jo zlil v vroče
mleko, dodal sladkor in spremenila
se je v belo kavo. Vanjo je bilo treba
nadrobiti toliko kruha, da je žlica v
plehnati »šalci« stala pokonci. Boris Kuhar piše, da se je kava v naših krajih počasi uveljavila konec
19. stoletja. Na začetku so kavo pile
le ženske za moč. Med obema vojnama pa so jo pili le ob večjih praznikih in ob najvažnejših kmetovih
delih: košnji, žetvi in mlatvi. V naše
kraje so jo prinašale jajčarice iz Trsta in jo z gospodinjami menjavale
za jajca. Vera Gorjup se spominja,
da so jajčarice nosile s seboj velike
košare, v katere so shranjevale jajca
in jih nosile prodajat v večja mesta.
V Krvavo Peč so prihajale na dva
meseca, bile pa so tri: prva je bila

Hruškar'ca, ker je bila doma s Hruškarjev iz Vidovske fare. Druga je
bila Primka – pisala se je Primc, z
Gorenjega Iga. Tretja je bila neka
Francka, ki je odkupovala le jajca
in večkrat prišla v Krvavo Peč. Od
jajčaric so gospodinje sicer dobile
manj denarja, kot če bi jajca same
šle prodajat v Ljubljano. Aa če se ni
nabralo dovolj živil za v Ljubljano,
so jih prodale jajčarici in zaslužile za
petrolej in sol.
Stari ljudje so pripovedovali, da
je bila opoldne za jüžno ena sama
rihta. Pogosto je bil to »fižol pa kaule« (koleraba). »Najboljša kavla je
rasla v Krvavi Peči in na Blokah,
čeprav se ne ve, kaj je vplivalo na
to, zemlja ali višina,« pove Vera.
»Ljudje so se norca delali, da gredo
v Krvavo Peč na žegnanje na kavlo, saj sveti Lenart goduje novembra; takrat je bila kavla že pobrana.
Povabili so se na kavlo pa na bob,
ki ob slani ni pozebel.« Pogosto
so za južno ali večerjo skuhali tudi
»krompir pa kaule«. Jed je bila precej gosta; postregli so jo v skupni
skledi. Gospodinje so dodale malo
kropčka, torej vrele slane vode, po
vrhu pa jed zabelile z ocvirki. Kadar
je poleg krompirja in kavle v loncu
še fižol, je jed temnejše barve; na
Blokah ji rečejo trojka. Gospodinje
so žlico masti v tem primeru dodale že med kuhanjem, medtem ko so
kavlo in krompir vedno zabelile šele
na koncu. Trojka je bolj zimska jed,
podobno kot kašnato zelje, za katerega so zmešali pol zelja in pol kaše
ter dodali žlico masti, da je bilo bolj
gostljato. Tudi na Veliki Slevici je

bilo kašnato zelje pogosto na mizi
za južno ali za večerjo, podobno kot
repa in krompir ali pa fižol.
Opoldne si je lahko sledilo več
riht. Zelje je bilo pogosto na jedilniku; včasih so ga jedli kar trikrat
na dan. Za prvo rihto opoldne so na
Osolniku npr. skuhali zelje ali repo,
zraven pa postregli v kosih kəmpir
(krompir) ali pa koruzne ali kəmpirjeve žgance. Za drugo rihto so
krompirjeve žgance prelili z žmitki
– tako so rekli kislemu mleku, ki so
ga prevreli.
Za malo južno je bila mediena
solata. To je bil narezan bel kruh, ki
so ga polili z vinom ali žganjem in
posladkali. Pojedli so tudi vse tisto,
kar je ostalo od opoldne.
Za večerjo so jedli solato, krompir, kašo. Na Velikem Osolniku so
od solat pripravljali zeleno solato,
glavnato (iz zelja), stročji fižol, ki so
mu rekli »natiški fižol« in krompirjevo solato. »Solata je potrata, pouna
usta, prazna rət,« so povedali etnologinji Anki Novak na Veliki Slevici.
Na Osolniku je bila kaša za »pabulšək« (priboljšek). Zabelili so jo z
maslom: po skledi so z žlico v kašo
napravili luknje, v katere so zlili mas-

lo in to imenovali poštengana kaša.
Mlečna kaša je morala imeti prav
posebno moč, saj je bila povezana s
prazniki. Na mleku pečeno kašo so
posuli s sladkorjem in zabelili z maslom ter jo ponudili na vse tri svete večere ob božiču. Tudi na kresni večer
je bila na mizi pečena mlečna kaša z
maslom in sladkorjem; zraven sta sodila še solata in krompir.
Za večerjo so skuhali krompir v
župi, jedli zabeljen krompir ali pa
krompir v oblicah in kislo mleko.
Poleti je bil za večerjo češpovc –
skuhali so češplje, zraven jedli v
oblicah krompir ali pa so v češpovc
narezali žitni kruh. Pijači so rekli
češpovc tudi takrat, ko so jo skuhali
iz suhih češpelj.
Za priboljšek oz. »pabulšək« so
ob delavnikih na Osolniku na vrsto
prišli tudi poparjeni blinci. Posuli so jih s sladkorjem in zabelili z
maslom. Na Veliki Slevici so bili
blinci iz kvašenega testa; spekli so
jih na plehu in pečene razrezali. Za
»pomazilu« oz. premaz so uporabili
belo moko in kislo mleko. Ponekod
so blince narezali v bel močnik, ki
so ga nalašč skuhali bolj redko in
ga zabelili z maslom.
Večkrat so za večerjo skuhali koruzni močnik. Močnik je imel v naših
krajih še druga imena: pri Žnidarju na
Veliki Slevici so mu rekli »mil pogled«, pri Dednikarju pa »ta mehka
prata«. (Prata pomeni pečenko.)
Kadar so na Slevici meli proso
ali ličkali koruzo, je večerji sledil
še za povečerk, ki so ga sestavljali
zavit kruh, bel kruh, štrukeljci, šnops in frišen mošt, kakšno sadje in
jabukov kruh.
Med prebiranjem zapisov etnologinje Anke Novak izpred dobrih
60 let (hrani SEM) in ob branju starejših zapiskov mojih pogovorov
z Vero ugotavljam, kako povsem
brez mesa in z zelo malo kruha je
izgledal jedilnik za ljudi, ki pa so
za delo potrebovali precej energije.
Kakšne praznične jedi so si v velikolaških koncih pripravljali za žegnanje in ob praznikih pa prihodnjič.
Viri: Gradivo Orlovih ekip iz leta 1960 – zvezek
Anke Novak (hrani SEM), osebni arhiv Janka
Gačnika. Ustni vir: Vera Gorjup (po zapiskih)
TROBLA dediščina 41

Tradicionalno na glavo
Luka Jakše | foto: Tadej Bavdek, Špela Jakše Andolšek

Začelo se je že nekaj mesecev prej. Nihče ni hotel izreči
tistega stavka: »Saj letos gremo spet!« a ko je bil izrečen,
poti nazaj ni bilo. Iskali smo le še sotrpine, avanturiste in
pogumna dekleta ter fante, da se nam pridružijo.

