Slovansko šolstvo v Trstu. Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pl. Kleinmayr. (Konec.) Imamo pa še druge javne in zasebne šole v Trstu, ali naši kontroli se zasedaj odteguje določitev števila slovenskih otrok, ki zahajajo v te zavode, kjer nikdar ne zadoni sladka materina beseda. Ne prevzamem si tedaj naloge raziskovati tudi v tej smeri. Omenjam le, da je vpisanih naših otrok celo na šolah, kjer bi Slovenca niti v sanjah ne iskal. Na nemški protestantski šoli je vpisanih lani (09.—10.) 22 Slovanov, na škedenjski šulferanjski letos (10.—11.) med 66 učenci 23 Slovencev, t. j. nad eno tretjino. In kdo jih šteje drugod! Omeniti mi je še zasebno srbsko ljudsko šolo, ki je — ce ne najstarejša — vsaj ena najstarejših slovanskih šol v Trstu in okolici. V slednjem desetletju kaže napredek od osmih učencev na 34. Letos je bil otvorjen tudi srbski otroški vrtec, ki bo razvoju od srbske cerkvene občine vzdrževani ljudski šoli gotovo dal krepkejši impulz. In tako smo pregledali naše slovansko ljudsko šolstvo v Trstu in okolici in videli, da pohaja ljudske šole v okolici najmanj 3790 s 1 o v e n skih otrok in omenjene ljudske šole vmestu najmanj 2055, ki jim pribijemo lahko iz omenjenih dveh nemških šol in srbske šole še 79 otrok. Imamo tedaj skupno 5924 (okroglo 6000) slovenskih otrok, ki po uradno statističnih podatkih pohajajo ljudske šole. Nad 2100 slov. otrok bi bilo brez požrtvovalnosti C. M. D. brez lastne strehe v mestu, a še teh je našlo jedva nekaj cez polovico domači krov pod okriljem družbinih šol. Rekel sem: okroglo 6000 ljudskošolskih ucencev slov. narodnosti, rekel bi lahko: in še polovico vec — in malo bi izgrešil. Vendar, ker scm človek statistike, držim se številk, ki sem jih dognal! Obrnimo sedaj še pogled na naše srednje šolstvo v Trstu. Nu, tu bomo kmalu pregledali, ker ^svojega" na tem polju nlmamo nič. Kar je, to so občinske italijanske in državne nemške srednje šole. Primimo se slednjih, ker v c. kr. nemško gimnazijo in c. kr. nemško realko zahaja še najvec naše mladine. Tu sprejema tudi relativno obvezni pouk v slov. jeziku, na gimnaziji v osmih |tečajih, na realki le v treh. Tako je lani uživalo na gimnaziji od vpisanih 177 slov. učencev 159 ta poak v materinščini tedaj 90*39°/0, na realki od 91 le 28, t. j. 30*76°/0. Pouk v ma' 3rinščini je obvezen le za onega ucenca, ki se je zacetkom leta sam priglasil, da bo obiskoval teh par ur slovenščine. Nu, morda se sedaj vendar kaj izpremeni in bo obiskovanje slovenskili ur obvezno za vsa- Kr. gi Slovencev 137 136 139 141 133 142 136 138 148 177 c. kr. Slovencev 54 69 77 62 61 62 71 76 85 91 mnazij e: Drugih Slovanov 30 23 18 18 19 26 18 24 21 24 realke Drugih Slovanov 6 4 7 5 5 6 5 8 10 11 Nemcev 118 122 126 132 141 139 154 144 158 181 Nemcev 141 140 157 149 141 142 167 171 176 170 Italijanov 153 141 141 140 152 162 151 142 137 142 Italijanov 229 219 219 215 221 218 220 234 226 209 kega učenca slov. narodnosti. Neki zvon je v tem smislu že zadonel, ali s katerega zvonika je prišel glas, mi ni znano. V boljšo ilustracijo poznejših izvajanj naj navedem za slednje desetletje tabelio napredovanju: 1. c. Šol. Ieto Skupno 1900.-01. 448 1901.-02. 432 1902.-03. 434 1903.-04. 444 1904.-05. 456 1905.-06. 482 1906.-07. 475 1907.-08. 492 1908.-09. 476 1909.-10. 539 2. Šol. leto Skupno 1900.-01. 443 1901.-02. 440 1902.-03. 467 1903.-04. 441 1904.-05. 437 1905.-06. 439 1906.-07. 472 1907.-08. 499 1908.-09. 502 1909.-10. 486 Izvajam vobče: 1. Naša mladina poseča bolj giranazijo negoli realko, ker obstojajo glede tehniških študij žalibog še vedno predsodki v našem ljudstvu. Odstotek slov. dijakov na gimnaziji variira med 28% in 38°/0, povprečno v desetih letih 30*70°/0, odstotek nemških dijakov na istem zavodu se izraža povprecno s 30*44°/0, italijanskih z 31*43%, drugih slovanskih s 4*74%. Slovanov je bilo tedaj na tej gimnaziji v slednjem desetletju povprečno 35*44% na leto. A ucni jezik je nemški, ucno osobje skoro izključno nemško! 3. Skupno število slovenskih dijakov na obeh državnih zavodib je bilo v letu 09.