Ž

e tretje leto zapored smo namreč 1.
januarja izvedli tradicionalni velikonočni skok v Rašico. Ne, ne gre za napako ali pa morda tudi, kdo bi vedel. Teorij,
zakaj je Inšpektor Muki pred tremi leti
na Facebooku napovedal 1. tradicionalni
velikonočni skok, je toliko, da ima lahko vsak svojo. Je bila to njegova potegavščina, morda lapsus ali pa le človeška napaka dan po Silvestrovem. O tem
bo najbrž izgovorjenih še veliko besed.
Čeprav ne moremo trditi, da smo
kakšni pionirji prvojanuarskih skokov,
saj jih že celo večnost prakticirajo v številnih krajih tako po Sloveniji kot svetu,
smo kljub temu postali zanimivost za
številne nejeverneže, firbce, še najbolj
pa druženja željnih občanov in gostov
iz Ponikev. Zadeva je prerasla svoje
okvire, saj nam zdaj gledalci že diktirajo (točno) uro skoka. Letos smo se res
prikazali nekoliko kasneje, vendar smo
na dela prost dan vendar gospodarji
svojega časa.
Na srečo je bila slaba volja zaradi
zamude kmalu pozabljena in s šilcem
poguma smo se lahko osredotočili na
taktične vidike prvega podviga v novem
letu. Po skupnem pozdravu nas je tri42 dogodki/društva TROBLA

Najmlajša udelženca Maša in Lan

najst deklet, fantov in dva sedmošolca
(Lan Klarič in moja Maša) vzelo zalet
in skočilo v Rašico. Po podatkih Arsa
je imela 8,6 stopinj Celzija. Preden se
boste zgrozili, naj povem, da je lani
imela le 4 stopinje in, če me spomin ne
vara, 6,4 stopinje pred dvema letoma.
Po skoku smo se presenetljivo dolgo
zadržali v vodi; nekateri so celo malo
plavali. Seveda enkrat ni nobenkrat,
zato smo skok ponovili.
Potem ko smo ugotovili, da smo še
vedno za kaj in da nismo za v staro šaro,

smo se odšli segret v edini resen lokal v
občini, ki svojih strank nikoli, niti za ta velike praznike, ne pusti pred zaprtimi vrati.
Kaj nam je tega treba?
Da bi to pojasnili, bi se verjetno morali vrniti v konec leta 2021. Morda je bil
vpliv korone, morda polne lune ali pa je
šlo za trenutek navdiha, ko sta Inšpektor Muki in Mičo prišla na to idejo. Ker
sem večkratni zmagovalec stav (nikakor
ne edini) z vašim Inšpektorjem, a do
zdaj še nisem prejel nobene kompenzacije, sem bil prepričan, da tudi iz te
moke ne bo kruha.
A glej ga zlomka, ko sem tistega
dne stopil na dvorišče, sem zagledal
Inšpektorja v bermudah, kratki majici
in s klobukom na glavi. Na nogah par
japonk, okoli vratu pa brisačo. Seveda
Mičo nikoli ne razočara glede modnih
preferenc in je prišel oblečen v krasno
hawaiisko srajco in slamnik.
Za zgodovino je treba napisati, da sta
novodobne igre skoka v Rašici tistega
leta najprej odprla onadva. In kot bi rekel
Inšpektor: »Šele potem si se ti prištulil.«
Glede zgodovine skokov je omembe vreden še vsaj dogodek, povezan z
Antonom, ki je lansko leto gotovo postavil neformalni rekord iz Grmade do
Gaja. Rabil je vsega 45 minut, da je prišel do doma in od tam naprej z avtomobilom, da bi z lastnim telefonom ovekovečil skok. No, letos je tudi obljubljal, da
pride, a mu je bilo prijetneje na Grmadi.
In kaj naj odgovorim na zastavljeno
vprašanje? Nič, zakaj pa ne. Naslednje
leto pa pridite še v večjem številu – skočit ali pa se malo podružit.

Razstava in
ocenjevanje
poprtnikov na Vidmu
Dragica Heric | foto: dr. Jernej Stare

Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge so v sodelovanju z Zvezo
kmetic Slovenije ter Občino Dobrepolje
4. in 5. januarja 2023, na sveti večer pred
praznikom Svetih treh kraljev, pripravile
12. razstavo in 10. ocenjevanje poprtnikov
na državni ravni. Sodelovale so tudi članice Društva podeželskih žena Velike Lašče
ter posameznica in posameznik iz Velikih
Lašče in vsi so za svoje poprtnike prejeli
zlata priznanja. Nevenka Peterlin iz Dolščakov je prejela vse možne točke.

N

a ocenjevanje in razstavo je bilo prinesenih 47 poprtnikov. Vsak je bil drugačen, izviren po kraju in domišljiji
ustvarjalke oziroma ustvarjalca; vsi so bili zelo lepi. Tričlanska strokovna komisija v sestavi Beti Vrščaj, Nežike Režek in
Zdenke Škrabec je po ocenjevanju odločila, da podeli 41 zlatih ter 6 srebrnih priznanj. Trije poprtniki so dobili vse možne
točke, med njimi tudi poprtnik Nevenke Peterlin iz Dolščakov.
Veliko poprtnikov je bilo iz sosednjih društev podeželskih
žena: Sončnica Grosuplje, Ivanjščice iz Ivančne Gorice ter tudi
iz Velikih Lašč. Sodelovali so tudi posamezniki iz občin Ribnica, Ig, Škofljica, Cerknica in Velikih Lašč. Skupaj je bilo na
ocenjevanju in razstavi pet poprtnikov iz Velikih Lašč in vsi so
bili zlati. Pekli so jih Jožefa Škrabec, Zdenka in Klemen Škra-

bec, Magdalena Peterlin in že omenjena Nevenka Peterlin.
»Poprtniki so bili različni, saj je tradicija peke poprtnika
različna od kraja do kraja; vsem je skupno, da se ohranja dediščina,« je povedala Zdenka Škrabec. Dodala je, da je med
vsemi ocenjenimi poprtniki bil tudi kakšen z manj soli, manj
ali preveč pečen, nasploh pa so dodatki, kot so sol, sladkor
in arome, pač stvar posameznega okusa. Škrabčeva meni, da
bi bilo smiselno ocenjevanje nadgraditi z razdelitvijo poprtnikov na tiste, ki kažejo bolj novejše vsebine, in tiste, ki imajo
ljudsko izročilo posameznega kraja. Poprtnik so nekoč pekli
po vsej Sloveniji; še vedno ga pečejo žene, dekleta, kmečke
žene predvsem v osrednji Sloveniji. Z ohranjanjem in prenašanjem znanja na mlade pa so začeli prav v Velikih Laščah,
pove Zdenka Škrabec.
Podelitev priznanj so v Vidmu zaključili s kratkim kulturnim
programom; za popestritev dogodka so poskrbeli ljudski pevci Zarja, ki so zapeli kar nekaj trikraljevskih pesmi.
Kot je povedala predsednica Društva podeželskih žena
Dobrepolje Struge Marija Nučič, je na ocenjevanju in razstavi
vsako leto več kruhov. Še večje veselje je organizatorjem, da
speče veliko kruhov mladih, tako fantov kot deklet ter otroci
iz vrtca. Kot vsako leto tudi letos ni manjkal poprtnik iz doma
Svete Terezije na Vidmu.

TROBLA dogodki/društva 43

Upokojenski kotiček

Jožica Mavsar Nosan, predsednica DU | foto: Jožica Mavsar Nosan, Nataša Škulj

V prazničnem decembru
smo obiskali adventni Zagreb, ki je prestolnica Hrvaške. Mesto se razprostira ob
obeh bregovih reke Save. V
starem delu je veliko muzejev in galerij ter zagrebška
katedrala.
Žal je veliko starih stavb po obnovi
leta 2020 ponovno poškodoval potres
in jih ponovno obnavljajo. Podnevi smo
obiskali muzej Nikola Tesle, kjer je razstava starih avtomobilov, koles, motorjev, letal in tramvajev; spustili smo se v
rudnik in v dvorani opazovali poskuse z
elektriko.
Nikola Tesla je bil izumitelj in inženir. Patentiral je več kot 700 patentov in
prejel več nagrad. Delal je v Mariboru,
Budimpešti, v Parizu in v Ameriki. Umrl

pa je reven 7. januarja 1943 v hotelu
New York, star 80 let.
Ogledali smo si Dolnji grad in se z
vzpenjačo povzpeli na Gornji grad. Vzpenjača vozi le 66 sekund. Sprehodili smo
se po ulici, ki jo še vedno osvetljujejo
plinske svetilke. Vsak večer jih dva zaposlena prižigata in zjutraj ugašata. Na

Markovem trgu stoji cerkev sv. Marka z
zanimivo streho. Zanimivost je tudi top
na obzidnem stolpu, iz katerega se vsak
dan točno opoldne oglasi strel. Žal katedrale nismo obiskali, ker jo obnavljajo.
Ko se je znočilo, smo ob nešteto lučkah doživeli praznični utrip mesta.

Vaša priljubljena destinacija na Turjaku bo kmalu ponovno odprla svoja vrata. Pridružite se nam in postanite del
ekipe v okrepčevalnici Rozika. Iščemo delavne roke na
vseh področjih dela v piceriji in gostilni. Za več informacij se nam s svojimi podatki javite na elektronsko pošto: marija.zavirsek@gmail.com. Z vami bomo stopili v
stik v najkrajšem možnem času. Kmalu na snidenje.
44 dogodki/društva TROBLA

Od akcije do
realizacije

Danijela Gruden, TDT | foto: TDT

Zavzeli smo se in izdelali trajni
podstavek, ki bo služil tako naši
praznični smreki kot tudi za ostale
različne priložnosti.
Zavzeta člana Dejan in Rok sta
prevzela gradbena dela in delo
odlično opravila. Lepo je bilo videti
tudi nekoga, ki ni naš član in je samovoljno pristopil k delu.
Iskrena hvala tudi Občini Velike
Lašče za vso pomoč.

Naj se, kot veje v nebo,
širijo med nami lepe besede,
topli objemi in iskrene želje!
Srečno v novem letu 2024!

»Nagajiva
snežinka«
na Turjaku
Meta Kovačič, TDT | foto: TDT

V decembru, prazničnem mesecu,
pripravi TD Turjak predstavo za najmlajše. Tudi letos ni bilo drugače. Gostovali
smo Nagajivo snežinko v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc.
Otroci so skupaj s starši napolnili Turjaško dvorano in radovedno prisluhnili igrici, v njej sodelovali in se nasmejali. Domov
smo vsi odšli bogatejši za lepe misli, prijazne nasmehe in tople objeme, ki sta nam
jih podarili nastopajoči snežinki. Z veseljem smo sprejeli tako pomembna darila,
ki jih lahko podarimo prav vsak dan vsem
našim bližnjim in jim s tem polepšamo dan.

TD Turjak

Turjaška praznična smreka
Danijela Gruden, TDT | foto: TDT

Tudi letos praznična smreka
lepša podobo turjaškega kraja. Za
njeno postavitev so združili moči
člani PGD Turjak in člani TD Turjak.
Za njeno okrasitev so poskrbeli
učenci podružnične šole Turjak, za
osvetlitev pa je poskrbela Občina
Velike Lašče.
Vsem iskrena hvala!

Turistično društvo Turjak
vabi otroke na gregorjevo
delavnico

IZDELAVA GREGORČKOV
sobota 9.marec 2024
od 10:00 do 11:30,
dvorana Doma krajanov Turjak

Zaželjena je prijava na e-naslov:
tdturjak@gmail.com
TROBLA dogodki/društva 45

Manjkal je le sneg

Zdenka Zabukovec | foto: Eugen Šerbec in Zdenka Zabukovec

Društvo za ohranjanje dediščine je na
Gradežu pripravilo že 16. razstavo jaslic v
skritih kotičkih vasi. Od 17. decembra 2023
do 7. januarja 2024 je bilo na koncu na ogled
281 jaslic različnih oblik, velikosti in iz
najrazličnejših materialov. Škoda le, da nam
narava letos ni naklonila snega, da bi bilo
vzdušje še bolj čarobno.
Božične pesmi in
božični kruh
Ko je razstavo na uvodni prireditvi
slovesno odprl član upravnega odbora
društva Roman Jeglič, so za prijetno
razpoloženje božične pesmi zapeli naši
Krheljčki in župnijski zbor iz Škocjana.
Kar dvakrat (26. decembra in 2. januarja) je obiskovalce s prijetnimi zvoki
iz lajne in zanimivega srednjeveškega
inštrumenta opreklja zabaval naš stari
znanec Vlado Nunčič. Poleg božičnih
pesmi nam je pripravil tudi nekaj klasike.
Ob zaključku razstave sta z ubranimi glasovi navduševali pevski skupini
Borovničke in Alegria. Takrat so obiskovalci lahko pokušali in občudovali hlebce
božičnega kruha poprtnika. Poleg nekaj
naših članic so ga napekle tudi članice
TD Lavrica. Obiskovalcem je šel zelo v
slast in narezani koščki so hitro skopneli.

Prizadevni vodniki in drugi
dežurni člani
Ogled je po vasi ob določenih urah
vse dni potekal v spremstvu vodnikov.
Obiskovalci so se lahko okrepčali in za
darila nakupili domače izdelke. Navdušile so jih najrazličnejše jaslice, postrežba in gostoljubnost domačinov. Niso
mogli prehvaliti vodnikov, ki so se vsak
dan trudili, da so poleg opisa razstave
razložili vse o sušenju sadja in drugi dejavnosti društva ter navedli še marsikatero zanimivost v vasi in celotni občini.

Vsako leto veliko novih
jaslic
Po oceni idejnega vodje razstave
Marka Šavlija je bilo letos novih okoli
100 jaslic. Nekateri jasličarji so naši stalni razstavljavci, mnogi pa svoje umetnine želijo na novo prispevati ali samo
posoditi za razstavo. V vasi so nam
nekaj primerkov prinesli celo anonimni
darovalci. Vsa leta se čudimo, koliko
različnih idej, velikosti in oblik se je že
nabralo, koliko različnega materiala …
Vedno več jaslic je tudi iz tujine (Peru,
Ekvador, Aljaska, Mehika, Kenija, Egipt,
Vietnam, Tajska, Madagaskar, Jordanija, Mjanmar, Tenerife, Poljska idr.).

Odmevi v javnosti
O naši razstavi so poročali na radijskih postajah Zeleni val, Radio Sraka in
Ognjišče. Daljši članek je bil objavljen
v Slovenskih novicah, krajša novica pa
v časopisu Dnevnik ter v TV prispevku
na Kanalu A. Obvestila o razstavi so bila
tudi v drugih medijih.

Množica obiskovalcev
iz vse Slovenije
Z avtobusi so se na ogled pripeljali
člani planinskega društva iz Slovenske
Bistrice, turističnega društva iz Zadvora ter starejši skavti in člani Karitasa iz
Cerknega. Ob priložnostnem klepetu
smo spoznavali obiskovalce še iz mnogih drugih slovenskih krajev.
46 dogodki/društva TROBLA

Od blizu
Frančišek Mavec nekaj mesecev živi
v sosednjih Malih Lipljenah. Po 50 letih
življenja v »betonski džungli«, kot se je
izrazil, si je »za dušo« zaželel življenja
na vasi, v naravi. Ni mogel verjeti, kako
se med razstavo lahko sprehaja po vseh
naših dvoriščih, kar v Ljubljani ne bi bilo
možno; pohvalil je prijazen odnos vaščanov. Domiselna se mu zdi označitev
krajev jaslic z baklami in osvetljenimi lesenimi repaticami, kar je povečalo prazničnost; hkrati se je ohranila prvinskost.
Razmišlja, da bi si razstavo ogledal še
enkrat podnevi. Zagotovil je, da se bo
udeležil našega Pohoda po Trubarjevi
rojstni fari, saj se rad sprehaja v naravi.