-10. — 268, a vseh slovanskih dijakov 303 proti 1025 vseh skupaj. Da število naših srednješolskih ucencev na teh zavodih ni še vecje, da, celo dvakrat toliko, so krive težkoče, ki jih prizadeva naši mladini nemški učni jezik. Saj se je vpisalo v minulem desetletju samo v gimnazijo 362 prvošolcev slovenske narodnosti, a skupno število slovenskih osmošolcev znaša v desetih letih le 72. Od 36*2 °/0 slovenskih prvošolcev pridemo na 7*2 °/° osmošolcev. Blizu 300 učencev slovenske narodnosti je šlo tekom študij pet ribam, ki vsaj nemško ne znajo. In kaj naj rečem sedaj? Skoro se bojim izreči kakšno, ker vsaka bi bila gorka. Ali kaj pomaga, četudi toplomer našega ogorčenja že več let stalno kaže 100 stopinj Celzija! Tu ni mesta ne časa za dolgovezne razprave, dnevi so dozoreli, delovanja treba! Čemu debatirati o edino pravem pedagoškem načelu materinega jezika kakor učnega jezika, saj je to vendar splošno veljavno načelo! Ali ne? Nevzdržne razmere eVro k r-^itvi. Če se sodeželani italijanske narodnosti, ki imajo že cvetočo občinsko italijansko realko in gimnazijo, ravno zaradi tega ne razvnemajo preveč, moramo mi, tržaški Slovenci staviti v svoj šolski program ustanovitev slovenske realne gimnazije v Trstu potom države. Za rešitev tega nujnega vprašanja naj zastavijo poklicani naši faktorji vse svoje sile; hvaležno srce našega naroda jih bo placalo. Prehajam na posebne in strokovne šole v Trstu, kamor zahaja po večini naša mladina. V prvi vrsti sta to c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu in na Proseku. To sta nekaki šoli, kjer se usposoblja našo slovensko ljudskošolsko mladino, da bo mogla prisostovati nemškemu pouku na c. kr. gimnaziji ali realki. Dokler sta slednja zavoda izkljucno nemška, je ta pripravnica — rekli bi — neko potrebno zlo, ki bi pa vsaj s sedanjim veljavnim učnim načrtom ne mogla obstojati, ko bi bilo preskrbljeno v zadostni meri za slovenske srednje šole v Trstu. Napredek v obeh c. kr. pripravnicah je v razdobju 1900.—10. sledeči: Šolsko leto. Skupno štev. 96 133 101 155 158 160 182 187 216 239 Tržaška prip. Proseška prip. (II. razr., (I. razr., 4 uč. sob.) 1 uč. soba.) 29 67 93 65 117 118 123 142 147 182 203 40 36 38 40 37 40 40 34 36 1900.-01. 1901 .-02. 1902.-03. 1903.-04. 1904.-05. 1905.-06. 1906.-07. 1907.-08. 1908.-09. 1909.-10. Dalje je na razpolago naši mladini zasebna trgovska šola s slovenskim ucnim jezikom, ustanovljena (lani) in vzdrževana od slovenskih denarnih zavodov, v prvi vrsti od nTrgovske obrtne zadruge", z dvema tečajema. Vpisanih je letos v: 1. pripravljalni tečaj 25 učencev, 2. I. tečaj 5 učencev. Omenjam še zasebni zavod šolskih sester v ulici Pasquale Besenghi, ki je bil ustanovljen leta 1908.-09. ter se deli v 4 razredni dekliški licej in 1 razredno trgovsko šolo za deklice. Šolnina znaša za prvi 160 K letnih, za drugo 100 K letnih. Naslov šole in učni jezik je nemški, pouk v slovenščini neobligaten. V letu 1909.-10. je poučevalo na zavodu 17 učnih oseb, med temi 5 nun; po narodnosti 7 Slovencev, 9 Nemcev, 1 Italijan. Učenke po številu in narodnosti v šolskem letu 1909i-10.: 1. na liceju skupno 59 učenk, med temi 22 Slovenk, 4 Hrvatice, 13 Italijank, 20Nemk. Obiskovalo slovenščino lOucenk; 2. na trgovskem tecaju skupno 30 učenk, t. j. 12 Slovenk, 10 Italijank in 8 Nemk; 3. skupno Slovank tedaj 38 na 89 učenk. Za odrasle vzdržuje mestni magistrat s hvalevredno doslednostjo, a žalibog malim uspehom zimske vecerne šole s slovenskim učnim jezikom v okolici. Za kaznjence je v kaznilnici pri Jezuvitih tudi notranja slovenska šola. In s tem smo pri kraju s svojim pregledom slovenskega šolstva v Trstu in okolici. Skupno poseca tedaj ljudske, meščanske, posebne in srednje šole, kolikor namreč izkazuje to statistika, 6534 slovenskih otrok. To je število, nad katero lahko idemo v svoji cenitvi, pod pa ne! Koliko naše mladine je vpisane še v druge italijanske ljudske, srednje, obrtne in trgovske šole, to se odteguje našemu vpogledu! Zaključujem v boljšo ilustracijo naših šolskih razmer, da mesto Trst z okolico še danes nima deželnega šolskega zakona in deželnega šolskega sveta. Tudi to se bo moralo nekoč urediti. Videli smo, kako malo imamo na šolskem polju tržaški Slovenci, videli smo, koliko nam še manjka. Krvavo cuti tržaški Slovenec to pomanjkanje slovenskih šol v Trstu in pogosto je že dvignil svoj glas, zahtevajoc to, kar mu gre po pravici in zakonu. Če se v drugih slovenskih pokrajinah po izvestnih demagogih zaslepljeno ljudstvo naravnost upira proti napredku šole, vidimo tu na tržaških tleh nasprotno gibanje. Klic po slovenski šoli tu ob sinjem morju ne bo tako kmalu potihnil. In 5e kdaj res utihne, tedaj bodite prepričani, da so se izpolnile tržaškim Slovencem v tem pogledu prav vse želje, ali pa da je v obmocju staroslavne helebarde izumrl naš rod!