3. pohod iz Roba na adventno
tržnico v Velike Lašče
Dragica Heric | foto: Dragica Heric

Iz Ljubljane in okolice
Tanja in Peter Rakovec sta se na
ogled na povabilo naše članice pripeljala iz Ljubljane. Nista pričakovala, da bo razstava tako pestra; sploh
se nista mogla načuditi, da so vsake
jaslice malo drugačne. Pohvalila sta
bakle in repatice, ki so pričarale prijetno intimno vzdušje. Tudi njima bi
bilo zanimivo priti še podnevi, saj bi
bil ogled takrat spet drugačen. Kar
nekaj jaslic sta poslikala, ker nista
mogla izbrati samo enih, ki bi jima
bile najbolj všeč.
Iz Kamnika pod Krimom je z
mamo Maruško in njeno prijateljico
na povabilo našega člana prispel
Dejan Letnar. Njega so navdušile
najmanjše jaslice v orehovi lupini,
škatlici od vžigalic in še posebej
izrezljane iz roga. Maruška pa se je
korak za korakom razveselila vsake
postavitve in kot starejša obiskovalka zelo ceni naša prizadevanja za
ohranjanje dediščine.
Vse obiskovalce smo članice in
člani povabili tudi na druge naše
prireditve, še posebej na osrednji
Praznik suhega sadja, in veliko jih
je obljubilo, da se vidimo tudi takrat.

Krajevni odbor ROB in krajevni odbor Rute sta
minuli december organizirala pohod iz Roba na
Levstikov trg v Velike Lašče, kjer so ob petkih in
sobotah v okviru Festivala božičnega kruha Velike
Lašče 2023 potekale adventne tržnice. Letos so k
sodelovanju povabili tudi PGD Rob; udeležba je bila
rekordna; pohod je tako postal tradicionalen.

V soboto, 23. decembra 2023,
se je ob 18. uri na igrišču v Robu
zbralo približno 50 pohodnikov iz
Roba in okoliških vasi. V lepi in topli
decembrski noči so se podali skozi
Dolščake, mimo vasi Gradišče skozi
Tomažine, Marinčke in Logarje do
Podsmreke.
V središču Podsmreke je pohodnike čakalo presenečenje v obliki
kuhanega vina, čaja in slastnih palačink. Po okrepčilu ni bilo težko
prehoditi še zadnjega dela poti iz
Podsmreke do Velikih Lašč, kamor
so prispeli okrog 20.30. Nekaj časa
se je skupina pohodnikov zadržala

še na Levstikovem trgu v Velikih
Laščah; potem so se z organiziranimi zasebni prevozi odpravili nazaj
proti Robu.
Na tem mestu velja tudi omeniti
opažanje pohodnikov, da bo potrebno nekako spodbuditi dogajanje na
trgu, saj je bilo že drugo leto zapored
ob našem prihodu na trg dogajanje
zelo klavrno.
V Robu je pohodnike čakal sprejem članov Gasilskega društva Rob
in otvoritvena slovesnost ob novi
fasadi gasilnega doma PGD Rob.
Sledilo je prijetno druženje krajanov
in članov gasilskega društva.

TROBLA dogodki/društva 47

Jubilant 90-letnik
Anton Žužek – prijatelj,
lovec in čebelar
Tomaž Marolt, član UO LD Velike Lašče in
predsednik ČD Velike Lašče | foto: Tomaž Marolt

Člani velikolaške lovske družine in čebelarskega
društva Velike Lašče z veliko hvaležnostjo,
spoštovanjem in najlepšimi željami čestitamo
dolgoletnemu članu Antonu Žužku ob visokem,
devetdesetletnem življenjskem jubileju, ki ga bo
praznoval v mesecu februarju 2024. Zato bi radi,
da o tem jubileju izvedo tudi njegovi lovski in
čebelarski prijatelji in znanci.

R

odil se je 9. februarja 1934 na Jakičevem pri Velikih Laščah v kmečki
družini, na kmetiji, ki je v posesti rodbine Žužek že več generacij. Vse svoje
življenje živi in dela na kmetiji na Jakičevem. Čebelarstvo ima pri Žužkovih že
dolgo tradicijo – preko 100 let, saj se je
s čebelarstvom ukvarjal že njegov stari
oče, ki je tudi eden od ustanovnih članov čebelarskega društva v letu 1909.
Ko si je uredil življenje in osnoval družino, se je februarja 1963 včlanil v LD
Velike Lašče ter naslednje leto opravil
lovski izpit in postal polnopraven in aktiven član zelene bratovščine. Že kmalu po vstopu v LD je bil vključen v delo
upravnega odbora, v nekaj mandatih
kot gospodar LD, kinološki referent in
prevzemnik uplenjene divjadi, saj je
bila nekaj let pri njih tudi hladilnica za
uplenjeno divjad. Bil je mentor več pri-

48 dogodki/društva TROBLA

pravnikom. V svoji lovski karieri se je
ukvarjal tudi z rejo psov za lov in iskanjem zastreljene divjadi po krvni sledi.
S svojimi krvosledci braki je pomagal
izslediti več kot 300 osebkov zastreljene divjadi v bližnjih in bolj oddaljenih
lovskih družinah, od tega 10 medvedov
in 27 jelenov. Anton Žužek je eden od
ustanovnih članov Lovskega kinološkega društva Kočevje v okviru ZLD Kočevje. V svoji lovski sobi skrbno varuje in
neguje trofeje svoje dolgoletne lovske
kariere. Dobro se spomni dogodka pri
iskanju zastreljenega medveda v eni od
bližnjih LD pred leti, ko se je medved, ki
sta ga s psom zasledovala, zagnal nazaj proti njemu. Zadnji trenutek se mu
je izognil, da ga ni medved podrl s telesom. Zagrabil pa ga je za spodnji del
noge in mu s kremplji raztrgal hlače in
čevelj. Drugih poškodb k sreči ni utrpel.

Za svoje vestno delo tako pri delih v
lovišču kot pri opravljanju funkcije gospodarja lovske družine ga je LZS odlikovala z Redom za lovske zasluge III. stopnje. Leta 2012 ga je LD za dolgoletno
vestno in požrtvovalno delo v matični
LD Velike Lašče imenovala za častnega
člana. Anton Žužek je prejemnik več
priznanj Kinološke zveze Slovenije in
Lovskega kinološkega društva Kočevje.
Leta 2023 je dobil tudi jubilejni znak za
60 let zvestobe zeleni bratovščini.
Tudi pri delu s čebelami je zelo uspešen. V Čebelarsko društvo Velike Lašče se je vpisal leta 1945 in bil od takrat
naprej dejaven in napreden čebelar.
Opravljal je različne funkcije v UO ČD. V
svoji karieri je čebelaril z do 70 čebeljimi
družinami, vedno le v AŽ panjih. Sedaj
ima 56 čebeljih družin, od tega 39 gospodarskih, ostalo pa so rezervne družine. V najboljših čebelarskih sezonah
pred mnogimi leti je natočil v povprečju
tudi 76 kg medu na panj; rekord ene družine ima 106 kg v enem letu. O teh številkah medenih donosov lahko sedaj le
sanjamo. Za delo s čebelami je dobil več
visokih priznanj s strani ČZS – Odlikovanje Antona Janše I. stopnje in Regijske
čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja.
Tudi moje čebelarjenje se je pričelo s
podarjenim rojem od Antona Žužka.
Dragi lovec in čebelar, prijatelj Anton Žužek, člani Lovske družine Velike
Lašče in Čebelarskega društva Velike
Lašče ti ob tvojem častitljivem jubileju
90 let iskreno čestitamo. Želimo ti še
obilo zdravja in veliko prijetnih trenutkov na zelenih stečinah in pri tvojih marljivih čebelah.

Darilo boginje
Diane iz lovišča
LD Velike Lašče

Tomaž Marolt, član UO LD Velike Lašče in
predsednik ČD Velike Lašče | foto: Tomaž Marolt

Juretu Jakliču, enemu naših mlajših
članov zelene bratovščine LD Velike
Lašče, je boginja Diana v avgustu
2023 v srcu oz. osrednjem delu našega
velikolaškega lovišča podarila uplenitev
trofejnega jelena, kakršnega bi si v svoji
zbirki želel vsak lovec.

J

ure je s svojim očetom Romanom, ki je tudi član LD,
več popoldnevov zapored hodil in opazoval dogajanje v lovišču, kjer se v zadnjih letih opaža večjo številčnost
jelenjadi. V Mišji dolini, na predelih, kjer se v zadnjem obdobju intenzivno gospodari s kmetijskimi kulturami, večja
številčnost populacije jelenjadi pomeni večjo obremenitev
okolja in večji riziko za nastajanje škod po divjadi. Naša LD
je zaradi povečane prijave škode po divjadi od Ministrstva za
kmetijstvo prejela izredno odločbo o predčasnem pričetku
odvzema jelenjadi, od Zavoda za gozdove pa dovoljenje za
izvedbo dvoletnega plana odvzema že v prvem letu, če bi
bilo to potrebno. Juretov oče je revirni vodja revirja Hribi in
vsakodnevno pregleda vsaj del svojega revirja. Tako je nekega poznega popoldneva pri vračanju domov nad naseljem
Črni Potok opazil jelena, kakršnega tudi sam od blizu še ni
videl. O dogodku je povedal sinu Juretu. Najprej Jure očetu
niti ni verjel, da se po lovišču sprehaja tako veličasten jelen.
Zato sta naslednji dan odšla na kraj, kjer je Roman opazil kapitalca in sta si na ugodnem položaju z dobrim pregledom na
okolico uredila skrivališče – čiček. Tistega srečnega popoldneva za Jureta se je izza grmovja, še pred mrakom, kot da
je jelen hotel, da se podari Juretu, na razdalji, ki je zadoščala
za lovsko pravičen in etičen strel, prikazal jelen, katerega
rogovje je bilo tako veličastno, da sta ga oba kar opazovala. Imela sta dovolj časa, da sta ga lahko dobro ocenila in

Jure se je šele potem, ko se je jelen v celoti prikazal izza
ovir, odločil za uplenitev. Presrečnemu Juretu je lovski blagor najprej zaželel njegov spremljevalec – oče Roman. Jure
Jaklič je mlajši, prizadeven član LD Velike Lašče in je imel
skladno s poslovnikom LD glede odstrela jelenjadi v letu
2023 pravico do odstrela trofejnega jelena. Uplenjen jelen
je bil star po oceni 7 let; trofeja je bila neuradno ocenjena z
225,86 točkami, kar je po kriterijih točkovanja LZS zlata medalja. To je verjetno eden lepših trofejnih jelenov, uplenjenih
v letu 2023 daleč naokrog. Uplenitelju Juretu Jakliču člani
Lovske družine Velike Lašče izrekamo lovski blagor!
Lovci z odvzemom in svojimi deli sledimo Letnemu načrtu
lovišča, ki ga določi in potrdi Zavod za gozdove Slovenije. V
letu 2023 smo zabeležili rekordno visok odvzem osebkov jelenjadi ter divjega prašiča iz lovišča LD Velike Lašče – še nikoli
toliko. Poleg izvajanja lova smo člani LD opravili in evidentirali
tudi 1622 prostovoljnih delovnih ur. V to kvoto spadajo gradnja
lovskih objektov, krmljenje, košnja ... Organizirali smo tudi delavnico – naravoslovni dan za šolsko mladino ter se udeležili
delovne akcije – pomoč prizadetim v poplavah v Mozirju.

TROBLA dogodki/društva 49

Duh Taizeja
zavel tudi do
Velikih Lašč
Marko Gruden

Letošnje novo leto se je več kot
5000 mladih iz 48 držav sveta
odločilo preživeti v Ljubljani.
Naše glavno mesto je bilo določeno
za gostiteljico 46. Evropskega
srečanja mladih, ki ga vsako leto
organizirajo bratje iz Taizeja.

T

aize tudi v Velikih Laščah ni čista
neznanka – mladi so tudi iz naših
krajev zadnja desetletja odhajali v to mirno vasico v Franciji, kjer se bratje trudijo
z mislijo na mir in solidarnost povezati
mlade katoličane, protestante in pravoslavce. Nekateri iz naše župnije so se
podobnega srečanja med Zahodom in
Vzhodom, takrat še razdeljenima z železno zaveso, v Ljubljani udeležili leta 1987,
drugi pa so se udeležili kasnejših novoletnih srečanj v različnih evropskih mestih.
Kaj je tako posebnega na tem srečanju? Mladi ne spijo v hotelih in hostlih,
ampak pri družinah, ki jih sprejmejo za
nekaj dni pod svojo streho. Žal župnija
Velike Lašče zaradi preslabe povezanosti
javnega prometa ni bila izbrana za eno izmed župnij gostiteljic, kar pa ni pomenilo,
da mladi tu niso našli gostoljubja. Ker je
bila najbližja gostiteljska župnija Škofljica,
je to sicer prineslo nekaj dodatnih logističnih zahtev, a tudi to ni bilo ovira.

50 dogodki/društva TROBLA

Srečanje je sestavljeno iz jutranje
taizejske molitve v župniji gostiteljici, pogovorov, opoldanske molitve v
ljubljanskih cerkvah, delavnic na najrazličnejše teme in večerne molitve v
Stožicah. Sploh zadnje je bilo nekaj nepredstavljivega – polna Arena Stožice,
mladi iz vseh koncev Evrope in širše,
tišina in spevi.
Ko so v sredini decembra objavili,
da potrebujejo nastanitev za še 2000
mladih, smo se vabilu odzvali tudi sami.
V naše pisarniške prostore v Ljubljani
smo prinesli napihljive blazine in nekaj
hrane, da smo lahko sprejeli 3 Poljakinje in dekle iz Ukrajine. V nedeljo, na
zadnji dan starega leta, smo pobrali še
dva fanta in se odpeljali v Velike Lašče.
Po maši smo se ustavili še na kavi, ogledali pa smo si tudi naše kraje in cerkev
na Veliki Slevici. Ob slikanju s konji na
Ulaki smo bili deležni tudi mavrice v celem loku.

Naslednji dan je dekle iz Poljske na
klarinet skupaj z velikolaškimi orglami
zaigralo Sveto noč, mladi romarji, ki so
spali v naši župniji, pa so si ogledali tudi
Trubarjevo domačijo.

Več pa v utrinkih
gostiteljev:
V mladih letih sva se kot dijaka in
kasneje študenta udeleževala evropskih novoletnih srečanj mladih, ki jih prireja skupnost bratov iz Taizeja v Franciji. Tako sva imela priložnost obiskati kar
nekaj evropskih mest in se tam srečati
z mladimi iz mnogih evropskih držav.
Vedno sva imela pozitivno izkušnjo;
deležna sva bila neverjetne odprtosti in
gostoljubja družin, ki so bile pripravljene v svoje domove sprejeti popolne tujce, jim nuditi svoj čas, hrano, spoznavati različne kulture in krščanske vere, jih
za nekaj dni vzeti za svoje. S teh srečanj
smo se domov vračali z zavedanjem, da
smo si kljub različnosti tako zelo podobni – bratje v Kristusu. Taizejski duh se
da še globlje začutiti v Taizeju, majhni
vasici v Burgundiji, kamor predvsem v
poletnih tednih prihajajo iskalci miru z
vsega sveta; nekateri ostanejo tam tudi
več tednov, celo mesecev. Tudi sama
sva se tam napajala ob izviru Miru in
kasneje tja nekajkrat popeljala tudi najino družino.
Najina velika želja je bila, da bi lahko gostoljubje, ki sva ga bila tolikokrat
deležna, nekoč lahko povrnila. Zelo sva
se razveselila novice, da bo tokratno
novoletno srečanje mladih v Ljubljani
in hvaležna sva župniji Škofljica, da nas

je sprejela kot eno izmed gostiteljskih
družin; skupaj smo gostili 74 mladih iz
8 držav.
V naš dom smo sprejeli dve dekleti
s Poljske, Marysio in Karolino. Večkrat
sta poudarili, kako zelo gostoljubni in
prijazni smo Slovenci in kako čudovito
deželo imamo. Skoraj 5 tisoč mladih iz
Evrope in Egipta je bilo nastanjenih skoraj izključno le pri družinah, kar je prava
redkost. Slovenci smo se resnično izkazali kot izjemni gostitelji, ki smo mlade
romarje crkljali tudi z bogato slovensko
kulinariko kljub priporočilu o skromnem
zajtrku in kosilu. Mnogi so mladim razkazali tudi lokalne geografske in kulturne znamenitosti.
V teh štirih dneh smo mladim dali
svoj čas, svoj dom, a dobili mnogo več.
Doživeti silvestrovo na festivalu mladih,
kjer poka od mladosti, veselja do življenja, spoštovanja drugačnosti, iskanja
tistega, kar nam je skupnega, in doživeti 10-minutno tišino 9-tisočglave množice v Areni Stožice – neprecenljivo!
Ajda in Simon Kokelj

Prišli so v četrtek pozno zvečer; ura
je bila že krepko čez deset. Toliko časa
je v župniji Škofljica trajalo razporejanje
mladih romarjev na nastanitve in Jože
je čakal do zadnjega. Že na dvorišču so
se predstavili: Hanna in Jan iz Nemčije ter Lukian in Luka iz Romunije. No,
to bo pa zanimiva kombinacija, sem
pomislila. Ob čaju in pogači so malo
več povedali o sebi. Petintrideset- in
osemnajstletna Romuna živita v manjšem mestu ob ukrajinski meji; Lukian je
pravnik, Luka pa še srednješolec. Jan je
doma iz mesta Singen ob Bodenskem
jezeru; Hanna prihaja iz Stuttgarta; oba
študirata v Tübingenu. Ob tem sva se
spogledala. Kako je mogoče, da sta se

znašla ravno na Rašici, rojstni vasi Primoža Trubarja, ki mu je ob pregonu iz
domovine prav mesto Tübingen dalo
zatočišče in ga sprejelo z akademskim
spoštovanjem. Tam se je tudi rodila slovenska pisana beseda. Seveda nista
vedela, kdo je bil Primož Trubar in kaj
je tam počel, kar je razumljivo za mlada
naravoslovno usmerjena Nemca. Takoj
je bil izdelan načrt o ogledu Trubarjeve
domačije. Spat smo šli krepko čez polnoč in vedela sem, da bodo naslednje
noči kratke s premalo spanca.
Sledili so štirje dnevi, ko smo dihali
duh Taizeja ob jutranjih in večernih pogovorih z mladimi romarji, ki so v naju
prebudili še žive spomine na čas, ko
sva bila tudi sama udeleženca tovrstnih
srečanj. Opazovala sva različnost najinih mladih gostov in se ob tem zabavala: Nemca tiha in zadržana, Romuna
ob vsakem vprašanju pripravljena na
razpravo; Nemca ob dogovorjeni uri
pri mizi oz. avtomobilu, Romuna še v
pižamah; Nemca z vprašanji o znamenitostih Ljubljane, Romuna pa, kje je v
Ljubljani mogoče jesti čevapčiče.
Ogled Trubarjeve domačije na novega leta dan, ki ga je kljub zaprtju
omogočil direktor Zavoda Trubarjevi
kraji Matjaž Gruden, je bila res dodana
vrednost k vsem vtisom o Sloveniji, ki
so si jih mladi romarji v teh štirih dneh
nabrali. Zaključno dejanje je bilo novoletno kosilo ob naši družinski mizi, ki se
ga je udeležila tudi hčerina družina in
nas je povezala v eno veliko mednarodno družino.
Ob slovesu sta Hanna in Jan obljubila, da bosta obiskala Trubarjev grob
v Tübingenu in v našem imenu prižgala
svečko. Kako je svet majhen, če so srca
velika in odprta.
Marija in Jože Stritar

Vtisi mladih
romarjev:
Če bi morala taizejsko srečanje v Ljubljani opisati s tremi besedami, bi uporabila tri
besede: posluh, pozornost in
gostoljubnost. Začela bom z
zadnjo: zame je bila to prava
lekcija gostoljubja in prijaznosti, ki sem ju doživela pri naši
gostiteljski družini. Pa ne le
to – zelo sem bila ganjena nad
odprtostjo in zanimanjem ljudi,
ki mi jih je Bog poslal v tem
času. Ob pogovoru z mnogimi
mladimi mislim, da je večina
od nas izkusila resnično »biti
doma«: biti sestavni del družine, župnije, »biti doma« v medsebojnih odnosih, v Cerkvi. Da
ne bi zamudili vseh teh preprostih potez, besed, subtilne
Božje dobrote in nežnosti, ki
se razodeva v našem vsakdanjem življenju, smo morali biti
pozorni in znati prisluhniti. Poslušati, kako se je Božja beseda
učlovečila v določenih ljudeh,
nepričakovana srečanja in
predvsem molitev, ki je med
nami povezala toliko različnih
ljudi; tistih, ki so služili, tistih,
ki so skušali najti svojo pot, in
tistih, ki jim je Taize blizu. Brat
Matthew je v svojem pismu za
leto 2024 zapisal, da je »poslušanje dejanje ljubezni« in »ko
nekoga nesebično poslušamo,
mu damo prostor za obstoj«. S
temi mislimi se vračam iz Ljubljane; s konkretnim in vsakodnevnim trudom, ki ga zmorem
vsak dan, a nanj tako pogosto
pozabim … Ljubezen v svoji
nežni prisotnosti, ki se izraža
v tako preprostih dejanjih, na
dosegu vsakega izmed nas.«
Marysia, 25 let, Poljska

Rada bi se zahvalila vsem
za to prekrasno izkušnjo. Čudoviti ljudje ste in počutila sem
se resnično ljubljeno.
Karolina, 25 let, Poljska

TROBLA dogodki/društva 51

Tradicija prednovoletnih srečanj živi
Srečo Knafelc | foto: Srečo Knafelc

Prednovoletni čas je čas obračuna
našega delovanja med letom, priložnost, da se kot prijatelji in tovariši pogovorimo o vsem, kar nas povezuje, in
tudi o tistem, kar nas včasih jezi. Tokratno srečanje 15. decembra 2023 na
Turjaku je naredil še posebej zanimivo
pisatelj Lenart Zajc, ki je predstavil tudi
svoj roman – trilogijo Odred, v kateri se
loteva teme partizanskega upora. Pozornost si zasluži že zato, ker so redki
avtorji, ki se v današnjem podivjanem
času še lotevajo tematike odpora na
pozitiven način.
Navajam del ocene knjige Ane Geršak, MMC, program ARS: »Odred je prvi
del ambiciozno zasnovane trilogije o slovenski partizanski gverili in organiziranju
prvih upornikov. Ozadje nastanka romana
je podrobneje opisano v spremni besedi,
v kateri Tone Kregar vzpostavi navezavo
s slovenskim partizanskim komandantom
Stanetom Semičem - Dakijem, avtorjem
spominov Najboljši so padli.«
Srečanja sta se udeležila tudi podpredsednik Mestnega odbora Jože

Hartman, ki je v svojem nagovoru kot
živa priča dogajanja v okupirani Ljubljani orisal stanje duha v takratnem času,
in Jurij Kogej, predsednik sosednje organizacije ZZB »Odmev Mokrca«.
Med pogovorom je bil izveden glasbeni vložek; prisotni so s prostovoljnimi
prispevki zbrali skupaj 150 evrov za obnovo bolnice Franje, porušene v zadnji
naravni stihiji.
Kot vedno smo večer zaključili s pogostitvijo v organizaciji skupine Janeza
Lukančiča; v gostilni Kukelj so za nas

spekli pehtranko velikanko (glej fotografijo!). Nato smo še dobro uro izmenjevali
medsebojne misli v tovariškem druženju.
Izkoriščam priložnost, da vse člane društva in seveda tudi vse občane
povabim na prvi dogodek v letu 2024,
in sicer na razstavo NOB 1941–1945,
ki si jo lahko ogledate do 11. februarja
v predprostoru dvorane KUD Turjak.
Dostop do razstave bo možen med delavniki, lahko pa me tudi pokličete na
telefon 041-289-417 in se dogovorimo
za ogled.

Člani Lions kluba Ribnica
smo dobrodelni in solidarni
Peter Tanko | foto: Peter Tanko

Člani Lions kluba Ribnica smo bili tudi letošnji december dobrodelni in solidarni.
Že tradicionalno smo izvedli dobrodelno akcijo obdarovanja oskrbovancev v socialnovarstvenih ustanovah z raznovrstnimi poticami v domovih za ostarele v Ribnici,
Loškem Potoku, na Vidmu in v Zavodu Prizma v Ponikvah. Razdelili smo 28 potic.
Akcija obdaritve na vseh predstavljenih lokacijah nas je navdala s hvaležnostjo,
da lahko pomagamo. Skupaj smo preživeli čas, prežet s srčnostjo, veseljem, kar
nam bo dobra popotnica za izvajanje tovrstnih akcij tudi v prihodnje.
Hkrati smo izvršili plačila zbranih 3.500,00 EUR za sedem prizadetih posameznikov (starejših samskih oseb – vsakemu po 500,00 EUR) iz Koroške, kot pomoč za
sanacijo po avgustovskih poplavah.
Še naprej se bomo trudili pomagati po najboljših močeh.

Joga na Turjaku
Vabljeni na jogo ob četrtkih ob 18.15 uri na Turjak.
Klavdija 040 810 527

52 dogodki/društva TROBLA

Očistimo čustva
in dobro dihajmo
foto: freepik

Čustva so gonilna energija, ki nas motivira za razne aktivnosti. Brez njih bi šli težko naprej, saj vemo, kako je, ko nimamo
pravega elana in zavlačujemo z obveznostmi. Ko pa je prava
izbira, kar nas veseli, uživamo v tem. Moramo pa jih stabilizirati,
kajti preveč ali premalo navdušenja deluje na telo obremenjujoče, povzroča napetosti telesa, zato se je treba sprostiti, saj je
to ključ do zdravja. Če ni pravega pretoka po telesu, to pelje
v notranji stres; ravnovesje v telesu se počasi ruši in po določenem času se pojavijo zdravstvene težave. Negativna čustva,
kot so tesnoba, trema, strah, samospoštovanje, panika, jeza,
žalost, zamera, skrbi, sovraštvo itd., zmotijo naravni tok energije in spodbujajo prekomerni odziv organov, pretirano pozitivna
pa preveč pozitivnih čustev. Stalno si nalagamo ogromno obveznosti, a nobene ne odstranimo, sploh pa ne čustev. V vsakem
organu domujejo določena čustva; z delom na njih s posebnimi
kratkimi vajami in tehnikami dihanja vzdržujemo ravnotežje in
se v pravem času znebimo bolezni, sploh tistih prepogostih v
današnjem času. Med dihalnimi vajami najdemo sebi najbolj
harmonično tehniko, ki nas polni, motivira, osvobaja, umirja …
V VELIKIH LAŠČAH SMO z JOGO ob sredah in posebej Z DELOM
NA ČUSTVIH, kar pa delamo sede na stolih.

Informacije na 041-397-789 Darinka

NOGAVICE

BREZ
ELASTIKE
✓ primerne za diabetike
✓ brez elastičnega traku
✓ pospešujejo cirkulacijo

6 parov ženskih nogavic le 12,96 €

Za naročila pokličite: 069 716 350
ali
obiščite spletno stran:
www.stumfki.com
UPORABI KODO:
TROBLA10
za dodatnih 10%
popusta na celotno
ponudbo

TROBLA dogodki/društva 53

Ko nekdo, ki ga imaš rad,
postane spomin,
spomin postane zaklad.

Zahvala

Zahvala

STANISLAV
GRADIŠAR

JANEZ
PLANINC

Iskreno se zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, vaščanom in
znancem za izrečena sožalja, darovane
svete maše, cvetje in sveče.
Zahvala tudi g. župniku Andreju Ojstrežu,
pogrebni službi Zakrajšek, pevcem in
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti.

Ob boleči izgubi dragega brata, strica
in bratranca se zahvaljujemo vsem
sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem za podarjeno cvetje, sveče in
sv. maše ter izrečena sožalja.
Hvala g. Mirku Modicu za besede slovesa.
Posebna zahvala g. župniku Andreju
Ojstrežu, pevcem in pogrebni
službi Zakrajšek.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

z Rašice (1934–2023)

Vsi njegovi

(1949-2023) iz Velikih Lašč

Sestra Silva in nečak Sašo

Mama je angel sama,
pa angela ne potrebuje.
Njej je naloga dana,
da druge varuje.
(Tone Pavček)
Zahvala
Na božični dan je odšla k Bogu
naša draga žena, mami, babi in prababi

ZOFIJA KOBE,
roj. OBLAK
1939–2023
iz Velikih Lašč

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo
osebju Zavoda Sv. Terezije na Vidmu, kjer so ji
zadnji dve leti lajšali trpljenje, pogrebni službi
Zakrajšek in gospodu župniku Andreju Ojstrežu
za lepo opravljeno zadnje slovo, kolektivu
ZD Dr. Janeza Oražma Ribnica, vaščanom za
darovane mašne namene in sveče. Hvala vsem
ljudem, ki so jo poznali in jo imeli radi.
Žalujoči vsi njeni

54 zahvale TROBLA

Zahvala

VERONIKA
MIHELIČ
Velike Lašče (1944–2023)

Iskreno se zahvaljujemo vsem
sorodnikom in prijateljem ter vaščanom
za darovane svete maše. Še posebej se
želimo zahvaliti vsem, ki so nam ob
nenadni izgubi mame stali ob strani.
Hvala tudi gospodu župniku, pogrebni
službi Zakrajšek in pevcem, ki so ji zapeli
ob zadnjem slovesu.
Vsi njeni

Nagradna križanka
Nagrajenka iz Troble št. 7 je Barbara Vilfan.

SESTAVIL
ANDREJ
PRAZNIK

MAJHNO
STOJALO

POMOR

DENUNCIACIJA

TALENT

NASELJE
PREBIV SPODNJI UMBERTO
VALEC
SAVINJSKI NOBILE
DAMASKA
DOLINI

PRIVRŽENKA
ARIJANSTVA

BODRILO,
STIMULACIJA
LASTNIK
TOVARNE
MITJA
IRŠIČ

JUHI
PODOBNA
JED

TROBLA

PODJETJE
NAPRAVA,
SKUPINA
ŽGANJE
ZA
KI ODDAOSMIH
IZ VINSKIH
PRENOS
JA TULEČ
PEVCEV
DROŽI
PISEM
ZVOK

TOMAŽ
LISEC

KAJA
JUVAN

KEM. ELEMENT (I)

UMETNO
USNJE

OČAK IZ
SV. PISMA

OSKAR
DEV

DEBELEJŠA PALICA

KRAJŠA
OBLIKA
IMENA
ADOLF

PREVLEKA
NA ŽELEZU

VASICA
JZ. OD
VELIKIH
LAŠČ

OPOZORILO,
GRAJA

AVGUST
ČERNIGOJ

OSTANEK
PODRTEGA
DREVESA

KNJIŽEVNIK
ŽUPANČIČ

MESTO V
AVSTRIJI

RUDNINA
BARIJEV
SULFAT,
BARIT

BOLEZEN
ŽIVALI
IN LJUDI,
RABIES

DEL ROKE

BRAZILSKI
NOGOMETAŠ

ZGLED

SPAJKA

MESTO
GROBO
NA JUGO- OBDELAZAHODU NA DESKA
SIBIRIJE
ZA PLOT

VPREŽNA
ŽIVAL
REKA
V BOSNI

DELEC
SNOVI

VAS NA
GORIČKEM

IZAKOV
SIN

4. IN 16.
ČRKA

NALIŠPANOST
STARINOSLOVEC
PLIN
V ZRAKU

RIBIŠKA
PRIPRAVA,
MREŽA NA
OBROČU

PRAVNICA
NA NOTARIATU

IZDELOVALEC MREŽ

ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA

POVZETEK

DRAG,
ZLAT
OTROK

HRBET
KOVANCA
KAREL
DOBIDA
KOS
CELOTE

KNJIŽNI
JUNAK
JOSIPA
VANDOTA

OKUS
ČASA
KOS
POHIŠTVA

MESTO
NA SREDNJEM
POLJSKEM
IGNACIJ
LOJOLSKI

SESTAV
Z LOKOMOTIVO
IN VAGONI
NASELJE
… NA KOROŠKEM

DALJŠA
VRSTA
VOZIL

GLAVNO
MESTO
GRČIJE

ERNEST
HEMINGWAY

SPANJE,
SPANEC

GRŠKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE

VARSTVO,
ZAŠČITA

TROBLA

ČRTOMIR
NAGODE
LUKA
RUPNIK

VITEŠKO
OROŽJE
IZUMRLI
GLAVONOŽEC
TANTAL

PARIŠKA
KATEDRALA
OSMANSKI
VOJAŠKI
POVELJNIK

4. IN 1.
ČRKA
ABECEDE

EMA
KLINEC

Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, ali ga
oddajte v tajništvu občine oziroma pošljite na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do 20. marca 2024. Izžrebanec bo
prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 2.

TROBLA razvedrilo 55

Z vami
že
in za vas

30

let

NAJUČINKOVITEJŠA

TOPLOTNA ČRPALKA

NIBE F2120

080/71-72 | knut.si
TOPLOTNE ČRPALKE

KAMINI

nibe.si

contura.si

KNUT TOPL NIBE 86x130 JAN22.indd 1

18/01/2022 09:39

Avtohiša Zalar d.o.o.,
Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče , 01 7881 999, 031 331 920, prodaja@avtohisa-zalar.si, www.avtohisazalar.si

VSE LEPO

v prihajajočem letu 2024!

K V A L I T E T A

VA R N O S T

VA R Č N O ST

VRHUNSKA KVALITETA IN
BREZČASEN DIZAJN
051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si
Obrtna cona Ločica pri Turjaku

Za lep nasmeh skrbimo že 25 let

Preventivni pregledi

BREDENT SKY implantati

in posveti

Nevidni ortodontski aparat

Konzervativa

INVISALIGN

Protetika

Ortopansko slikanje zob

Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731

25 let

Za varno prihodnost vaše
lastnine in vas samih zavarujte se z nami!

ZAVAROVALNO
ZASTOPANJE
Boštjan Rojc s. p.

Trubarjeva cesta 67, 1315 Velike Lašče
m: 031 777 945, e: bo.rojc@gmail.com

KOLEDAR PRIREDITEV
februar/marec
četrtek, 1. februar, ob 18. uri
Knjižnica Frana Levstika,
Velike Lašče
POTOPISNO PREDAVANJE:
KRISTIJAN SRPČIČ –
FILIPINI
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)
sobota, 3. februar, od 9.30 do 12.30
Trubarjeva domačija, Rašica
DELAVNICA STRIPA Z
DAVIDOM KRANČANOM
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
sobota, 3. februar, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
DOMEN VALIČ:
ŽIGOLO S. P.
(HVALA LEPA, Domen Valič s. p.,
vstopnice na eventim.si)

četrtek, 15. februar, ob 19. uri
Knjižnica Frana Levstika,
Velike Lašče
POGOVOR Z AVTORJI:
Žiga Bižal
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)
petek, 16. februar, ob 19.30
Levstikov dom, Velike Lašče
5. ABONMAJSKA PREDSTAVA:
REVIZOR
v izvedbi Šentjakobskega
gledališča Ljubljana
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
sobota, 17. februar, ob 19. uri
nedelja, 18. februar, ob 18. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
VELIKOLAŠKI KINO: GEPACK
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)

ponedeljek, 5. februar, ob 18. uri
Knjižnica Frana Levstika,
Velike Lašče
PRAVLJIČNA URA
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)

petek, 23. februar, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
ROK ŠKRLEP:
RECEPT ZA SREČO
(Kulturno umetniško društvo Pridiprav)

četrtek, 8. februar, od 9. do 16. ure
Trubarjeva domačija, Rašica
SLOVENSKI KULTURNI
PRAZNIK
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)

sreda, 1. marec, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
dr. MARTINA MALEŠIČ:
PROJEKT IZGRADNJE
ZADRUŽNIH DOMOV
(Javni zavod Trubarjevi kraji)

četrtek, 8. februarja, ob 18. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
PRIREDITEV OB
KULTURNEM PRAZNIKU
Ob 100. obletnici rojstva
Marije Gorše Perhaj
(KUD Primož Trubar Velike Lašče)
nedelja, 11. februar, ob 16. uri
Športna dvorana, Velike Lašče
PUSTNO RAJANJE V
VELIKIH LAŠČAH
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
ponedeljek, 12. februar, ob 18. uri
Glasbena šola Ribnica
GLASBENA MAŠKARADA
(Glasbena šola Ribnica)

četrtek, 14. marec, ob 19. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
VEČER VELIKOLAŠKIH
USTVARJALK S PREPLETOM
POEZIJE MARIJE GORŠE
PERHAJ
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
sobota, 16. marec, ob 19.30
Levstikov dom, Velike Lašče
6. ABONMAJSKA
PREDSTAVA: TIH VDIH
v izvedbi Mestnega gledališča
ljubljanskega
(Javni zavod Trubarjevi kraji)
petek, 22. marec, ob 18. uri
Dom krajanov, Rob
PRIREDITEV OB
MATERINSKEM DNEVU
(KUD Rob in Podružnična šola Rob)
sobota, 23. marec, ob 9. uri
Turjak
TEKMA POKALA
TRADICIONALNIH LOKOV
(LK Turjak)
nedelja, 24. marec, ob 16. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
PRIREDITEV OB
MATERINSKEM DNEVU
(DPŽ Velike Lašče)

Ponedeljek, 4. marec, ob 18. uri
Knjižnica Frana Levstika,
Velike Lašče
PRAVLJIČNA URA
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)

ponedeljek, 25. marec, ob 18. uri
Glasbena šola, Velike Lašče
PRIREDITEV OB
MATERINSKEM DNEVU
(Glasbena šola Ribnica)

četrtek, 7. marec, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
9. STRITARJEV VEČER:
IGOR KARLOVŠEK
(MKL, Knjižnica Frana Levstika)

sobota, 3. in 17. februar
med 8. in 11. uro
na trgu pred Levstikovim domom
VELIKOLAŠKA
TRŽNICA
17. februarja bo obratovala tudi
izmenjevalnica oblačil v
Levstikovem domu.
Če bi še kdo želel prodajati na
velikolaški tržnici, naj stopi
v stik z nami!

sobota, 9. marec, od 10.00 do 11.30
Dom krajanov Turjak
DELAVNICA IZDELOVANJA
GREGORČKOV
(TD Turjak)

Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb.