V OBJEKTIVU

Slika 1. Model radijsko vodenega torpednega čolna je izdelek zna¬
nega modelarja Romana Zupančiča. Na sliki je v trenutku iansiranja
torpeda, ki ga poganja miniaturni elektromotorček. S pomočjo radij¬
skega upravljanja lahko izstreljuje tudi modelarske rakete. Kontejner
v obliki cevi na boku čolna služi obenem kot lansirna naprava.

(Foto: Roman Zupančič)
Slika 2. Na osnovni šoli Vlada Miklavca na Vrhovcih v Ljubljani deluje
modelarski krožek, ki ga vodi učitelj Janez Smolej. Člani krožka se
posebej zavzeto ukvarjajo z izdelovanjem balonov na topel zrak.
Spuščajo jih kar  s šolskega igrišča.

(Foto: Jože Čuden)

Slika 3. Model VW Golf je namenjen za dirke radijsko vodenih
avtomobilskih modelov v kategoriji RC-E, ki je bila pri nas pred leti
zelo priljubljena, sedaj pa je zanimanje za to zvrst nekoliko upadlo.
Model je izdelal pokojni Andrej Rojc, nekdanji predsednik društva
modelarjev Ljubljane.

(Foto: Jože Čuden)

Slika 4. Letalo na sliki je maketa Rusjanove EDE-Z v naravni velikosti.
Na prireditvi ob prazniku slovenskega letalstva lani v Lescah je
njegov konstruktor Albin Novak uspešno opravil prvi preizkusni
polet.

(Foto: Jože Čuden)

REPORTAŽA

T8 6671

Maketarska

tekmovanja

Z jesenskim deževjem, ki s polj in
voda prežene modelarje, letalski make-
tarji šele začnejo s tekmovalno sezono.
V novembru sta se tako zvrstili kar dve
tekmovanji, Slovensko in Hrvaško od¬
prto državno prvenstvo v letalskem ma-
ketarstvu. Drugo državno in hkrati odprto
prvenstvo Republike Slovenije je v škof¬
jeloški osnovni šoli Petra Kavčiča orga¬
niziral Aeroklub Kranj, kjer gre večino
organizacijskih zaslug pripisati marlji¬
vemu Sašu Krašovcu. V soboto, 17. ok¬
tobra so se maketarji pomerili v treh
tekmovalnih disciplinah z različno veli¬
kimi maketami in četrti, kjer se je tekmo¬
valo z dioramami.

Letalsko maketarstvo je v okviru Letal¬
ske zveze Slovenije sicer zastopano
s posebno komisijo pri predsedstvu
zveze, vendar sama dejavnost ne sodi
med uradno priznane tekmovalne disci¬
pline Mednarodne letalske zveze FAI.
V večini evropskih držav so se ti make¬
tarji organizirali v svoje združenje, ki po¬
vezuje vse »plastične« maketarje (ne le
letalskih) in vse kaže, da bo v prihodno¬
sti treba ubrati to pot, če bomo želeli na
prvenstvih videti večje število udeležen¬
cev in kakovostnejšo raven izdelkov.

Zgoraj omenjeno botruje tudi različnim
pravilnikom in merilom za ocenjevanje,
ki so včasih težko primerljivi. Ker so zgo¬
voren odraz stanja tudi rezultati tekmo¬
vanj, lahko najbolj zgovorno opišemo in
ocenimo delo sodniških ekip s starim
reklom, da »imajo vsake oči svojega ma-
larja«.

Ker organizator ne sme sodelovati na
tekmovanju, se je Sašo Krašovec
s svojo maketo ameriškega lovca F-4E
phantom, s katerim je zbral tudi največ
točk na tekmovanju, le neuradno uvrstil
na sam vrh, kjer se je zadovoljil z bogato
praktično nagrado. V uradnem delu pa je
v skupni razvrstitvi za naslov državnega
prvaka zmagal Mitja Maruško z maketo
Adrijinega DC-6B. Sledil mu je Tone Fur¬
lan, sicer skoraj izključno tekmovalec
v merilu 1:48, z maketo nemškega lovca
focke wulf 190 A-8. Tretje mesto je zase¬
del Igor Kolbezen z maketo polikarpova
Po-2. V gostujoči ekipi hrvaških make-
tarjev se je najbolje odrezal Zdravko Le-
nac z maketo nemške kompozicije Mi-
stel 1, lovca, ki »jaha« dvomotorni

Letala prve svetovne vojne so na tekmova¬
njih bolj redka. Albatros Saše Krašovca je
temeljito dopolnjena maketa v merilu 1:48.

Adrijin DC-6B je pravi velikan v malen
merilu 1:72. V barvah Adrijinih prvih let gs
je izdelal Mitja Maruško.

Za svojega focke vvulfa Fw 190 A8 je To
Furlan uporabil vrhunsko maketo Trima-
ster in Verlindnov komplet za dopolnjeva¬
nje. Posledica so osvojena prva mesta.

bombnik, preurejen v letečo bombo.
Osvojil je prvo mesto v merilu 1:72,
z maketo messerschmitta Bf-109G-10
pa je zasedel prvo mesto v merilu 1:48.

Ker je bilo tokrat prvič poskrbljeno za
bogate praktične nagrade predvsem
sponzorjev iz sosednje Hrvaške in Če¬
škoslovaške, v vseh disciplinah pa so

Urednikov predal

Ob izteku starega se marsikdo med
nami sprašuje, kaj nam prinaša novo
leto. Naše želje in upanje so, da bo
boljše od tistega, ki je za nami, da bo
življenje lažje in srečnejše, predvsem
pa, da bo tudi v naši soseščini zavladal
rpir.

Kakšni časi pa se obetajo tehnični
kulturi? Upajmo, da boljši, da smo
končno prestopili prag najhujše krize,
ki je na marsikateri šoli v lanskem letu
pristrigla peruti poletu mladih navdu¬
šencev. Če bo izobraževanju poslej
namenjeno več pozornosti in podpore,
potem bo tudi tehnična kultura, ki je
bila pogosto nekoliko odrinjena na
obrobje družbenega dogajanja, našla
tisto mesto, ki ji pripada. Slovenci se
radi ponašamo s svojo bogato tehniško
tradicijo, vendar jo moramo tudi dan¬
danes negovati, da ne bomo ostali
v preddverju tehnično in tehnološko
napredne Evrope, v katero si vsi skupaj
tako želimo. V svet visoke znanosti in
tehnologije vstopamo že na osnovno¬
šolskem pragu. Toda kako vzbuditi za¬
nimanje za tehniko pri mladem člo¬
veku, ko pouk še marsikje poteka
v borno opremljenih šolskih delavni¬
cah, ki se pogosto sramežljivo skrivajo
v  vse prej kot primernih kletnih prosto¬
rih. Če ob tem omenim skromne zaloge
gradiv, za katere je denarja vedno pre¬
malo, potem ima vsak dosežek mladih
ustvarjalcev na tem področju še toliko
večjo vrednost. Teh pa ni malo, o če¬
mer se lahko prepričamo na mnogih
prireditvah in tekmovanjih.

Ko bodo že na osnovnih šolah zago¬
tovljene ustrezne delovne razmere, bo
poraslo zanimanje za tehnične in ino¬
vativne dejavnosti ter poklice med mla¬
dimi. Z lastnim znanjem pa bo tudi pot
v prihodnost lažja.

Naj mi bralci, zlasti mlajši, ne zame¬
rijo, če sem preveč prostora namenil
svojim razmišljanjem. Spregovorimo še
nekoliko o tem, kakšne novosti se v pri¬
hodnje obetajo na straneh naše revije.
Opozoriti moram na začetek rubrike
Mala šola elektronike, ki bo razveselila
zlasti začetnike na tem področju. Na
svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji ma¬
lih železnic. Obeta se vrsta prispevkov
izpod peresa našega dolgoletnega so¬
delavca, g. Vlada Zupana, ki bodo
obogatili vsebino revije. Iz pozabe
bomo skušali iztrgati delček naše teh¬
niške preteklosti in že v prihodnji šte¬
vilki osvežiti spomin na dva pomembna
dosežka slovenskih konstruktorjev le¬
tal. Načrta, ki ju bomo objavili, naj bi
vzpodbudila maketarje, da se bodo
v prihodnje pogosteje odločali za grad¬
njo modelov in maket naših, domačih
letal.

Jože Čuden,
urednik

TIM 5 • januar 1993 • 1

REPORTAŽA

Diorame ostajajo privlačna tekmovalna disciplina, čeprav so Diorama Mitje Maruška prikazuje tehnično ekipo, ki se loteva

sodniška merila zelo različna. Na sliki je prvouvrščena maketa pregleda ameriškega lovca F-15C eagle.

Roberta Mihinjača z zagrebškega prvenstva.

Mistel 1 v merilu 1:72 je bil na obeh tekmo¬
vanjih opazen favorit. Kompozicijo je izde¬
lal Zdravko Lenac.

bile podeljene tudi medalje, gre organi¬
zatorju posebna pohvala.

Le teden pozneje, 24. oktobra 1992 je
bilo v Zagrebu v organizaciji zagreb¬
škega aerokluba drugo odprto prvenstvo
Hrvaške v letalskem maketarstvu. Nekaj
specializiranih trgovin in vojna vihra brez
dvoma prispevajo k številčnosti udele¬
žencev in vseh tistih, ki se s plastičnim
maketarstvom sploh ukvarjajo. Hrvaško
tekmovanje je bilo bogatejše za nekaj
tekmovalnih disciplin, ki vnašajo v merilo
še dodatni razlikovalni kriterij - različno
stopnjo dodatno vloženega dela in spre¬
memb na maketi.

Tudi sodniki so makete ocenili pov¬
sem drugače, kot so to storili njihovi
slovenski kolegi le teden prej, in marsikje
se je vrstni red na prvih treh mestih
obrnil. Na prvih mestih skupne razvrsti¬
tve lahko spet srečamo Zdravka Lenca
in Tihomirja Likso. Tone Furlan je tokrat
osvojil prvo mesto v merilu 1:48 in šesto
v merilu 1:72 brez dopolnitev. Mitja Ma¬
ruško je bil drugi v kategoriji diorame,
Samo Štempihar pa prvi v dioramah
v merilu 1:72.

Kakovost tekmujočih maket iz leta
v leto vidno narašča in nova generacija
maketarjev že krepko ogroža staroste na
prvih mestih, vsi pa pogrešamo dolg,

Nove barve in oznake so privlačna tema
maketarjev. Enega redkih migov hrva¬
škega letalstva je v merilu 1:48 izdelal Ro¬
bert Mihinjač.

čeprav manj kakovosten rep tekmoval¬
cev v vsaki tekmovalni disciplini. Oba
organizatorja sta naredila tudi taktično
napako, saj sta medalje podeHa iz-

Jože Čuden, Rasto Snoj

RAKETNO

MODELARSTVO

Letalstvo NDH je nehalo biti tabu tema.
Zdravko Lenac je z maketo messersch-
mitta Bf 109G-10 posegal po prvih mestih.

ključno v domači konkurenci, medtem ko
so se morali gostje zadovoljiti le s prizna¬
nji. Vsekakor premajhna vzpodbuda za
udeležbo na tujem. No, vsaj hrvaški tek¬
movalci so iz Škofje Loke odnesli nekaj
praktičnih nagrad.

Za večjo množičnost plastičnega ma-
ketarstva bo v prihodnje treba združiti
tekmovanje z večjo razstavo plastičnih
maket in več dni trajajočo prireditvijo.

Klemen Grčar

Jože Čuden, Rasto Snoj
RAKETNO MODELARSTVO

Knjiga RAKETNO MODELARSTVO je prvi
kompleten priročnik za modelarje rake¬
tarje v slovenščini.

Avtorja knjige. Jože Čuden in Rasto Snoj, sta dva izmed tistih
mladih navdušencev, ki so pred dvema desetletjema ustano¬
vili klub in zaorali ledino na tem področju. V tej knjigi nam
posredujeta svoje bogate izkušnje, ki jih bo lahko koristno
uporabil vsak graditelj raketnih modelov. Namenjena je tako
začetnikom kot izkušenim modelarjem; v veliko pomoč pa bo
lahko tudi mentorjem interesnih dejavnosti v osnovnih šolah
in klubih.

O knjigi povedo vse že naslovi poglavij:
razvoj raketnega modelarstva v svetu in pri nas; raketno
modelarstvo kot tehničnošportna disciplina (varnost, pravila);
orodja, stroji in gradiva pri modeliranju, modelarska delav¬
nica; lepila in lepljenje; zaščita in barvanje modelov; kon¬
strukcija in oprema modelarske rakete; večstopenjske ra¬
kete, raketoplani; modelarski raketni motorji; lansirne na¬
prave, izstreljevanje raket, pristajalni sistemi; ozračje, aerodi¬
namični upor rakete, merjenje koeficienta upora; stabilni let
rakete, poševno letenje modela; merjenje višine leta (tabele
in izračuni); nenavadne rakete.

Na koncu so v posebnih prilogah tudi načrti modelov z navo¬
dili za gradnjo ter dokumentacija maket in potrebna modelar¬
ska literatura.

Knjiga, ki je bogato ilustrirana z risbami, tabelami, črno-belimi
in barvnimi fotografijami, stane 2250 SIT, naročniki revij TIM
ali ŽIT pa jo dobijo za 2016 SIT.

2 • TIM 5 • januar 1993

REPORTAŽA

Slovenski

letalski

modelarji

na EP ’92

Letalski modelarji iz klubov LZS so se
v letu 1992 udeležili več mednarodnih
tekmovanj. Zaradi izredno visokih stro¬
škov, ki jih ti modelarji krijejo sami, je bila
njihova udeležba po številu tekmovalcev
zelo skromna, pa tudi doseženi rezultati
niso preveč bleščeči.

Evropsko prvenstvo v kategorijah pro-
stoletečih letalskih modelov F1A/B/C je
bilo v začetku avgusta v mestu Sibiu
(Romunija). Udeležili so se ga trije naši
modelarji in kot reprezentanca Slovenije
nastopili v kategoriji F1A (prostoleteči
jadralni modeli). Med 53 tekmovalci iz 18
držav so Toni Nečemer, Daniel Terlep in
Brane Rozman zasedli 28.-29., 33. in
43. mesto, med ekipami pa so pristali na
11. mestu.

Pred prvenstvom je bilo na istem te¬
renu tudi tekmovanje za svetovni pokal.
Naši so bili tu nekoliko boljši, saj so med
82 tekmovalci zasedli 13., 48. in 52.
mesto, med 25 udeleženimi ekipami pa
so osvojili 13. mesto.

Terlep in Rozman sta se udeležila tudi
tekmovanja za svetovni pokal v Zulpichu
(Nemčija) in med 99 tekmovalci zasedla
26. in 48. mesto.

Rezultati tekmovanj:

Evropsko prvenstvo F1/A/B/C, (Sibiu, 4.-10. avgust)

F1A posamezno:

1. Abraham Saruch Izrael 1260+240-300+182

2. Gheorghe Guta Romunija 1260+240+300+155

3. Mihail Kočkarev Rusija 1260+237

4.-5. Janoš Bodo Madžar. 1260-236
4.-5. Sergej Makarov Rusija 1260-236

28.-29. Toni Nečemer Slovenija 1224

33. Daniel Terlep Slovenija 1212

43. Brane Rozman Slovenija 1155

ekipno:

1. Romunija 3773, 2. ČSFR 3750,3. Rusija 3736...

Svetovni pokal F1/A/B/C, (Sibiu, 1.-3. avgust)

13. B. Rozman 1260+196,... 48. D. Terlep 1160,... 52. T.
Nečemer 1105

Svetovni pokal F1/A/B/C, (Zulpich, 5.-6. septemeber)
26. B. Rozman 1235,... 48. D. Terlep 1169

Otokar Hluchy

Prvi raziskovalni
mladinski
modelarski tabor

i

Oktobra in novembra lani je v organi¬
zaciji MZOTK Ljubljana potekal prvi razi¬
skovalni modelarski tabor, namenjen
mladim. Njegov temeljni namen je bil
raziskati vpliv mase na višino leta mode¬
larskih raket in na ta način začeti z orga¬
niziranim delom na področju višinskih
raketno-modelarskih panog. Bralce naj
spomnimo, da so slovenski modelarji na
lanskem svetovnem prvenstvu na Floridi
v ZDA dosegli enega svojih največjih
uspehov: posamično prvo in tretje ter
ekipno tretje mesto v kategoriji raket
s padalom ter drugo mesto pri raketah
s strimerjem. V višinskih panogah na
zadnjih dveh svetovnih prvenstvih niso
več posegali v sam vrh - tako kot v pre¬
teklosti - zato jim bo treba v prihodnje
spet posvetiti več pozornosti.

Tabor je potekal v treh delih: praktič¬
nem, teoretičnem in na terenu. V praktič¬
nem delu tabora so udeleženci pod stro¬
kovnim vodstvom mentorjev in inštruk¬
torjev izdelovali modelarske rakete tipa
»Pionir«, ki so primerne zaradi preproste
gradnje. Naredili so 30 raket za preiz¬
kusne lete in izstrelitve, pri katerih so
merili višino leta. Vse so bile zaradi mož¬
nosti primerjanja višine leta samo zaradi
različnih mas narejene iz enakih materi¬
alov in so imele enake mere.

o[>i. os

V teoretičnem delu tabora so se ude¬
leženci seznanili s fizikalnoteoretskim
ozadjem problematike, seveda primerno
njihovemu predznanju. Pri tem so upo¬
rabljali program Mass Optimisation, ki je
napisan posebej za raketne modelarje.
Omogoča izračun višine leta rakete,
časa delovanja idealno dolgega traserja
in največje hitrosti v odvisnosti od im¬
pulza motorja, srednje potisne sile, mas
goriva, traserja in odbojnega polnjenja,
gostote zraka, preseka ali premera ra¬
kete ter različnih koeficientov upora.
Uporaba tega programa omogoča upo¬
rabniku spreminjanje določenih parame¬
trov ali raketnih motorjev in s tem dolo¬
čanje optimalne štartne mase za izbrani
model.

Pomen oznak na risbi 1:
y" - razdalja od horizonta, označenega
z »0« do polovice fotografije (izmerjeno);
y' - enako kot prej, le da velja za sliko na
filmu in je y' = y"/M, kjer je M fotografska
povečava pri izdelavi fotografije iz filma in
je za vse slike enaka 4,54 (izračunano);
fi 00  - nagib optične osi fotoaparata glede
na horizontalo in ga izračunamo (slika za¬
radi zelo velike oddaljenosti do rakete na¬
stane praktično natanko v goriščni rav¬
nini);

y" - razdalja najvišje točke leta od položaja
»0« na fotografiji (izmerjeno);
y' - enako kot y”, le na filmu (y' = y"/M);
b - na filmu, glej sliko (izračunano);
h' - na »filmu« višina leta rakete nad hori¬
zontom (izračunamo);
h - višina (navpičnega) leta rakete nad
horizontom (dobimo kot h = I h /b, kjer je
I vodoravna razdalja od fotoaparata do me¬
sta izstrelitev);

h - višinska razlika med mestom izstrelitve
in fotoaparatom (podatek)

b

16 .75 mm od osi

rob filma

’orientir‘

objektiv

fiOO

TIM 5 • januar 1993 • 3

REPORTAŽA

Rezultate teorije so udeleženci preve¬
rili na izstrelitvah. Ker pa z razpoložlji¬
vimi sredstvi ni bilo mogoče kupiti po¬
trebne optične, mehanske in elektronske
merilne opreme, so bili prisiljeni improvi¬
zirati z izposojeno snemalno opremo.
Pomagali so si z videokamero super
VHS in fotoaparatom s 135-mm teleob¬
jektivom; oboje je bilo na stabilnih niveli-
ranih stativih. Razpolagali so tudi z na¬
tančnimi topografskimi kartami območja
okoli mesta izstrelitev v merilih od
1:5000 do 1:50000. Karte so potrebovali
za določanje višin mesta izstrelitve in
opazovališča ter njune vodoravne razda¬
lje.

Zaradi primerjave posnetkov je bilo
zaželeno imeti vse polete v vsaj približno
enakem kadru, kar je pri majhnem vid¬
nem polju uporabljenega teleobjektiva in
veliki razdalji pomenilo, da mora raketa
štartati pod mestom, s katerega so foto¬
grafirali najvišjo točko poleta. To je bilo
možno storiti le z vrha ali pobočja ka¬
kega dovolj strmega hriba. V bližini Ljub¬
ljane so našli takšno lokacijo na vzhod¬
nem pobočju Mokrca. Izstrelišče je bilo
v dolini Mokro na nadmorski višini
520 m, točka opazovanja pa 850 m jugo¬
zahodno od tam, na pobočju Mokrca na
nadmorski višini 730m. Orientirno točko
v ozadju, na podlagi katere so ugotavljali
horizontalo na vsakem posnetku pose¬
bej, so določali s karte. Lokacija je bila
izbrana tako visoko tudi zaradi vremena,
saj je znano, da v primeru temperaturne
inverzije megla zapolni ljubljansko kot¬
lino do višine 500 m ali več. Izstrelitve na
Ljubljanskem barju, ki je za tak namen
sicer povsem primerno, tokrat niso bile
možne zaradi megle.

Na razpolago so imeli češkoslovaške
motorje ZVZ - Dubnica C-1, 2-7 z de¬
janskim impulzom 8Ns. Tak impulz je
spremljevalno ekipo prisilil, da se je pri
fotografiranju poletov premaknila stran
od izstrelišča, kar je pomenilo manjšo
sliko rakete na fotografiji. Ta je bila za¬
radi tega (in pa majhnih dimenzij rakete
»Pionir«) tako majhna, da so bili možni
uporabni posnetki z razdalje 900 m in
več le s 135-mm teleobjektivom. Na vi¬
deoposnetkih zaradi slabše ločljivosti
kamere raket sploh ni bilo videti. Zaradi ^
uporabe teleobjektiva se je zorni kot ob- ""
čutno zmanjšal na 9,4 x 14,9, kar je po¬
menilo nekatere težave pri lokaciji rakete
zaradi majhnega vidnega polja. Izbrana
lokacija je omogočila usmeritev kamere
in fotoaparata proti severovzhodu, kar je
bilo zelo pomembno zaradi položaja
Sonca in temne barve neba v ozadju.

Z opazovanjem leta rakete so bile te¬
žave zaradi velike kotne hitrosti pri opa¬
zovanju v vodoravni smeri. Še večje te¬
žave so bile s fotografiranjem, saj foto-

Del ekipe za spremljanje poletov in snema¬
nje (Foto: Jože Čuden)

Udeleženci tabora postavljajo na rampo
eno izmed preizkusnih raket. (Foto: Jože
Čuden)

graf rakete ni videl, čeprav jih je uspešno
posnel 12. Fotografiral je po navodilih
drugega opazovalca, ki je spremljal let
raket z daljnogledom.

Vseh raket (z masami razlike 1,5 g,
sicer pa po obliki in velikosti kar se da
enakih) so izstrelili 30. Tako lahko raz¬
like v izmerjenih višinah pripišemo pred¬
vsem razlikam v impulzih motorjev in ne
povsem enaki kakovosti obdelave povr¬
šine. Nekaj raket je zaradi nepojasnjenih
vzrokov (najbrž sunkov vetra na večjih
višinah) zavilo iz navpične smeri in teh
v izračunih niso upoštevali.

Za določanje »ničelne lege« s fotogra¬
fij, tj. horizontale z mesta fotografiranja,
so uporabili približno 22 km oddaljeno
izletniško točko Janče. Pri tem so upo¬
števali tudi ukrivljenost Zemlje na razda¬
lji 22 km (ta znaša okoli 40 m, kar po¬
meni, da so Janče na fotografiji 40 m
nižje, kot bi »morale« biti. Vodoravno
lego bi sicer lahko preprosteje določali
z vodno tehtnico, vendar se je pri foto¬
grafiranju naklonski kot fotoaparata (nje¬
gove optične osi) glede na horizontalo
namerno spreminjal, ker sicer kljub raz¬
meroma primerni razdalji do izstrelišča
ne bi bile vse rakete v istem kadru.

Višina poletov je bila izmerjena po¬
sredno s fotografij letov raket, kar se¬
veda ni kdove kako natančno, saj se
redkokdaj primeri, da raketa leti povsem
navpično. Kljub temu so bili rezultati za¬
radi dobre priprave solidni in je bila pov¬
prečna napaka (odstopanje med teorijo
in poskusom) le 9 %. Težava je bila le ta,
da fotograf ni ujel okoli 50% vseh raket,
saj je bila razdalja do njih tako velika, da
jih sam ni mogel spremljati in je fotografi¬
ral po navodilih drugega opazovalca. Za¬
radi tega ni bilo mogoče izmeriti višine
leta pri majhnih masah. Letov naslednji
dan zaradi neprimerljivosti okoliščin ni
bilo več mogoče ponoviti.

Ras to Snoj

odvisnost višine

od mase

4 • TIM 5 • januar 1993

MODELARSTVO

Tekmovalni model
kategorije Al (F 1 H)

prelakiramo. Vlepimo vagico iz 1 mm de¬
bele vezane plošče ter ju sešijemo z od¬
pornim sukancem. Namestimo še obe
vzmeti iz tanke jeklene žice (0,2mm) in
se lotimo trupa.

Zaradi primerne velikosti in preprosto¬
sti veljajo modeli kategorije A1 od nekdaj
za najprimernejše začetniške prostole-
teče modele. Velikost je še vedno enaka
(18dm 2  skupne površine), kar pa se tiče
preprostosti, je treba povedati, da so
nekateri modeli te kategorije pravi dose¬
žek vrhunske tehnologije. Model na na¬
črtu, ki je pred vami, prav gotovo ni te
vrste, saj je grajen povsem klasično.
Kljub temu pa nima prav nič slabših letal¬
nih sposobnosti. Glavni material za
gradnjo je seveda balza, nekateri moč¬
neje obremenjeni deli pa so iz smreko-
vine, vezane plošče in podobnih, pov¬
sem vsakdanjih in vsakomur dosegljivih
materialov.

Krilo

Kot je danes že povsem v navadi, je
krilo zgrajeno iz dveh polovic. Povezu¬
jeta ju jeklena bajoneta s premerom 2,5
in 1,5 mm. Med vleko modela so rebra
v korenu krila močno obremenjena, zato
so prva tri rebra obeh polovic iz 1,5 mm
debele vezane plošče. Med ta rebra so
vlepljene cevke iz trde balze, ki služijo
kot vodila bajonetov. Za vsa ostala krilna
rebra zadošča 1,5 mm debela balza.
Ustrezala bi že debelina 1 mm, vendar je
prihranek pri teži majhen, prekrivanje
modela pa precej težje.

Krilna rebra izdelamo po t. i. »send¬
vič« postopku. Med šabloni iz trdega
materiala (1,5mm vezana plošča ali vi-
troplast) z bucikami spnemo neobdelana
rebra in jih s pilo in steklenim papirjem,
napetim prek deščice, obdelamo. Rebra
izdelujemo v več serijah. Ločeno obde¬
lamo trša rebra iz vezane plošče in lo¬
čeno tista iz balze. Pri izdelavi reber je
treba paziti, da ne obrusimo tudi šablon,
sicer bo vsaka naslednja serija reber
nekoliko drugačna. Natančno moramo
obdelati tudi utore za letvice in sproti
preverjati, ali se le-te vanje dobro prile¬
gajo. Rebra za »uške« naredimo po
sendvič postopku, le da sta šabloni na
vsaki strani sendviča različni. V sendvič
spnemo material za deset reber in jih
obdelamo, nato pa paket razpnemo in
po vrsti oštevilčimo. Tako zmanjšamo
možnost napake pri sestavljanju. Nare¬
diti moramo seveda rebra za levo in
desno uško. Najdaljšega rebra pri se¬

stavljanju ne bomo potrebovali, vendar
pa moramo v sendviču kljub temu izde¬
lati deset reber. Glavna vzdolžna nosilca
obeh osrednjih delov krila sta iz smreko-
vine, na uškah pa zadošča trša balza. Iz
1 mm debele vezane plošče naredimo še
ojačitev nosilca na stiku osrednjega dela
in ušk, pomožni nosilci, nosna in zak¬
ljučna letvica itd. pa so iz balze.

Krilo gradimo klasično, na šablonski
deski. Pri sestavljanju moramo zaradi
uvitega profila nosno letev zadaj podlo¬
žiti za 1 mm, zaključno letev spredaj pa
za 2mm. Utore na zaključni letvi nare¬
dimo z 1,5 mm debelo pilo in naj ne bodo
pregloboki, saj s tem letev oslabimo.

Tisti del krila, kjer ga držimo pri se¬
stavljanju, je dodatno ojačan z 1,5 mm
debelo balzo, ki je vlepljena med rebra in
nosilce. Tako ni bojazni, da bi se nam pri
sestavljanju modela prekritje raztrgalo.

Z zaključnim rebrom iz 1 mm vezane
plošče, ki poteka vzdolž cele širine krila,
so na tem mestu zavarovane tudi letvice.
Posebno zaključna letev bi bila brez te
ojačitve kaj hitro »oglodana«.

Krilo prekrijemo s tanjšim japonskim
papirjem (12-18 g/m 2 ) in prelakiramo
z nitrolakom. Lahko uporabimo tudi kak
sodobnejši in odpornejši material, ven¬
dar naj ne bo pretežak.

Horizontalni stabilizator

Horizontalni stabilizator je zgrajen po¬
dobno kot krila, le da je ves iz balze.
Rebra izdelamo iz 1 mm debele balze po
sendvič postopku. Del stabilizatorja, kjer
ga obremenjuje elastika, je ojačan z bal-
zovo ojačitvijo, zaključna letvica in nosi¬
lec pa sta povezana še z dvema diago¬
nalama.

Za prekrivanje uporabimo enak mate¬
rial kot za krila. Po prekritju zalepimo
z epoksidnim lepilom še preoblikovano
buciko, ki nam bo v pomoč pri pripenja¬
nju stabilizatorja na trup.

Smerni stabilizator

Smerni stabilizator in krmilo naredimo
iz 3 mm debele balze. Najpreprosteje je,
če ju najprej obdelamo v enem kosu,
nato pa krmilo odrežemo in oba dela na
prerezanem mestu obrusimo. Prekri¬
jemo ju s tankim japonskim papirjem in

Trup

Sprednji del trupa je zlepljen iz treh
delov. Jedro je iz 10mm debele trde
balze; vanj so izrezane luknje za obteži¬
tev in timer. T udi obe bočni opiati sta iz
trde balze, vendar debele 2 mm. Zadnji
del trupa je škatlaste oblike. Zgornji in
spodnji del sta iz 3mm debele trše balze.
Dolga sta 600mm, širina v korenu je 14,
zadaj pa 10mm. Obe bočnici sta iz 2mm
debele trše balze; dolgi sta 600mm,
v korenu pa sta široki 13 in na koncu
6mm.

Sprednji in zadnji del trupa zlepimo
v celoto in namestimo še ojačitvena re¬
bra iz 1,5 mm debele vezane plošče.
Montažni kot krila je približno 1,5°, kar
pomeni, daje sprednji rob 3mm višje kot
zadnji.

V levo bočno oplato izrežemo odprtino
za timer in trup obrusimo s steklenim
papirjem. Štartna kljukica je iz jeklene
žice 0 2mm, in jo 8-10 mm pred težiš¬
čem z epoksidnim lepilom zalepimo
v trup.

Mizica horizontalnega stabilizatorja je
iz 1 mm debele vezane plošče, na spred¬
njem robu pa je obrušena balzova le¬
tvica 4x4mm, ki jo kaže skica. Pri leplje¬
nju mizice na trup moramo paziti, da
bosta krilo in stabilizator vzporedna. Pra¬
vokotno na ravnino krila oziroma hori¬
zontalnega stabilizatorja prilepimo še
vertikalni rep. Ta naj bo približno 30 mm
pred mizico, saj nam to olajša pripenja¬
nje elastike na horizontalni stabilizator.

Ostane nam še montaža regulacijskih
vijakov in najlonskih povezav. Smer
uravnavamo z dvema vijakoma M2, ki ju
nosi aluminijast nosilec v obliki črke U.
Zalepimo ga z epoksidnim lepilom.

Tudi nosilna ploščica regualcijskega
vijaka višine je aluminijasta, lahko pa je
tudi iz vitroplasta. Predno jo zalepimo,
namestimo še aluminijasto vodilno
cevko za vodenje najlonske povezave
s timerjem. Uporabimo lahko notranji del
bovdenskega vleka za RV modele. Trup
je zadaj zaključen s koščkom balze in
obrušen.

Trup prelakiramo z nitrolakom, name¬
stimo najlonske povezave in model se¬
stavimo. V nos modela nasujemo šibre
za obtežitev. Težišče naj bo pod zadnjim
bajonetom.

Za spuščanje si poiščite primeren pro¬
stor. Šolsko dvorišče je prav gotovo pre¬
majhno!

Marjan Klenovšek

TIM 5 • januar 1993 • 5

MODELARSTVO

Trimaran

Miha

(Dodatek)

Stabilnost katamaranov in trimaranov
zagotavlja že njihova konstrukcija, ven¬
dar se na tekmovanjih pogosto dogaja,
da se modeli pri močnejšem vetru ali
sunkih vetra radi prevračajo. Možnosti,
da se to zgodi, lahko zmanjšamo na več
načinov: skrajšamo jadra (zmanjšamo
površino jader) ali pa modelu vgradimo
kobilico z utežjo (balastom). To je boljši
način.

Kobilico za trimaran Miha naredimo iz
3 mm debele trde balze, kapljičasto jo
obrusimo, prelakiramo z lakom, ki smo
mu primešali malo smukca, in prekri¬
jemo z japonskim papirjem (postopek je
bil opisan v TIMU 3/1992 v navodilih za
gradnjo jahte NINA). Kobilico z epoksid-
nim lepilom zalepimo na rebro št. 3 na
srednjem trupu, preden tega prekrijemo
z oplato. Narejeno kobilico lahko na do¬
končan trimaran vgradimo tudi tako, da
v gredelj srednjega trupa 200 mm od
zadnjega rebra z modelarskim nožem
vrežemo pravokotno odprtino z merami
50 x 3 mm in z epoksidnim lepilom nama¬
zano kobilico zalepimo vanjo. Ko se le¬
pilo posuši, presežek ob robovih odstra¬
nimo in površino prelakiramo.

Potem ulijemo še svinčene uteži. Teža
balasta (uteži) za trimaran je 150-250 g.
Obdelani svinčeni uteži zalepimo na ko¬
bilico z epoksidnim lepilom. Postopek za
izdelavo negativa za ulivanje svinca je
bil opisan v TIMU 9-10/1992 v navodilih
za gradnjo jadrnice razreda G - LIPA I.
Za tiste, ki so to številko TIMA založili, ga
ponavljamo.

Izdelava negativa za ulivanje
svinca

Model za ulivanje svinca najlaže nare¬
dimo tako, da polovico oblike svinca
izrežemo iz polnega lesa, profiliramo (si¬
metričen profil), obrusimo, večkrat prela¬
kiramo, spet obrusimo z vodobrusnim
papirjem št. 360, premažemo z loščilom
za parket in odtisnemo v mavcu.

V dobro posušen mavčni kalup uli¬
jemo raztopljen svinec in ko se odlitek
ohladi, ga iztresemo. Najprej ulijemo po¬
skusni odlitek, ki ga stehtamo; če nje¬
gova teža ustreza polovici teže uteži (ba-

3X42

R3

Utež,

pogled s strani

lasta), ki je navedena v navodilih in na¬
črtu, označimo (navadno z zarezo) vi¬
šino odlitka v negativu in nadaljujemo
z ulivanjem. Obdelani svinčeni uteži
z epoksidnim lepilom zalepimo na kobi¬
lico.

Trimaran, opremljen z balastno kobi¬
lico, bo veliko stabilnejši, prenesel bo
močnejši veter in tudi sunki vetra ga ne
bodo tako zlahka prevrnili.

Roman Zupančič

TIMOVI OGLASI

PRODAM računalnik Commodore 64 z di¬
sketno enoto 1541-11 in monitor Gold Star.
Cena po dogovoru. Kupcu podarim dis¬
kete in igralno palico.

Boštjan Letnar
Ul. Anke Salmič 7
68273 Leskovec pri Krškem
Tel.: (0608) 33-675

PRODAM kolo BMX modre barve z vso
opremo, vendar brez zadnjega obroča.
Cena 3000 SIT.

David Blaško
Liminjanska 2
66320 Lucija

PRODAM računalnik Commodore 64 s ka¬
setnikom, modulom, osmimi kasetami
z igrami in programi, igralno palico in lite¬
raturo. Cena 20 000 SIT.

Tel.: (067) 23-742

PRODAM 17-kanalno napravo Professi¬
onal FM 7 za radijsko vodenje s štirimi
servomotorji (cena 250 DEM), RV jadralno
letalo (F3J) z razponom kril 295 cm (100
DEM) ter iz epoksidne smole narejena
trupa letalskih modelov Flamingo (40
DEM) in Amigo II (70 DEM).

Roman Finžgar
Nova vas 5/a
64240 Radovljica
Tel.: (064) 73-352

6 • TIM 5 • januar 1993

MODELARSTVO

Modelarsko

orodje (2. del)

Pri izdelavi modelov in maket se
zgodi, da je treba kak sestavni del tudi
izstružiti. Tu se začetnikom največkrat
ustavi in za pomoč morajo prositi koga
od starejših. Preprostejše stvari se sicer
da improvizirano narediti tudi v slabše
opremljeni domači delavnici, za kaj zah¬
tevnejšega pa je treba imeti ustrezno
orodje. Preprosto stružnico za les izde¬
luje tovarna MINICRAFT, obstajajo pa
tudi prave modelarske stružnice. Najso¬
dobnejše med njimi je mogoče priključiti
na osebni računalnik; modelar ob po¬
moči posebnega programa na zaslon
nariše del, ki bi ga rad izstružil, vpne
dovolj velik kos v stružnico, pritisne
gumb in numerično krmiljen (CAD/CAM)
stroj sam poskrbi za natančno izdelavo
želenega dela.

Tako nastajajo čudovite makete delu¬
jočih (!) motorjev, parnih strojev in drugih
naprav, ki jih potrpežljivi modelarji me¬
sece in mesece sestavljajo delček za
delčkom.


Izdelave takšnega modela delujočega par¬
nega stroja si brez dobre stružnice ni mo¬
goče zamisliti. Na sliki je izdelek tovarne
WILESCO.

Posebni modelarski pripomočki

Za konec si oglejmo še nekatera iz¬
med orodij, ki se po uporabnosti in kako¬
vosti izdelave ne razlikujejo od prej opi¬
sanih, vendar zaradi povsem različnih
namenov uporabe sodijo v svojo sku¬
pino.

Električno dleto je orodje, ki pri amater¬
skem ukvarjanju z rezbarstvom lahko
uspešno nadomesti klasično delo z dleti in
lesenim kladivom.

Pištola za lepljenje s toploto je v modelar¬
ski delavnici koristen pripomoček takrat,
ko želimo, da je stik dveh ploskev čimprej
suh.

Najprej omenimo električno dleto, ki
deluje podobno kot veliki električni vrtal¬
niki za udarno vrtanje v beton in druge
gradbene materiale. Z njim je mogoče
obdelovati les, linolej, barvne kovine,
mavec in še kaj. V glavo vpnemo eno
izmed različno oblikovanih dlet; zado¬
stuje, da ga le z občutkom vodimo po
obdelovancu, sunki mehanike v ohišju
orodja pa so dovolj močni, da dleto po¬
časi odvzema material.

Pištole za lepljenje s toploto je že ne¬
kaj časa mogoče dobiti tudi pri nas. Če¬
prav so modelarske nekoliko manjše, pa
je način delovanja pri vseh popolnoma
enak: vgrajen grelec segreje posebno
lepilo v kartuši, da postane tekoče. Ko
ga s pritiskom na bat iztisnemo skozi
šobo na mesto, ki bi ga radi zlepili, začne
vezati in se sušiti. Ker se to zgodi hitreje
kot pri večini drugih lepil, je ta način
lepljenja uporaben predvsem tam, kjer
želimo, da se dve ploskvi hitro sprimeta
in ju potem lahko brez nekajurnega ča¬
kanja obdelujemo naprej.

Najbrž je že vsak kdaj videl vodovod¬
nega inštalaterja, kako je s plinskim go¬
rilnikom spajkal svinčene ali pa segreval
plastične cevi, da jih je potem lahko kri¬
vil. Tudi v modelarstvu je treba včasih
kak del segreti ali zaspajkati. Takrat na¬

vadno vzamemo električni spajkalnik
oziroma krpo in pinceto ter gremo k plin¬
skemu štedilniku. Odslej si bo vsak, ki je
za to pripravljen odšteti okrog 60 DEM,
lahko pomagal z majhnim priročnim plin¬
skim spajkalnikom. Imeti bo moral le za¬
menljive kartuše, v katerih je po podatkih
proizvajalca za tri ure neprekinjenega
gorenja plina.

Omenimo še dve orodji, ki se nana¬
šata predvsem na zadnje stopnje izde¬
lave modelov ali maket. Z baterijskimi
škarjami je mogoče rezati papir za pre¬
krivanje zmajev oziroma trupov in kril
letalskih modelov, enako dobro pa re¬
žejo tudi blago.

Drugi pripomoček je zračno pero (Air
Brush), ki je namenjeno barvanju maket
in modelov. Modelarji so si včasih poma¬
gali s t.i. ustnimi puhalkami, v katere so
zrak pihali z usti, sedaj pa to delo oprav¬
lja majhen električni kompresor, ki je
priključen na pršilno šobo z lončkom za
barvo. S tem načinom barvanja je mo¬
goče ob ustrezni meri izkušenj doseči
lepe barvne in grafične učinke, ki so ob
uporabi šablon lahko izredno zanimivi.

Opisali smo precej sodobnih orodij,
s katerimi si danes modelar ali maketar
lahko pomaga pri delu (oziroma igri).
Tehnološki razvoj bo v prihodnosti naj¬
brž prinesel spet nova - in stara dobra
rezljača (ali modelarski lok) bo kmalu le
še muzejski primerek.

Upajmo, da kdo izmed naših mladih
bralcev ob teh vrsticah ne bo rekel: »Saj

Zračno pero je za manj zahtevne modelarje
drag pripomoček, vendar je mogoče z njim
pri barvanju modela ali makete doseči
izredno lepe barvne učinke.

se nima smisla mučiti z navadno rez-
Ijačo. Raje počakam nekaj časa in kupim
električno.« Vedeti je treba, da orodje ni
vse. Lahko je namreč še tako zastarelo
in primitivno, a bodo spretne roke z njim
vseeno naredile mojstrovino. Brez ob¬
čutka za estetiko ter potrpljenja in na¬
tančnosti pri izdelavi namreč nihče ne
more narediti nečesa lepega - pa naj
dela z ročno, električno ali ne vem
kakšno še žago.

Matej Pavlič

TIM 5 • januar 1993 • 7

MAKETARSTVO

Šola plastičnega
maketarstva (6. del)

Detajliranje notranjosti makete

Pred nekaj deset leti, ko si je industrija
plastičnih maket šele izborila svoj pro¬
stor na trgu igrač in hobijev, so načrto¬
valci skrbno pazili na vsak tolar, vložen
v izdelavo kalupa. Rezultat so bile ma¬
kete s čim manjšim številom sestavnih
delov in preprosto zunanjščino. Po naftni
krizi v začetku 70. let pa so cene surovin
in z njimi tudi cene maket začele naraš¬
čati. Kupci teh izdelkov so se odzvali
z večjimi zahtevami in preproste spačke,
ki naj bi ponazarjali pilota, ter nekaj pla¬
stike, ki se je držala tega stvora v obliki
pilotskega sedeža, je v današnji make¬
tah nadomestila izjemna ponudba.

Za izdelavo solidne makete v merilu
1:72 zadošča že ponujeno. Instrumen¬
talna plošča je v obliki nalepke. Med
nalepkami pogosto najdemo tudi instru¬
mente na stranskih konzolah kabine,
sem ter tja pa tudi vezi na pilotskem
sedežu. Drobna kapljica barve tu in tam
bo malce poživila morečo enobarvnost
nalepke. V skladu z navodili pobarvani
sestavni deli bodo pod zaprto kabino kar
zadoščali. Toda, brž ko se odločimo, da
bomo pilotsko kabino odprli, se moramo
zateči k drugim tehnikam izdelave in do¬
polnjevanja.

V primerjavi z italijanskim Escijem ja¬
ponski izdelovalec Hasegavva v novejših
maketah ponuja poleg nalepke tudi že
reliefno odtisnjeno instrumentalno
ploščo, ki jo lahko dopolnimo z ročicami
in stikali, vse skupaj pa pobarvamo in
pravilno osenčimo. Vsakokrat naj nam le
dobra fotografska predloga omogoči
pravilno dopolnjevanje.

Najprej prebarvamo celo ploščo
z barvo nosilne površine instrumentov, ki
je navadno črna. Instrumente najlaže
obarvamo s tehniko tamponiranja, ko
s primerno okroglo površino (na leseni
ali plastični paličici) odtisnemo osnovno
barvo številčničnega roba in nato še
same številčnice. Z drobno iglo odpra-
skamo kazalce na številčnicah in nume-
racijo, če nam merilo makete to dovo¬
ljuje. Ker je večina instrumentov zastek¬
ljena, pobarvamo že detajlirane instru¬
mente s prozornim lakom ali posebno
emulzijo ameriškega proizvajalca Su-
perscale Kristal Kleer.

Skromna zamenjava? Desno je instrumen¬
talna plošča Hasegavvinega boeinga P-26
peashooterja z reliefno oblikovanimi šte¬
vilčnicami, levo pa pripravljena bela pod¬
laga, kamor bomo kasneje nalepili instru¬
mente.

številčnice instrumentov na mikrofilmu
z nekoliko poudarjenimi robovi so nared
za montažo. Premer takšne urice je komaj
3,5 mm.

Za izdelavo prednje plošče uporabimo
svedre različnih debelin.

Toda le redko so instrumenti nameš¬
čeni v isto ravnino z njihovo nosilno
ploščo. Na večini letal, narejenih do
konca druge vojne, so bili instrumenti
nameščeni za nosilno ploščo, kar lahko
dobro ponazorimo tako, da najprej na
črno pobarvano ploščo z iglo izrišemo
instrumente, nato pa čeznjo zalepimo
drugo ploščo, v katero smo izvrtali pri¬
merno razporejene in velike luknje.

Omenjena tehnika zadošča za merilo
1:72, medtem ko se moramo pri make¬
tah v merilu 1:48 in večjih nekoliko bolj
potruditi. Graviranje črne podlage ne
omogoča zadostne mere natančnosti,
zato uporabimo fotografsko reprodukcijo
instrumentov. Ta postopek terja precej
dodatne opreme, zato je mnogim nedo¬
segljiv, pa vendar zasluži opis, ker se na
trgu maketarski dodatkov že pojavljajo
komercialno izdelane instrumentalne
plošče. Vsaj dva češkoslovaška proizva-

Samogradnja dobiva končno podobo, ki
prekaša že ponujeni sestavni del v maketi.
Na levem robu instrumentalne plošče so
vidne ročice in stikala.

V kabini so dodani še drobni detajli, na
ketere so pri Hasegavvi pozabili. Med njimi
je tudi radijska postaja pod spodnjo in¬
strumentalno ploščo, ki smo jo mimo¬
grede namestili na ustreznejši položaj
v kabini. Številčnice stikal so nalepljene na
že pobarvano podlago.

jalca ponujata bogato izbiro, pri čemer
moramo dati prednost tistim, kjer so šte¬
vilčnice še vedno v črni barvi. To nam
omogoča, da prek nje položimo še na¬
luknjano ploščo. Grafični film z belimi
številčnicami lahko le nalepimo in z njim
nadomestimo običajne nalepke.

Največji izziv je gotovo samostojna iz¬
delava cele instrumentalne plošče. Tak
primer smo tudi fotografsko ilustrirali, ko
smo gradili maketo japonskega proizva¬
jalca Hasegavve, maketo predvojnega
ameriškega lovca boeing P-26A pea-
shooter v merilu 1:32. Čeprav je Hase-
gawina plošča narejena reliefno s ka¬
zalci na instrumentih, nam je izvrstna
dokumentacija narekovala temeljitejši
poseg. Na paus papir smo z 0,4 mm
debelim rotringom izrisali vse potrebne
instrumente. Pri velikosti risbe smo upo-

8 • TIM 5 • januar 1993

MAKETARSTVO

števali, da moramo potrebno velikost
v merilu 1 :32 doseči na filmu formata
leica, torej 24 x 26 mm. Nekaj več pos¬
netkov z različno osvetlitvijo in razdaljo
od risbe na filmu z nizko stopnjo občutlji¬
vosti, ki se uporablja za izdelavo mikrofil¬
mov, nam bo dalo želene rezultate.

Posamezne instrumente zalepimo
z belim mizarskim lepilom ali Kristal Kle-
erom na belo plastično podlago, pred
tem pa lahko posamezne dele številčnic
pobarvamo tako, da primerno barvo na¬
nesemo na hrbtno stran sicer prozor¬
nega filma. Prek pripravljene podlage
nalepimo še navrtano zgornjo instru¬
mentalno ploščo. Ker površina filma od¬
seva svetlobo, dodatno lakiranje ni po¬
trebno.

Za vrhunske dosežke boste potrebo¬
vali še nekaj napotkov za barvanje in¬
strumentalnih plošč na reliefni podlagi.
Na dejstvo, daje treba na maketah origi¬
nalno barvo nekoliko posvetliti, smo že
opozorili. V pilotski kabini bo pretemna
barva namreč »zatemnila« ves vloženi
trud in vpila prepotrebno svetlobo, ki je
v notranjosti letala vedno primanjkuje.

Zato uporabljajte nekoliko svetlejše tone
kot na zunanjih površinah.

Ostri prehodi med različnimi barvnimi
ploskvami so zaradi grobosti izdelave, ki
mora poudarjati sestavne dele, pogosto
pretirani, zato jih ublažimo s tehniko »su¬
hega čopiča«. To tehniko lahko uporab¬
ljamo tudi za poudarjanje robov, saj je
učinek odvisen od tega, ali uporabljamo
od podlage svetlejšo ali temnejšo barvo.

Dobro osušeno podlago detajliramo
z vsemi potrebnimi ročicami in vzvodi.
Barvo, ki jo primerno posvetlimo, nane¬
semo na debelo kartonasto podlago, ki
ne vpija pretirano hitro. Barvo razvle¬
čemo in počakamo, da se nekoliko
osuši. Popolnoma suh in čist čopič po¬
drgnemo v tako pripravljeni barvi in ne¬
kajkrat otremo na papirju, tako da sled
za barvo skoraj popolnoma izgine in
ostanejo le drobne suhe sledi, podobne
sledi običajnega barvnega svinčnika.
S tako z barvo opraščenim čopičem nato
rahlo nekajkrat prevlečemo reliefno obli¬
kovano podlago, kjer se na robovih uja¬
mejo prašni barvni delci. Podlaga bo za¬
živela v umirjenih kontrastih in v sicer

temni pilotski kabini bomo pridobili nekaj
dodatnih senc tam, kjer jih na originalu
sicer naredi ostrejša svetloba.

Garažna industrija maketarskih dodat¬
kov je prav na področju detajliranja pilot¬
skih kabin naredila največji korak naprej
v ponudbi in kakovosti. Angleški poizva-
jalec Airvvaves ponuja obilico najedkanih
kovinskih ploščic, na katerih najdemo
skoraj vedno tudi perforirano instrumen¬
talno ploščo in dele za dopolnitev stran¬
skih konzol, tu in tam pa še stranic pilot¬
ske kabine. V merilu 1:72 že samo bar¬
vanje teh sestavnih delov zadošča. Po
kakovosti pa na tem področju posega po
samem vrhu češkoslovaški proizvajalec
Eduard, ki skoraj vsak teden ponudi nov
izbor kovinskih delov. V Eduardovih
kompletih je vedno priložen tudi film s fo¬
tografsko upodobitvijo instrumentov, pa
še cena je občutno nižja od angleškega
tekmeca. Več o teh izdelkih bomo napi¬
sali v enem izmed prihodnjih nadalje¬
vanj, v šesti številki pa se bomo lotili
izdelave pilotskih sedežev in ostalih po¬
drobnosti v kabini letala.

Mitja Maruško

Dizelske lokomotive

V letošnji 2. številki naše revije smo
zapisali nekaj podrobnosti o parnih loko¬
motivah, ki so vpeljale dobo železnice in
prek 150 let vztrajale na tirih. Sčasoma
pa je parno vleko zamenjala motorna in
danes v največji meri električna. Tako je
tudi na naših maketah malih železnic
videti vse tri vrste lokomotiv.

Motorne lokomotive poganjajo dizelski
motorji, ki kot gorivo uporabljajo plinsko
olje. Pri dizelskem motorju se pod zelo
visokim pritiskom uvaja v valj zrak, ki se
pri tem močno segreje. Ko je v valju
dosežen največji pritisk, se skozi šobo
vanj razprši plinsko olje, ki se v teh raz¬
merah takoj samo od sebe vžge in po¬
tisne bat nazaj. Energijo, ki se sprosti pri
zgorevanju, prenese bat na gnane osi

voznih podstavkov. Prenos moči prek
menjalnika imajo le manjše lokomotive;
pri večjih se prenaša moč s hidravličnim
sistemom ali prek električne energije. Pri
hidravličnem pogonu imamo posebne
turbine, ki so povezane s cevovodi, po
katerih teče olje pod zelo visokim priti¬
skom. Prenosno razmerje je brezsto-
penjsko in uravnavanje hitrosti prepro¬
sto. Pri dizelsko-električnem pogonu pa
se moč dizelskega motorja prenaša na
generator, ki proizvaja električno ener¬
gijo. Proizvedeni tok poganja elektromo¬
tor, ki vrti pogonska kolesa lokomotive.
Evropske lokomotive imajo večinoma hi¬
dravlični prenos, ameriške pa električ¬
nega.

Na kratko je mogoče reči, da so dizel¬

ske lokomotive ekonomične, hitro jih je
mogoče pripraviti za vožnjo in preprosto
oskrbeti z gorivom. Dizelski motor lahko
polno obremenimo kmalu po startu, brez
težav ga ustavimo, pri vožnji pa je lahko
ure in ure polno obremenjen. Poleg tega,
da imajo boljši izkoristek od parnih, di¬
zelske lokomotive ne potrebujejo dra¬
gega voznega omrežja in napajalnih po¬
staj, kot električne lokomotive.

Zgodovina dizelskih lokomotiv

Čeprav je preteklo že 90 let, kar je
speljala prva dizelska lokomotiva, pa je
njihov razvoj dolgo potekal v senci par¬
nih lokomotiv. Zato si tokrat najprej
oglejmo »rojevanje in odraščanje« dizel¬
skih lokomotiv. Če je rojstno leto parne

Prva velika dizelska lokomotiva, ki je uspešno opravila vožnjo
leta 1912 v Nemčiji

Pogled na lokomotivo iz leta 1925 brez ohišja. Vidimo, da je bil
pogon na kolesa prek ročic enak, kot pri parnih lokomotivah.

TIM 5 • januar 1993 • 9

MAKETARSTVO

Najmočnejšo dizelsko lokomotivo z močjo
skoraj 3000 kW je izdelala nemška tovarna
Henschel za Kitajsko.

.*>

Najnovejša nemška dizelsko-električna lo¬
komotiva ima moč 2659 kW.

lokomotive 1825 in dežela rojstva An¬
glija, potem je dizelska lokomotiva doma
v Nemčiji in je »shodila« šele leta 1912.
Zamisel o motorju z notranjim zgoreva¬
njem se je oblikovala pred dobrimi 100
leti. Točno 28. februarja 1892 je stopil
v veljavo nemški patent št. 67207, s ka¬
terim je strojni inženir Rudolf Diesel za¬
varoval postopek - temelj za izdelavo
motorja, ki so ga po izumitelju poimeno¬
vali kar dizelskega. Po petih letih posku¬
sov je prvi narejen dizelski motor dose¬
gel velik uspeh, saj je energijo goriva
izkoristil do štirikrat bolje kot takratni
parni stroj. Takoj so pomislili, da bi s tem
motorjem opremili železnico, vendar je
šele leta 1912 prva dizelska lokomotiva
opravila preizkusno vožnjo. Prenos moči
z motorja na kolesa je bil enak kot pri
parni lokomotivi. Štirivaljni dvotaktni mo¬
tor je deloval kot batni parni stroj nepo¬
sredno na ročico koles (glej članek
o parnih lokomotivah v reviji TIM 1992/
2). Ker pa dizelski motor obteženega
vlaka ni mogel speljati, so morali v valj
najprej potiskati komprimiran (močno
stisnjen) zrak, da so dosegli minimalno
število vrtljajev, pri katerih je lahko začel
lokomotivo poganjati dizelski motor. Ta
prva lokomotiva je bila tako nekakšna
kombinacija dizelskega motorja in mo¬
torja na komprimiran zrak. Poskusne

Ena najuspešnejših hitrih dizelskih loko¬
motiv je bila nemška V 200 iz leta 1953.

vožnje v Švici in Nemčiji so trajale dve
leti, vendar železniške družbe niso ka¬
zale prevelikega navdušenja nad no¬
vostjo. Drži, da je bil izkoristek energije
pri parni energiji samo okoli 0,1, pri dizel¬
ski pa kar okoli 0,38, vendar je bil takrat
premog neprimerno cenejši od nafte in
v Evropi laže dosegljiv. Varčnim gospo¬
darjem vseeno ni šlo v račun, da se pri
kurjenju kakovostnega premoga kar
90% energije neizkoriščene izgubi
v zrak.

Tudi drugod po svetu so začeli z izde¬
lavo dizelskih lokomotiv, a preteči je mo¬
ralo kar 10 let, da je dizelska lokomotiva
doživela svoje drugo rojstvo. V Nemčiji
so leta 1923 po načrtih ruskega kon¬
struktorja Lomonosova sestavili lokomo¬
tivo z močjo 883 kW, ki je delovala tako
dobro, da jo po pravici štejemo za prvo
brezhibno delujočo dizelsko lokomotivo.
Vozila je po Nemčiji, dolgo časa pa tudi

med Moskvo in Kavkazom. Še precej
bolj popolna je bila lokomotiva, ki jo je
leta 1935 izdelala nemška tovarna Kra-
uss-Maffei z zelo dobrim prenosom moči
prek hidravličnih prestav. Imela je moč
1030kW in je lahko dosegla hitrost
140 km/h.

Poleg tako velikih lokomotiv je želez¬
nica rabila tudi manjše: za premikanje na
postajah ter za navadne potniške in lažje
tovorne vlake. Sestavili so celo vrsto lo¬
komotiv z močmi od 147kW do 405 kW.
Zelo so hvalili lokomotivo serije V 36, ki
je bila dolga dobrih 9 m, tehtala je 451,
imela je 268-kW motor in je dosegla
največjo hitrost 55 km/h. Zadnjo teh lo¬
komotiv so vzeli iz prometa šele leta
1981!

Tik pred začetkom vojne je imela
Nemčija že okoli 450 dizelskih lokomo¬
tiv. Vojna leta dizelski vleki niso bila na¬
klonjena, saj so vojskujoče se države
nafto rabile predvsem za vojaške po¬
trebe, za tanke, letala in vojno ladjevje.

Dizelske lokomotive po
drugi svetovni vojni

Po vojni je šel razvoj hitro naprej, kot
bi hotel ujeti zamujeno. Ker je avtobus
na krajših razdaljah postal hud tekmec
železnic, so naredili »šinobus«, nekak¬
šen avtobus na tirih. To je bila lahka
kompozicija dveh ali treh vagonov, od
katerih je imel eden vgrajen avtobusni

Upravljanje dizelske lokomotive je fizično manj naporno in čisto v primerjavi z delom na
parni lokomotivi.

10 • TIM 5 • januar 1993

Marklinov model premikalne lokomotive

Mehanotehnikin model ameriške lokomo¬
tive, ki je vozila po naših progah.

dizelski motor z močjo kakih 80 kW.
Kljub temu, da je bila moč motorja kar
13-krat manjša kot pri velikih dizelskih
lokomotivah, pa je vlak zmogel ustrezne
hitrosti, ker je bil mnogo lažji v primerjavi
s klasičnimi vlaki. Bil je zelo pripraven za
primestni promet, kjer je treba pogosto
ustavljati in hitro speljevati. Stroški vož¬
nje so bili nizki, saj je bila poraba goriva
majhna, na vlaku pa sta zadoščala samo
strojevodja in sprevodnik. Kmalu so vpe¬
ljali tudi vlake s stalnimi kompozicijami
med zelo oddaljenimi mesti. Taka kom¬
pozicija je štela do osem vagonov, na
čelo pa so morali postaviti močno loko¬
motivo, ki je dosegala večje hitrosti.
Znana lokomotiva serije V 200 je imela
dva dizelska motorja s po 12 valji in
skupno moč 1986kW. Bila je aerodina¬
mične oblike in je dosegala hitrost
140 km/h. Parna lokomotiva podobne
moči je skupaj s tenderjem tehtala okoli
1601, dizelska pa le 761.

Da bi železnica postopoma lahko za¬
menjala vse parne lokomotive, so rabili
široko izbiro dizelskih lokomotiv. V Nem¬
čiji so do leta 1960 izdelovali lokomotive
serij V 60, V 100 in V 160 z močmi od
478-1104 kW, tako da so bile skupaj
s prej omenjenimi na razpolago slabše in
močnejše, počasnejše in hitrejše loko¬
motive. Leta 1967 so izdelali že dvati-
sočo povojno dizelsko lokomotivo. To je
bila lokomotiva serije V 160 (kasnejša
oznaka 216), ki je bila pri železničarjih
zelo cenjena in je dosegala hitrost
120 km/h. Kot zanimivost povejmo, da
so v Nemčiji leta 1967 naredili za Kitaj¬
sko štiri dizelske lokomotive, ki so doslej
najmočnejše na svetu. Tehtajo 130 t,
dolge so 23 m, imajo blizu 3000 kW moči
in dosegajo hitrost 160 km/h.

Dizelske lokomotive so dobile premoč
in večina železniških družb v razvitem
delu sveta je tja do leta 1980 opustila
parno vleko. Upravljanje dizelske loko¬
motive je fizično precej manj naporno kot
pri parni lokomotivi. Strojevodja dizelske

MAKETARSTVO

lokomotive je gospod v primerjavi s stro¬
jevodjo in kurjačem na parni lokomotivi.
Velika dizelska lokomotiva ima na vsaki
čelni strani, spredaj in zadaj, popolnoma
enaka široka prostora za vodenje vlaka.
Strojevodja sedi na desni strani in ima
pred seboj mizo za upravljanje, na kateri
so številni gumbi, kontrolne lučke, kolo
za izbiro prestav ter ročica za smer vož¬
nje (naprej-nazaj). Lokomotiva je oprem¬
ljena s samodejnim varnostnim zaviral¬
nim sistemom, ki ustavi vlak, če bi se
strojevodji med vožnjo kaj pripetilo ali če
ne bi upošteval signalov ob progi. Če
v rednih kratkih presledkih ne pritisne
ustreznega gumba, avtomatika ugotovi,
da strojevodja »ni pri sebi«, in vlak se
takoj ustavi. Rezervoar za gorivo je na
dnu v sredini vagona med obema motor¬
jema. Vanj gre okoli 33001 plinskega
olja. Ker porabi hitri potniški vlak okoli
2201 goriva na 100 km, lahko s tako za¬
logo prevozi 1500 km dolgo pot.

V zadnjih 20 letih so se tudi v Evropi
začele uveljavljati dizelsko-električne lo¬
komotive, ki pa izhajajo iz Amerike.
Francoska železnica je tako lokomotivo
- CC 72000 - vpeljala že leta 1968. Kar
1101 težka lokomotiva je imela en sam
dizelski motor z močjo 2650 kW; poga¬
njal ga je trifazni generator za izmenični
tok, ki ga je nato silicijev usmernik spre¬
menil v enosmernega. Proizvedeni tok je
gnal dva elektromotorja, ki sta pognala
vlak do največje hitrosti 140 km/h. Kas¬
neje so tudi v Nemčiji naredili nekaj takih
lokomotiv. Pred 10 leti je tovarna Krupp
začela izdelovati male premikalne in in¬
dustrijske lokomotive z dizelsko-električ-
nim pogonom. Seveda so naredili tudi
mnogo močnejše lokomotive za vleko
hitrih vlakov. Pri njih dizelski motor prek
generatorja proizvaja izmenični tok, ki
poganja asinhronski motor na izmenični
tok. Svetovni hitrostni rekord za dizelsko
vleko je leta 1973 dosegel britanski hitri
vlak, ki je zmogel hitrost 230 km/h. Po¬
gonski vagon spredaj in zadaj je imel
dizelski motor s po 3300 kW.

V zadnjem času prevzemajo vlogo hi¬
trih in močnih vlek električne lokomotive,
ki dosegajo hitrost do 280 km/h in več,
za krajše primestne proge pa dizelska
vleka še vedno najbolj ustreza.

Na slovenskih progah smo leta 1961
dobili prvih devet ameriških dizelsko-
električnih lokomotiv tovarne General
Motors iz La Granga. Dobile so vzdevek
UNRRA (po kratici za organizacijo, ki je
prva leta po vojni nudila pomoč v hrani in
oblačilih). Lokomotive smo uporabili za
prevažanje hitrih mednarodnih vlakov na
glavnih progah. To so bile zelo močne
šestosne lokomotive. Kmalu so kupili
tudi manjše lokomotive za vleko potni¬
ških vlakov do Maribora in Zagreba, do¬

kler nista bili ti dve progi elektrificirani.
Postopno se je število dizelskih lokomo¬
tiv večalo in prevzele so skoraj ves to¬
vorni promet. Za potniški promet na kraj¬
ših razdaljah so vpeljali Fiatove dizelsko-
motorne vlake. Nazadnje so tudi na pre-
mikalnih postajah prešli na dizelske lo¬
komotive s hidravličnim prenosom, nare¬
jene v tovarni Jenbach pri Innsbrucku.

V letu 1961 je znašal delež dizelske
vleke samo 8 %, električne 12 % in parne
kar 80%. Do leta 1975 se je položaj
obrnil: parna vleka je pomenila le še
18% prometa, dizelska 21% in elek¬
trična kar 61 %. Leta 1978 so parne loko¬
motive povsem izključili iz prometa. Tudi
danes ima največji delež elektrovleka,
še vedno pa ne gre brez dizelske, pred¬
vsem v primestnem prometu in seveda
na progah, ki niso elektrificirane.

Dizelske lokomotive na maketah
malih železnic

Čeprav ljubitelji tega konjička dajejo
prednost parnim lokomotivam - saj so
na pogled lepše, vožnja z njimi je bolj
zanimiva zaradi ročic na kolesih, hkrati
pa pomenijo romantičen spomin na pol¬
pretekle čase - na nobeni maketi ne
manjka tudi kaka dizelska lokomotiva.
Povsod bomo gotovo našli znamenito
nemško V 200 v značilni rdeči barvi,
kakšno premikalko in šinobus starejše
ali novejše izvedbe. Ponekod bomo na¬
leteli tudi na ameriško lokomotivo s čisto
posebno značilno obliko sprednjega
dela. Tovarne malih železnic imajo
v svojem programu vse tri tipe lokomotiv
in ena daje prednost enim, druga dru¬
gim. Nekatere so različne, druge pa se
razlikujejo le po barvah in oznakah. Na
svetu je le nekaj tovarn pravih lokomotiv,
ki jih izvažajo v države, ki svoje proiz¬
vodnje nimajo in tako zasledimo po raz¬
nih državah enake lokomotive, a drugač¬
nih barv. Tako tudi tovarne malih želez¬
nic izdelujejo modele, ki se razlikujejo po
tipu in barvah držav. Zelo veliko izbiro
ponujajo nemške tovarne (Marklin prek
20 modelov in Fleischmann okoli 15).
Zelo lep je Marklinov model nemške

V 221 v modro-krem barvi, ki je nasled¬
nica znane V 200. V Italiji ima bogato
izbiro tovarna Rivarossi, vendar je med
njihovimi izdelki največ ameriških mode¬
lov. V sosednji Avstriji dobimo pri tovarni
Kleinbahn pet dizelskih lokomotiv in zelo
lep šinobus »Rdeča puščica«. Izolska
Mehanotehnika je imela v svojem pro¬
gramu predvsem ameriške dizelske lo¬
komotive, med njimi tudi model UNRRA.
Kdor ima torej denar in željo, lahko za
svojo maketo izbira med kar velikim šte¬
vilom različnih modelov dizelskih loko¬
motiv.

Vlado Zupan

TIM 5 • januar 1993 • 1

F-16 in
dodatek
»učenec-
učitelj«

RADIISKO VODENJE

Za učenca torej lahko uporabimo ka¬
teri koli oddajnik, le da proizvaja enak
signal kot naš F-16. Ta ima za to že
predviden priključek, ki se imenuje
»TRAINER«. Risba 2 prikazuje vezavo
za F-16 skupaj z razporedom priključkov
in vezavo na NF ploščico oddajnika
(Standard Board).

Da bi bila risba kar najbolj nazorna,
sem si sposodil originalni skici NF dela
oddajnika F-16. Tako vidimo prav vse,
kar potrebujemo za izdelavo povezave
učenec-učitelj: vezavo priključka na
vezje oddajnika, stikala in veznega ka¬
bla. Puščice nakazujejo smer potovanja
NF signala, vse točke, označene z »m«,
pa so vezane na maso (ohišje) oziroma
negativni pol napajanja.

Vsak modelarski začetek je zabaven,
včasih pa tudi zahteven. Pomoč starej¬
ših in bolj izkušenih modelarjev je zato
dobrodošla, pri letalskem modelarstvu
pa mnogokrat celo neogibna. Če ima
izkušen modelar možnost pravočasnega
posredovanja, je prihranek na modelih
zelo velik; da o živcih niti ne govorimo...
Pri letečih modelih se dogodki odvijajo
naglo in je poseg, ki zahteva prevzem
oddajnika za daljinsko vodenje iz enih
rok v druge, v večini primerov prepoča¬
sen. Zato so številni proizvajalci mode¬
larske opreme predvideli t.i. modul ozi¬
roma način delovanja učenec-učitelj.
Gre za to, da dva oddajnika za radijsko
vodenje povežemo s posebnim kablom.
Inštruktor tako lahko prevzame vodenje
samo s pritiskom na stikalo, kar zahteva
le desetinko sekunde! S 14-letnim sinom
uspešno uporabljava ta način že dalj
časa in ga zelo priporočava tudi drugim. -

Seveda je mogoče vse za tako pove¬
zavo dveh oddajnikov vrste F- 16 tudi
kupiti (Modelarski center na Ciril Meto¬
dovem trgu), vendar ima doma narejen
izdelek svoje prednosti: prihranimo pri¬
bližno 150 DEM), poleg tega pa je grad¬
nja preprosta.

Načrt v tem prispevku je namenjen
oddajniku F-16 FUTABA-ROBBE. To
pravzaprav ni tako pomembno; važen je
način delovanja. Če ga razumete, lahko
naredite sami tako povezavo tudi za
druge vrste oddajnikov.

Opis delovanja

Potrebujemo dva enaka (!) oddajnika,
ki ju med seboj povežemo s kablom.

Vsak oddajnik za radijsko vodenje
lahko v grobem opišemo z dvema najpo¬
membnejšima sestavnima deloma: v NF
delu generiramo povelja, VF modul pa
jih s pomočjo elektromagnetnega valo¬

Risba 1: Povezava med dvema oddajni'
koma

vanja oziroma radijskih valov pošilja
v prostor. S stikalom S v inštruktorjevem
oddajniku izbiramo NF signal, ki pomeni
povelja. Jemljemo ga lahko iz oddajnika
učitelja (stikalo v levo) ali iz oddajnika
učenca (stikalo v desno). Ta signal pride
po NF kablu iz NF dela oddajnika
učenca. S stikalom seveda upravlja uči¬
telj. Na risbi 1 je omenjeno stikalo nari¬
sano v položaju, ko vozi učitelj. Ta je
seveda tisti, ki ocenjuje položaj in po
potrebi s preklopom stikala prevzame
vodenje modela v svoje roke. Z risbe
1 lahko razberemo še nekaj: učenec
v svojem oddajniku ne potrebuje VF mo¬
dula, saj radijski signal oddaja oddajnik
učitelja. To pomeni, da lahko za učenje
naredimo preprost pripomoček ali pa
uporabimo odslužen oddajnik, ki ima de¬
lujoč le NF del.

NF signal iz oddajnika učenca mora
biti po zgradbi popolnoma enak  signalu
iz oddajnika učitelja, sicer sistem ne bo
deloval. Poenostavljeno povedano to
pomeni, da npr. v sistemu PCM za
učenca ne moremo uporabiti oddajnika,
ki lahko daje od sebe le PPM (v modelar¬
skem besednjaku pravimo tudi FM, ven¬
dar je to nepravilno).

Izbira sestavnih delov

Za vsak oddajnik potrebujemo po eno
šestpolno standardno DIN vtičnico, za
kabel pa dva ustrezna vtiča. Potrebu¬
jemo še približno tri metre NF otoplje¬
nega kabla, klecno stikalo in dve ploščici
vitroplasta z merami 38 x 22 mm. Za
klecno stikalo je priporočljivo, da ima
eno stabilno lego, ni pa to nujno po¬
trebno. Originalni ROBBE-jev modul ima
namreč vgrajeno stikalo, ki se samo
vrača v ničelno lego. To prisili učitelja, da
nenehno spremlja učenca; če ne pritiska
na stikalo, mora pač voziti sam!

Gradnja

Ploščica, na katero montiramo vtič¬
nico, je velika 38 x 22 mm.

Risba 3: Ploščica v merilu 1:1

Šestpolna vtičnica žal ni narejena za
tiskano vezje, zato naj bodo sponke na
ploščici in luknje nekoliko večje. Na ploš¬
čici sicer ni vezi; spajka povezuje le vtič¬
nico in ploščico. Lahko bi ju tudi zlepili.

12 • TIM 5 • januar 1993

UČITELJ UČENEC

V vogalih ima ploščica dve 2-mm luknji
za pritrditev v oddajnik.

Sledi spajkanje žic in montaža v ohišje
oddajnika. Stikalo prispajkamo na 15 cm
dolg trižilni ploščat kabel in ga zvežemo
po shemi z risbe 2. Vse skupaj nato
povežemo s ploščico oddajnika. Naj¬
bolje je za to imeti originalni priljuček, ki
ga samo vtaknemo v podnožje »TRA-
INER«. V nasprotnem primeru smo prisi¬
ljeni spajkati. Naredili smo priključek na
učiteljevi strani.

Na učenčevi bi pravzaprav lahko storili
enako, vendar to ni nujno. Vezje poeno¬
stavimo tako, da tam vzamemo samo
NF signal kar iz prevezave priključka na
podnožju »TRAINER«. Pri tem delu sle¬
dimo načrtu z risbe 2. Na njej je tudi
vezava kabla za povezavo. Da bi ne
prišlo do pomote, so priključne sponke
oštevilčene. Če boste naredili kabel po
načrtu z risbe 2, potrebujete le en, po
možnosti oklopljen kabel. V tem primeru
je vezava na strani učenca drugačna od
tiste na učiteljevi strani. To pomeni, da
morate vtiča označiti, da kasneje ne bo
prišlo do pomote. Če pa uporabite dvo¬
žilni kabel, si lahko privoščite zame¬
njavo, kar velja tudi za originalni
ROBBE-jev kabel.

Ta kabel ima več povezav, ker je na¬
menjen tudi PCM oddajnikom z raznimi
dodatki. Zaradi debelosti je slabše gibljiv
od doma narejenega.

Montaža v oddajnik in preizkus

Vzemimo z oddajnika VF modul in ••
snemimo zadnjo steno. V njej je že pri¬

Risba 4: Vezava originalnega kabla FU-
TABA-ROBBE

pravljena odprtina za priključek, ki jo
samo »olupimo«. Z dvema vijakoma pri¬
trdimo ploščico z vtičnico na prostor,
namenjen temu delu. S priključka »TRA¬
INER« snamemo štiripolni vtič, ki je
pravzaprav le prevezava. Na njegovo
mesto nataknemo sedaj našega. Če ga
nimate, ste prisiljeni spajkati z zadnje
strani, vendar to ni delo prav za vsako¬
gar. Za oddajnik učitelja je postopek ne¬
koliko daljši, kajti tu moramo montirati
tudi stikalo. Sam sem ga vgradil na sre¬
dino, nad oba »linearna« kanala.

Slika 5: Videz dveh oddajnikov F-16 z do¬
datkom učenec-učitelj

Risba 2: Vezava dodatka učenec-učitelj za
napravo F-16 FUTABA-ROBBE

Na fotografiji sta dva oddajnika. V le¬
vega je vgrajen doma narejen, v des¬
nega pa originalni dodatek. Levi oddaj¬
nik vsebuje tudi vse TIMOVE dodatke,
namenjene tej vrsti oddajnika: nastavitev
velikosti hoda (DUAL-RATE), mešalnik
nagib/smer in vezje za nastavljanje mini¬
malnega plina eksplozijskega motorja.

Desni oddajnik je »učitelj«. NF del je
vrste PCM/PPM. Povezava je možna le,
ko deluje učitej v načinu PPM, ker »uče¬
nec« načina PCM nima!

Ko končamo montažo in zapremo po¬
krov, je vtičnica dostopna skozi odprtine
v zadnji steni. Kdor ima podstavek za
oddajnik, mora narediti odprtino tudi
v njem. Toda brez strahu; položaj za
odprtino je že tovarniško označen, zato
ne more priti do pomote.

Ko povežemo oba oddajnika še s ka¬
blom, je vse pripravljeno za preizkus.
Denimo, da imamo model, ki bi ga lahko
upravljal tudi učenec. Najprej preizku¬
simo, ali delujejo vsa povelja, ki jih daje
normalni (učiteljev) oddajnik. Če ni na¬
pak, vzamemo iz učenčevega oddajnika
VF modul, oba oddajnika pa povežemo
s kablom. Tudi učenec naj Vklopi svoj
oddajnik. Ker le-ta nima VF modula, mu
instrument ne kaže ničesar, vendar naj
vas to ne moti. Premaknimo stikalo S in
učenec je »v sedlu«. Ko premaknemo
stikalo nazaj, spet vozi učitelj.

TIM 5 • januar 1993 • 13

RADIJSKO VODENJE

Letenje

Preizkus sem opisal zelo poenostav¬
ljeno, toda preden gremo zares v zrak,
moramo še marsikaj postoriti. Če sta
model in oddajnik učitelja brezhibna, po¬
skrbimo, da je vrstni red kanalov v učen¬
čevem oddajniku enak (npr. nagib-1, vi-
šina-2, plin-3, smer-4 itd.). Nato prekon-
troliramo smer hoda, ki mora biti prav
tako enaka. Tu si ne smemo privoščiti
prav nobene malomarnosti, zato opisa¬
nega preizkusa zares ni mogoče opu¬
stiti.

Med preizkusnim letom naj učitelj mo¬
del dobro uravna (potrima). Po pristanku
povežemo oba oddajnika in nastavimo
vse trimerje! Pri preklopu učitelj-učenec
ne smejo krmila niti treniti, sicer je lahko
v zraku marsikaj narobe.

Nadaljevanje zgodbe že poznate. Uči¬
telj vzleti in na varni višini preda vodenje
učencu po dogovoru (tri-dva-ena-zdaj!).
Ker ima stikalo za prevzem vodenja uči¬
telj, lahko takoj, ko to smatra za po¬
trebno, prevzame vodenje.

Sklep

Sistem učitelj-učenec je še kako do¬
brodošla rešitev za začetnike, predvsem
pa za modelarske klube z več tečajniki.
Danes se zdi, da je nepogrešljiv pri uče¬
nju letenja z modeli, posebno helikop¬
terji. Obenem je vezava tako preprosta,
da se je ne bi smel ustrašiti noben učitelj,
ki se ukvarja tudi z modelarstvom.

Naj ponovim: V TAK SISTEM LAHKO
POVEŽEMO KATERE KOLI ODDAJ¬
NIKE, KI IMAJO ENAK NF SIGNAL!

NF priključek

Izdelava priključka učenec-učitelj po¬
nuja še druge možnosti, ki jih je mogoče
koristno uporabiti. Tako lahko vzamemo
iz oddajnika NF signal, ki ga nato upora¬
bimo za najrazličnejše preizkuse. Želite
vedeti, ali deluje mikroprocesor v spre¬
jemniku, ali pa je napaka v visokofrek¬
venčnem delu? Zakaj se vklaplja »Fail
Safe«, čeprav ni za to nobenega ra¬
zloga? Delate svoj, izpopolnjen NF del
sprejemnika?

»Originalni« NF signal je tu. Pri firmi
FUTABA-ROBBE so to možnost dodo¬
bra izkoristili in v svoje sprejemnike
vgradili tudi t.i. DSC priključek (Digital
Signal Connection), s katerega lahko do¬
bimo NF signal iz oddajnika za preizkus.

Vključevanje oddajnika za radijsko vo¬
denje v stanovanju je lahko zelo ne¬
varno, čeprav se to čudno sliši. Morda se
vam zdi nepomembno, če motite radij-

14 • TIM 5 • januar 1993

ske, telefonske ali TV-sprejemnike; bli¬
žina močnega oddajnika za radijsko vo¬
denje je lahko usodna za računalnike,
slušne aparate - da o srčnih spodbuje¬
valnikih (pacemaker) sploh ne govorimo!
Tako lahko nehoten vklop oddajnika za
radijsko daljinsko vodenje v stanovanju
naredi presneto veliko škode. V tujini so
glede tega zelo strogi.

Vezje

Vse, kar potrebujemo, je le kabel,
s katerim bomo povezali dodatek uče¬
nec-učitelj s sprejemnikom za radijsko
vodenje. VF modul vzamemo iz oddaj¬
nika. Tako imamo možnost uporabiti kar
NF signal brez radijske zveze, tj. brez
nadležnega proizvajanja radijskih mo¬
tenj.

vtikač

Risba 6: Vezava NF (DSC)

Potrebujemo šestpolni vtič (enak kot
pri dodatku učenec-učitelj), 1-2 m dolg
dvožilni ploščat kabel in originalni priklju¬
ček za servomehanizem za sprejemnik.
Kupite lahko kar originalni, nekoliko
daljši kabel za servomehanizem ali po¬
daljšek. Imajo jih v Modelarskem Centru
na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani.

Vezavo naredimo s pomočjo risbe 6.
Kabel za servomehanizem ima črno žico
za maso (minus), rdečo za plus in belo
za NF signal. Preizkus je preprost. Kabel
vtaknemo v priključek sprejemnika, oz¬
načen z DSC, pri oddajniku pa v priklju¬
ček učenec-učitelj.

Ko vključimo napajanje, delujejo vsa
povelja normalno. Tako lahko v delavnici
(beri stanovanju) popolnoma preizku¬
simo pravilnost priključevanja, velikosti
in smeri hodov itd, ne da bi vznemirili cel
stanovanjski biok (npr. med TV-preno-
som pomembnega športnega dogod¬
ka...).

Če lahko imetnikom naprav FUTABA-
ROBBE kaj priporočim, potem je to naj¬
prej NF kabel. Tako malo truda je treba
za tako velik korak v smeri boljšega mo¬
delarstva - pa tudi razumevanja s so¬
sedi!

dr. Jan I. Lokovšek

TIMOVI OGLASI

PRODAM popolnoma nov 6,5-cm 3  ladijski
motorček z originalno izpušno cevjo in
dodatno opremo (9500 SIT), odgovarjajoč
pogonski nastavek in rezervoar z opremo
(2000 SIT), nov rezervoar za motorje od 1,5
do 4cm 3  (1200 SIT) in dodatno opremljen
komplet Nujno!. Resnega kupca čaka po¬
pust.

Bojan Lukač

Krog, Rozmanova ulica 5
69000 Murska Sobota
Tel.: (069) 26-438

UGODNO prodam 8-kanalno napravo Gra-
upner D8 za radijsko vodenje motornih in
jadralnih modelov, dva servomotorja, Rob-
bejev polnilec akumulatorjev s pripadajo¬
čimi priključki, eksplozijski ladijski 3,5-cm 3
motor z vodnim hlajenjem ter akumulator
za svečko s priključkom.

Mirko Kadič
Pod Pohorjem 37
62000 Maribor
Tel: (062) 305-282

NUJNO prodam novo 8-kanalno napravo
Graupner MC 16 za radijsko vodenje, spre¬
jemnik, pet servomotorjev, akumulatorje,
podstavek, polnilec akumulatorjev Lader
5 s kabli za polnjenje in navodila - v kom¬
pletu. Prodam tudi model jadrnice (dolžina
1 m, višina 1,5 m) z elektropogonom in mo¬
delarski material (bovdni, tečaji, elektro¬
motorji...).

Jure

Tel.: (063) 24-486 (popoldan)

PRODAM trup jadralnega letala Kestrel
(2,7 m - maketa), tri elektromotorje za ladij¬
ske modele, 6-V akumulator, elektroniko
za glovv-svečke, nov voltmeter (0-15 V) in
ampermeter (0-500 mA), digitalni multime-
ter Metex, nov in še neuporabljen oscilo¬
skop (20 MHz) ter frekvencmeter (1 GHz).
Cene po dogovoru. Prodam tudi tuje stro¬
kovne revije in načrte za izdelavo ladij in
letal.

Marjan Hvalič
Rožna dolina
Partizanske tehnike 1
65000 Nova Gorica
Tel.: (065) 21-536

PRODAM skoraj novo napravo za radijsko
vodenje Graupner D-8 z dvema servomo-
torjema C-507, sprejemnikom in akumula¬
torji za 200 DEM. Prodam tudi 4,08-cm 3
motor Enya z eliso in svečko za 140 DEM.
Gorazd Vindiš
Volkmerjeva ul. 9
62250 Ptuj
Tel.: (062) 773-129

PRODAM motorček Enya 1,62 cm 3 , prime¬
ren za jadralna letala, rezervoar Pylon,
akumulator, vse kable in izpušno cev.
Cena po dogovoru.

Mitja Panger
Parecag 178
66333 Sečovlje
Tel.: (066) 79-124

PRODAM 6-12-kanalno napravo za radij¬
sko vodenje Multip!ex s tremi servomo-
torji. Cena 300 DEM.

Bojan Sep

Ul. Roberta Kukovca 45
62106 Maribor

MODELARSTVO

Model

MČ-1,

MČ-3

Material

Furnir (samba, koto, jesen, topol, lipa
itd.), 3-4 mm debela vezana plošča, le¬
tvice (smreka, samba, lipa), belo lepilo,
Neostik, Donipox 5 min. nitrolak, japon¬
ski papir, barvni nitrolaki.

Orodje in pripomočki

Rezljača, brusna deščica, brusni papir
št. 120, vodobrusni papir št. 320, kla¬
divo, nož, čopič, komplet finih pil, kopirni
papir, spajkalnik s priborom za spajka-
nje, svinčnik, britvice.

Izdelava dna, reber in krmila

Osnova za dno je pravokotnik z me¬
rami 200x400 mm iz dvoplastnega
križno zlepljenega furnirja. Zlepimo ga
z Neostikom in prevaljamo; namesto ku¬
hinjskega valjarja lahko uporabimo tudi
litrsko steklenico. Na to osnovo iz načrta
prekopiramo obliko dna, jo izrežemo
z nožem in natančno obdelamo z brus¬
nim papirjem. Najbolje je, če si pri bruše¬
nju pomagamo z brusno deščico.

Obliko reber prekopiramo na vezano
ploščo, rebra izžagamo z rezljačo ter jim
natančno obrusimo robove in površine.

Krmilo naredimo iz 3 mm debele va¬
rilne žice in medeninaste pločevine, vo¬
dilo pa iz medeninaste ali bakrene cevke
z notranjim premerom 3 mm. Na vrhu
krmilne osi urežemo navoj M3, ki naj
sega še 10 mm v cevko. Krmilo zateg¬
nemo z matico M3 ter po eno navadno in
vzmetno podložko. Krmilno ploščico pri-
spajkamo na drugi konec osi in kapljiča-
sto obrusimo.

Sestavljanje modela

Najprej moramo vse sestavne dele
natančno obdelati. To velja tudi za le¬
tvice. Posebno skrbno obdelamo utore
na rebrih. Važna je tudi pravilna izbira
lepil. Pri tem modelu bomo uporabili
kombinacijo belega (hladnega) lepila za
les in Neostika, vodilo pogonske osi in
vodilo za os krmila pa bomo zlepili
z epoksidnim lepilom. Za zaščito modela
pred vodo in za površinsko obdelavo

bomo uporabili prozoren nitrolak, ki mu
bomo primešali nekaj smukca. Za kitanje
bo najprimernejši modelarski kit (meša¬
nica nitrolaka in smukca).

Sestavljanje modela začnemo z dnom
(koritom) modela. Na izrez na kljunu na¬
nesemo lepilo Neostik, ga stisnemo in
zalepimo s pravokotno odrezanim ko¬
som platna, ki naj bo nekoliko daljši od
dolžine izreza. Po zunanjih robovih nale¬
pimo letvici 3 x 3 x 400 mm. Lepimo z
Neostikom, robove pa zalijemo z belim
lepilom. Letvici začasno utrdimo s šči¬
palkami za perilo. Rebra, ki smo jih že
prej natančno obrusili in jim spilili utore,
zalepimo pravokotno na podlago in po
potrebi pritrdimo z bucikami. Tudi rebra
lepimo z Neostikom, robove pa zalijemo
z belim lepilom). Utore na rebrih nama¬
žemo z lepilom in vstavimo letvice; če je
potrebno, letvice pritrdimo z bucikami.
Letvici dna na kljunu poševno obrusimo,
da se rebro 0 dobro prilega, nato pa ga
prilepimo, kot je označeno v načrtu. Na
koncu med letvici na krmi modela z be¬
lim lepilom prilepimo še rebro 4.

Obdelava in prekrivanje modela

Preden začnemo s prekrivanjem dna
modela, zunanji rob dna in letvici z me¬
rami 5 x 5 x 400 mm poševno obrusimo (v
načrtu je to narisano v desnem spod¬
njem utoru). Prek poševno obrušenih ro¬
bov dna po celi dolžini pod kotom 45°
nalepimo letvici 3x3x4mm  in ju pri¬
trdimo z bucikami. Na desno (spodnjo)
površino dna nalepimo še dve letvici
3 x 3 x 230 mm. To storimo 35 mm levo
in desno od sredine (od zunanjega roba
rebra 3 v smeri proti kljunu).

Ko se lepilo po 12-24 urah posuši,
model z brusnim papirjem in deščico
natančno obrusimo ter znotraj in zunaj
3-4-krat prelakiramo s prozornim nitrola-
kom. Pred vsakim novim nanosom vse
površine narahlo obrusimo s finim brus¬
nim papirjem. Boke modela lahko prekri¬
jemo s furnirjem (lepimo z Neostikom) ali
z japonskim papirjem v treh plasteh (pre¬
krivamo z nitrolakom). Ko je model pre¬
krit, površino 3-4-krat prelakiramo s pro¬
zornim nitrolakom, ki smo mu primešali
nekaj smukca. Pred vsakim nanosom
laka površine narahlo obrusimo s finim
brusnim papirjem. Tega ne storimo le po
zadnjem nanosu laka.

Montaža pogonskega sklopa in
priprava modela za vožnjo

Ko je model suh, je na vrsti še zadnja
stopnja sestavljanja - vgradnja pogon¬
skih delov in krmila. Pogonski sklop se¬
stavljajo elektromotor, kardan, os z eliso
In krmilo. V dno (korito) modela izre¬
žemo pravokotno odprtino za vodilo osi,

ki je označena v načrtu, in izvrtamo od¬
prtini za vodilo osi krmila. Pogonsko os
z eliso potisnemo skozi izrezano odpr¬
tino, jo povežemo s kardanom in osjo
elektromotorja ter začasno utrdimo z le¬
pilnim trakom. Naklonski kot osi naj ne
bo večji od 11°. Lepimo z epoksidnim
lepilom. Nato vstavimo vodilo osi krmila
in ga prav tako zalepimo z epoksidnim
lepilom. Nosilec motorja moramo prila¬
goditi vrsti motorja, ki ga bomo vgradili.
Za naš model ga bomo naredili iz dveh
letvic z merami 3 x 3 x 50 mm in štirih bu¬
cik, ki jih bomo oblikovali v kljukice. Po
dve pritrdimo na vsako letvico, ti pa prile¬
pimo za rebrom 1 približno 2 cm od sre¬
dine osi. Motor pritrdimo z gumijastimi
trakovi. Če je potrebno, ga spodaj podlo¬
žimo s stiroporom ali penasto gumo, da
se bosta os motorja in pogonska os čim¬
bolj mehko in enakomerno vrteli. Kardan
naj bo ravno vpet med osi. Vstavimo še
krmilo in ga pritrdimo tako, kot je bilo
opisano že v prejšnjem poglavju. Pred
spuščanjem modela os narahlo nama¬
žemo z oljem za šivalne stroje. Ko vgra¬
dimo še stikalo za vklop oziroma izklop
elektromotorja ter ga povežemo z napa¬
jalnim virom in motorjem, je model pri¬
pravljen za prvo vožnjo.

Model naj na vodni gladini leži tako, da
bo kljun nagnjen rahlo  naprej. To dose¬
žemo tako, da baterijo (akumulator) po¬
mikamo proti kljunu oziroma proti krmi.
Ko dosežemo pravilno lego, baterijo do¬
bro založimo in utrdimo.

Podatki o modelu:

Dolžina: 375 mm

Širina: 160 mm

Višina: 60 mm

Kardan: 3,2 mm/2 mm

Dolžina osi: 15Omm/0 2mm

Elisa: trikraka, 0 30mm/M2

Pogon: elektromotorni 4,5-9V

(Mabuchi 380, Speed 400), stikalo...

Napajanje: baterije ali Ni-Cd akumulatorji

Roman Zupančič

TIM 5•januar 1993 »15

16 • TIM 5 • januar 1993

TIM 5 • januar 1993 • 25

RADIJSKO VODENJE

Test
polnilca
MFC 535

Ta naprava je namenjena modelarjem
na terenu, saj uporablja za vir energije
12-V avtomobilski akumulator. Najbrž je
zares ena najboljših svoje vrste, vendar
je tudi precej draga, saj v ljubljanskem
Modelarskem centru (sicer v tolarjih)
stane skoraj 900 DEM.

Zmogljivosti njenega vezja so en¬
kratne: polni lahko na šest (!) različnih
načinov, vedno vemo, na kateri stopnji
polnjenja smo, vgrajenih pa ima tudi več
varovalnih mehanizmov za samo vezje
in za baterijo, ki jo polnimo.

Opis delovanja

Za razumevanje delovanja si najprej
oglejmo poenostavljen vezaini načrt.

Kot se za tak polnilec spodobi, oprav¬
lja kontrolne funkcije mikroprocesor, ki
ga programiramo prek tipkovnice. Tako
program kot trenutno stopnjo polnjenja
spremljamo na dvovrstičnem tekočekri-
stalnem zaslonu s po 16 znaki v vrstici,
kar je za ta namen povsem dovolj. Mi¬
kroprocesor krmili tokov (oziroma nape¬
tostni) generator, ki poganja tok skozi
baterijo. Generator vsebuje svoj pre¬
tvornik, tako da je sposoben dajati od
sebe tudi do 38 V pri 2-A obremenitvi,
čeprav je napajan le z 12 V. Mikroproce¬
sor potrebuje za svoje naloge podatke
o toku skozi baterijo, trenutni napetosti in
celo temperaturi! Samo po sebi se ra¬
zume, da ima polnilec tudi svojo na¬
tančno uro.

Akumulatorske baterije lahko (v glav¬
nem) polnimo na šest različnih načinov
in tem so prilagojeni tudi programi.

- Prvi je način s t.i. padcem napetosti
(an. Delta Peak). Izkorišča dejstvo, da
začne napetost na Ni-Cd baterijah pri

stalnem toku polnjenja upadati, ko je
baterija polna.

- Drugi način deluje na podlagi se¬
grevanja celic. Polnjenje se prekine, ko
se baterije segrejejo za pet stopinj nad
temperaturo okolice. V ta namen ima
polnilec senzor temperature. Narejen je
na močnem magnetu, ki se krepko
oprime jeklenega ohišja Ni-Cd celice.

- Tretji način upošteva čas polnjenja
iz zahtevane kapacitete. V program vlo¬
žimo zahtevano kapaciteto, določimo tok
polnjenja in procesor izračuna potreben
čas ter ga vnese v program.

- Četrti način deluje na podlagi mer¬
jenja napetosti. Polnjenje se prekine, ko
baterija znanega števila celic doseže do¬
ločeno napetost pri predpisanem toku
polnjenja.

- Peti način je namenjen formiranju
celic, tj. počasnemu polnjenju (14 in več
ur) na podlagi znane kapacitete baterije.

- Šesti način je namenjen le svinče¬
vim akumulatorjem, ki jih polnimo dru¬
gače kot nikel-kadmijeve. Ker jih pol¬
nimo z napetostjo (tok le omejimo), mo¬
ramo v program vnesti delovno napetost
baterije in največji dovoljeni tok.

Programiramo s preprosto tipkovnico
z dvajsetimi brezkontaktnimi tipkami.
Najprej izberemo način polnjenja (npr.
na podlagi padca napetosti), nato vne¬
semo podatek o naboju (v baterijo 1,0 Ah
želim - zaradi izkoristka - spraviti
1,4Ah); ker želim baterijo napolniti v tri¬
desetih minutah, mora biti tok polnjenja
3,2 A. Na zaslonu imamo sedaj izpisane
podatke, kot jih prikazuje slika 2.

Slika 2: Izpis na zaslonu, ki velja za pro¬
gram hitrega polnjenja

Priključimo baterijo in pritisnemo tipko
»start«. Vezje počasi dvigne tok polnje¬
nja; začne pri vrednosti 0,5 A. Zaslon
zdaj kaže trenutne vrednosti.

Slika 3: Zaslon med izvajanjem hitrega pol¬
njenja

Na prvem mestu imamo trenutno na¬
petost (11,3 V), puščica pa kaže, da na¬
petost še narašča. Po 27 minutah je
v bateriji že 1,28 Ah. Ko je polnjenje kon¬
čano, se na zaslonu pod ostalimi podatki
pojavi utripajoč kvadratek.

Slika 4: Zaslon po končanem polnjenju

Vidimo, da smo se nekoliko podcenili:
procesor je namreč polnjenje podaljšal
za dve minuti in baterijo napolnil
z 1,47 Ah.

Mikroprocesorja pa razvijalci te na¬
prave seveda niso izkoristili samo za
pametno polnjenje. Register dopušča 15
pomnilniških lokacij, ki so namenjene
posameznim različnim tipom baterij. Mo¬
delar ve, na kateri način najbolje napolni
katero od svojih baterij. Zato le-te lahko
oštevilči in vsaki predpiše drugačen pro¬
gram polnjenja ter ga vnese v pomnilnik.
Tako se izogne nepotrebnemu iskanju
podatkov in vtipkavanju programov za
vsako različno baterijo posebej.

Poglejmo še na kratko glavne zmogljivosti
polnilca:

Napajanje: 12 V, najmanj 16 Ah

Izhod: do 24 celic Ni-Cd

Tok: do 5 A (do 20 V) oziroma 2 A (do 38 V)

Kapaciteta: za Ni-Cd do 9,99 Ah

za Pb do 100 Ah (do 30 V)

Masa: 1450 g

Prihodnjič: Kako dobre (slabe) in
drage baterije prodajajo?

Risba 1: Blok shema polnilca MFC 535

dr. Jan I. Lokovšek

26 • TIM 5 • januar 1993

RADIJSKO VODENJE

Modelarski

triki

Leteči modeli na
električni pogon

Pretirana skrb za čisto okolje je v tujini
že dodobra razredčila modelarje, ki za
pogon svojih modelov izkoriščajo eks¬
plozijske motorčke. Tako obstaja precej
mednarodnih tekmovalnih razredov
samo za modele na pogon z elektromo¬
torji. Takšna tekmovanja dajejo modelar¬
stvu tisti čar, ki je potreben, da se te
modelarske kategorije lahko obdržijo in
razvijajo.

Razvoj dobrih elektromotorjev in pred¬
vsem baterij je bil v zadnjih letih izredno
hiter. Kljub temu pa so zmogljivosti mo¬
delov na električni pogon še daleč od
klasičnih. To so dobro potrdila tudi tek¬
movanja, ko sem s svojim modelom na
električni pogon sodeloval v konkurenci
z onimi, »pravimi«. Pri nas za zdaj vse
skupaj ostaja bolj v krogu ljubiteljskega
razreda, saj prave tekme samo za elek-
tromodele doslej še nismo priredili.

Električni pogon ima tudi svoje pred¬
nosti, ki se jim marsikdo, ne le nemirni
modelar, težko upre. Tu je najprej tako
opevana čistoča: nič olja in smrdečega
goriva, nič posebnih baterij za svečke in
električnega starterja, predvsem pa nič
tistega nadležnega hrupa, ki nam ga ne¬
kateri tako radi očitajo. Sledi silno udobje
starta: premaknemo stikalo oziroma po¬
tisnemo ročico za plin naprej - in prope¬
ler se vrti!

Ker je start tako preprost, imamo mož¬
nost, da lahko pomožni motor v jadral¬
nem modelu poljubno vključujemo in iz¬
ključujemo, kar pomeni, da se lahko »re¬
šujemo« v kritičnih primerih ob nizkih
preletih oziroma v primerih, ko smo pri
pristajanju »prekratki«.

Na moje modelarske kolege je elek¬
trični pogon naredil kar dober vtis in
upam, da mi bodo sledili.

Pri tej vrsti modelov pa se seveda
odpirajo nova vprašanja, zato je prav, da
opozorim na morebitne težave.

Razporeditev sestavnih delov
v modelu

Pri elektromotorju ni dvomov: če po¬
ganja vlečni zračni vijak, mora biti na¬
meščen v nosu modela, v bližino motorja
pa damo elektronski regulator oziroma
vezje za vklop. Največjo napako lahko
zagrešimo pri položaju pogonskih baterij
in sprejemnika. Ne pozabite, da so po¬
gonske baterije najtežji kos v modelu,
saj znaša njihova masa prek 0,5 kg (de¬
set 1,7-Ah Ni-Cd celic). V tujih modelar¬
skih revijah (RCM, FMT, Modeli) vidim,
da nekateri v model vgradijo tudi do 25
celic!

Pogonske baterije morajo biti pravi¬
loma čim bliže težišču modela, s pena¬
sto gumo dobro obložen sprejemnik pa
na varnem mestu. Ali je to mesto zares
varno, pa je vprašanje. Videl sem nam¬
reč že sprejemnik, ki ga je ob trku mo¬
dela »povozil« pogonski akumulator.
Okvara je bila težje vrste, ohišje spre¬
jemnika pa zdrobljeno.

Poglejmo, ali je malce nerodnejši pri¬
stanek modela na električni pogon res
lahko tako usoden. Lahko, saj so ti mo¬
deli po pravilu prav zaradi pogonskih
baterij težji od klasičnih. Ponovimo neko¬
liko osnove fizike in se spomnimo New-
tonovega zakona sila je masa krat po¬
spešek (F  = m  x a).  Tu imamo seveda
pojemek, saj obravnavamo pristanek.
Koliko časa se ustavlja jadralni model pri
lepem pristanku v travo? Približno pet
sekund. Malo grši pristanek (krtina) traja
pol sekunde, trk le desetinko sekunde,
trk v zmrznjeno krtino pa še pol manj.
Pristajalne hitrosti modelov so nekje
med 3 m/s (11 km/h) in 10 m/s (36 km/h).

Naredimo si tabelo, ki prikazuje silo,
s katero bo polkilogramska baterija priti¬
skala na rebro ob različnih hitrostih in
pristankih:

Hujši trk je za model brez dvoma uso¬
den in naj vas spomnim, da sila 100
N ustreza sili teže 10-kg uteži. Nobeno
rebro v modelu klasične gradnje tega ne
zdrži; baterija se v takem primeru »pre¬
seli« naprej in pred seboj pomendra vse,
kar more.

Ko smo že pri fiziki, povejmo še to, da
je nejvečji revež pri trku nos modela, saj

nanj pritisne vsa masa modela. Za 3-kg
model ir: najhujši trk znaša ta vrednost
kar 600 N... Tako postane jasno, da je
najboljši zasilni pristanek kakršnega koli
modela v gostem grmovju ali visoki pše¬
nici, kjer sile trka bolj ali manj enako¬
merno prevzame večja površina modela.
Seveda se da marsikaj storiti tudi z do¬
bro konstrukcijo, ki zmanjša možnost po¬
škodbe na najmanjšo možno mero.
Risba prikazuje razporeditev elementov
v modelu. Najvažnejši pri tem je položaj
pogonske baterije, ki je na močnejšem
rebru pod kotom, a še vedno v težišču
modela. To je pomembno, saj se z izbiro
kake druge baterije težišče modela ne
sme spremeniti! Sprejemnik in sprejem-
niška baterija sta nad pogonsko baterijo,
servomehanizem pa je zadaj. Kaj se
zgodi ob trku ali že grdem pristanku?
Posebno slednji so tako značilni na tek¬
movanjih, ko želi modelar pristati čim
bliže ciljni točki in si predolgo pot skrajša
na način, prikazan na risbi. Pogonska
baterija na svoji poti iz modela ne dela
škode, saj potuje po rebru, le kabino si
odpre »sama«. Ta risba daje dovolj po¬
datkov tako o izvedbi zapiranja kabine
kot o ureditvi električnega priključka ba¬
terije.

Druga možnost je, da naredimo »trač¬
nice« in seveda tudi odprtino za vlaganje
baterije na spodnji strani modela, vendar
je vlaganje pogonske baterije skozi ka¬
bino preprostejše.

Nekaterim je teža pogonske baterije
tako napoti, da jo po uspešnem vzpenja¬
nju modela jadralnega letala odvržejo
s padalom in s tem pridobijo pri jadralnih
sposobnostih. Seveda nam taka rešitev,
čeprav je izziv zase, vzame možnost
vnovičnega vklopa oziroma podaljševa¬
nje pristanka.

Nasvidenje na tekmovanju modelov
na električni pogon!

dr. Jan I. Lokovšek

TIM 5 • januar 1993 • 27

ELEKTRONIKA

Mala šola
elektronike

(1. del)

v tehniko je nastala nova veja tehnike
z imenom »elektrotehnika«, pred nekaj
desetletji pa se je iz elektrotehnike za¬
čela razvijati elektronika, ki je v izredno
kratkem času doživela nesluten razcvet.
Ta veda je dobila ime po osnovnem
delcu snovi - negativno nabitem elek¬
tronu.

Vsako elektronsko napravo sestav¬
ljajo različni prevodniški in polprevodni-
ški elementi, ki izkoriščajo značilne last-

vendar se tega niti ne zaveda. Če že¬
limo, da žarnica zasveti, moramo pritis¬
niti na stikalo, s čimer sklenemo elek¬
trični tokokrog, v nasprotnem primeru pa
električni tok ne more teči in žarnica ne
sveti.

Temeljne lastnosti električnega toka
so v mnogočem podobne vodnemu toku:
če namreč reke in potočke v mislih ize¬
načimo z močnimi in šibkimi električnimi
tokovi, nam to omogoča preprosto in

Uvod

Vrsta prispevkov s skupnim naslovom
Mala šola elektronike je namenjena
predvsem popolnim začetnikom, ki jih
elektronika zanima, vendar o njej še nič
ne vedo. Na precej poenostavljen način
si bomo ogledali temeljne lastnosti elek¬
trike, delovanje nekaterih pomembnejših
gradnikov elektronike in zgradili nekaj
preprostih elektronskih napravic. Kako
nadaljevanje bomo morali nameniti tudi
opisu delovnega mesta, orodju in meril¬
nim inštrumentom, ki jih potrebujemo pri
ukvarjanju z elektroniko.

žarnica

električni
tok ne
teče

baterija

žarnica

električni

tok

teče

odprt električni krog

zaprt električni krog

žici, ki se križata
brez kontakta

žarnica

Elektrika

Elektrika ne pozna šale, pravijo izku¬
šeni elektrotehniki. Do nje moramo biti
kar se da spoštljivi, sicer si kaj hitro
opečemo prste. Poleg tega ima še zelo
grdo »navado«: če je slabotna in brez
moči, je krotka in skoraj neopazna, takoj
ko se nekoliko okrepi, pa pokaže zobe.
Kljub nekaterim slabim lastnostim je
elektrika osvojila ves svet in ga na nek
način celo zasužnjila. V tehnološko raz¬
vitih družbah je življenje brez elektrike
praktično nemogoče: ustavijo se najra¬
zličnejši stroji, TV- in radioaparati utih¬
nejo, računalniki ne delujejo, v stanova¬
njih je temno in hladno... Naše naveza¬
nosti in odvisnosti od elektrike se v vsak¬
danjem življenju niti ne zavedamo; šele
ko zaradi kakega vzroka elektrike
zmanjka, se pokaže naša nebogljenost.

Elektrika je starodavna naravna sila,
kajti še preden se je Zemljino površje
umirilo in postalo trdno, so po nemirnem
ozračju že švigele električne strele.

Beseda »elektrika« izvira iz časa okoli
leta 600 pr. n. š., ko so stari Grki odkrili
jantar in ga poimenovali »elektron«. Ta
zlatorumena okamnela smola namreč
začne privlačiti lahka telesca, če jo drg¬
nemo s krpo ali kožo. Da se za tem
pojavom skriva elektrika, so učenjaki
ugotovili šele 2000 let pozneje. Silo, ki
povzroča ta pojav, pa so poimenovali
elektrika. Pozneje se je iz besed »elek¬
trika« in »elektron« razvila cela vrsta
besed, ki označujejo posamezne lastno¬
sti elektrike in delijo vedo o elektriki na
različna področja. S prodorom elektrike

stičiSče 4 žic

-er"o - stikalo

- 1 | -porabnik-upor

nosti gibanja prostih elektronov skozi ra¬
zlične snovi. Elektronika torej opisuje po¬
dročje pojavov, ki jih povzročajo prosti
elektroni. Ker tudi nekatere druge vede
obravnavajo lastnosti elektronov, je bo¬
lje, če definicijo elektronike še bolj po¬
enostavimo in rečemo, da elektronika
opisuje naprave, ki brez mehanskih de¬
lov opravljajo različne operacije: vklap-
Ijajo električne aparature in jih regulirajo
ali krmilijo.

Električni tok

Kaj navaden zemljan ve o elektriki?
Bolj malo; večinoma to, da je nevidna,
da teče po kovinskih žicah, da povzroča
svetlobo v žarnicah, da žene elektromo¬
torje in še kaj, v glavnem pa se njihovo
znanje s tem konča. Nekateri poznajo
celo nekaj osnovnih električnih količin,
kot so volt (V), amper (A) in vat (W).
Vedo namreč, da žarnica, na kateri piše
100 W (vatov) sveti močneje in porabi
več elektrike kot žarnica, na kateri piše
60 W. Z volti se seznanijo, ko kupujejo
baterije za žepne svetilke ali prenosni
radio, z amperi pa, ko pregori varovalka.
Zanimivo je, da večina ljudi pozna te¬
meljno zakonitost električnega toka,

ampermeter

voltmeter

baterija

Nekaj glavnih elektrotehniških simbolov,
ki pomenijo elemente, opisane v tem
članku

jasno razlago električnih pojavov, saj si
vodni tok veliko laže predstavljamo, kot
pa tok elektronov po žici.

Že bežen pogled na globus nam zado¬
stuje, da opazimo velike razlike v vodnih
tokovih. Vidimo, da je Zemlja prepre¬
dena z vodnimi tokovi najrazličnejših
oblik in velikosti. Svetovni veletoki (npr.
Nil) so vidni že od daleč - celo iz vesolja
- manjše moramo iskati s povečevalnim
steklom, nekateri pa na globusu sploh
niso narisani, ker so premajhni. Rečna
korita so lahko široka in globoka ali pa
ozka in plitva; lahko so strma, polna
slapov in brzic ali pa skoraj ravna. Vodni
tok je torej odvisen od oblike in naklona
rečne struge ter od količine vode, ki se
po njej pretaka. Reke, ki tečejo prek
planinskih predelov, so divje, hitre in de¬
roče, ko pa pridejo v nižino, se umirijo ter
postanejo lene in počasne.

Z meritvami lahko ugotovimo, koliko
vode steče v kakem času skozi prerez
rečnega korita. Pri veliki reki bi izmerili

28 • TIM 5 • januar 1993

ELEKTRONIKA

večjo, pri potočku pa manjšo količino
vode. Na meritev vpliva tudi strmina, po
kateri teče reka. Večja je strmina struge,
hitreje teče reka in količina vode je večja.
Z meritvami na različnih rekah bi ugoto¬
vili različne jakosti  vodnega toka. Pri
tem lahko ugotovimo, da nanjo vplivata
dva dejavnika: količina vode v rečni
strugi in strmina rečne struge.

če sedaj primerjamo vodni tok z elek¬
tričnim tokom, sta oba popolnoma
enaka. Po debelih žicah (velika rečna
struga) teče močan električni tok, po tan¬
kih žicah (majhna rečna struga) pa šibek
električni tok. Strmino rečne struge na¬
domestimo z električno napetostjo. Čim
večja je, tem večji je tudi električni tok.
Pri tem se postavlja uprašanje, kaj se
zgodi, če po tanki žici spustimo močan
električni tok ali če po debeli žici steče
šibek električni tok. Za zgled spet vze¬
mimo vodni tok. Če se količina vode
v majhnem rečnem koritu preveč po¬
veča, reka prestopi bregove in poplavi
okolico. Ko pa količina vode pade pod
normalno vrednost, po dnu rečne struge
teče le majhen potoček, večji del struge
pa se posuši in ostane neizkoriščen.
V svetu elektronov so posledice po¬
dobne: pretanka žica ne more zdržati
električnega’ toka in pregori, pri šibkem
električnem toku skozi debelo žico pa na
zunaj ni nobenih sprememb. Problem je
samo v ceni žice, saj je ta le delno
izkoriščena. Zato moramo med debelino
žice in jakostjo električnega toka poiskati
ustrezno srednjo pot: vedno izberemo
tako debelino žice, da zdrži predvidena
nihanja jakosti električnega toka. Z na¬
sipi zvišamo bregove rek in s tem zava¬
rujemo okolico pred poplavami.

Za vsak tok, pa najsi govorimo o vod¬
nem ali električnem, potrebujemo neko
mero. Za vodni tok je mera število litrov
vode, ki vsako minuto stečejo skozi me¬
rilec vodnega toka, enako pa nam meril¬
niki električnega toka na nek način po¬
vedo, koliko elektronov v danem tre¬
nutku »teče« skozi merilnik. Mersko
enoto za električni tok imenujemo amper
in jo krajše označimo s črko A. Ime je
dobila po francoskem fiziku Andreju Am¬
peru (1775-1836), ki je na področju
elektrotehnike odkril veliko pomembnih
stvari. Merilnike električnega toka ime¬
nujemo ampermetri.

Tudi za električno napetost imamo
mersko enoto, ki se imenuje volt (kratica
je črka V), ime je dobila po italijanskem
fiziku Alessandru Volti (1745-1827). Za
meritev električne napetosti uporabljamo
merilnike-voltmetre. Kako voltmeter
meri električno napetost, je na preprost
način težko povedati, zato spet nare¬
dimo primerjavo z vodnim tokom. Elek¬
trično napetost lahko ponazorimo kot pri¬

tisk vodnega toka. Vzemimo cev za zali¬
vanje vrta in spustimo skoznjo vodo. Na
začetku vodovodno pipo le malo od¬
premo, tako da teče skozi cev zelo malo
vode. Če s prstom zamašimo cev in
s tem ustavimo vodni tok, čutimo pritisk,
ki želi odstraniti oviro na cevi. Če pipo
nekoliko bolj odpremo, se pritisk poveča
in le še s težavo zadržujemo vodni cu¬
rek. Ko pa pipo odpremo do konca, priti¬
ska vode ne moremo več zadrževati.
Pritisk vodnega toka je torej odvisen od
odprtosti vodovodne pipe oziroma od
moči vodne črpalke, ki potiska vodo po
vodovodnih ceveh do pipe. Izmerimo ga
z merilnikom pritiska. Ta ima prožno
opno, ki je mehansko povezana s kazal¬
cem. Če na opno deluje pritisk, se izboči
in kazalec se premakne. Na podoben
način deluje voltmeter: električna nape¬
tost s svojim »pritiskom« premakne ka¬
zalec v merilniku.

Električni tokokrog

V elektrotehniki nimamo črpalk, tem¬
več »generatorje« oziroma »izvore elek¬
tričnega toka«. Ti so v praksi zelo ra¬
zlični. Veliki generatorji v električnih cen¬
tralah proizvajajo električni tok visoke
napetosti (nekaj 1000 V), mali dinamo
na biciklih pa električni tok nizke napeto¬
sti (okoli 6 V). Tudi baterije in akumula¬
torji imajo večinoma nizko napetost.

Vsestranska razširjenost elektrike tiči
v njeni uporabnosti: električni tok žene
razne stroje, povzroča svetlobo v žarni¬
cah, omogoča prenos glasu in slike na
daljavo... Vsi ti bolj ali manj zapleteni
aparati in stroji so porabniki električnega
toka. Lahko rečemo, da je vsak električni
sistem sestavljen iz enega ali več izvo¬
rov električnega toka in enega ali več
porabnikov. Če izvore in porabnike po¬

vežemo med seboj, steče električni tok,
ki začne opravljati delo: vrti elektromo¬
torje, v žarnicah pretvarja električni tok
v svetlobo, v električnih grelcih v to¬
ploto ... Električni tok lahko opravlja delo
le, če sta vsaj en izvor in en porabnik
z žico povezana med seboj. S tako po¬
vezavo dobimo »električni tokokrog«,
kajti električni tok »kroži« iz izvora prek
porabnika nazaj v izvor in tako vedno
znova.

Podobno je tudi pri vodnem toku.
V naravi se dežne kaplje zbirajo
v majhne potočke, ki se združujejo
v reke, te pa se zlivajo v morja. Sončni
žarki segrevajo morje, pri čemer voda
izhlapeva in se v obliki pare zbira v obla¬
kih. Ko veter oblake pomakne nad pla¬
nine, se ti ohladijo in vodna para se
kondenzira do te mere, da začne deže¬
vati. Naravni vodni tok je tako sklenjen.
Če ob reko tega vodnega kroga posta¬
vimo mlin, začne vodni tok opravljati
delo. V tem poenostavljenem sistemu
pomeni sonce generator, vodni mlin pa
porabnik.

Risanje elektrotehniških načrtov je
prava posebnost. Načrti morajo biti pre¬
gledni, razumljivi, lepo urejeni in pred¬
vsem standardizirani. Ker bi bilo risanje
posameznih elementov v njihovi pravi
obliki zamudno in težavno, elektrotehni¬
ška stroka uporablja posebne »sim¬
bole«. Ti so poenoteni in jih uporabljajo
po celem svetu. Poleg simbolov je po¬
enoten tudi opis njihovih vrednosti. To
omogoča, da načrt, ki ga nariše elektro¬
tehnik npr. na Kitajskem, že ob prvem
pregledu razume tudi vsak elektrotehnik
čisto na drugi strani sveta.

Prihodnjič si bomo ogledali električno
moč, upornost in še kaj.

Miha Zorec

HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING
S PODROČJA ELEKTRONIKE d.o. o.

61000 LJUBLJANA, Roška 19-Tel.: 061/301-178 in 061/301-234-fax.: 061/301-234
Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure

V naši prodajalni lahko dobite:

• kompletne serije logičnih, linearnih in avdio-
videovezij

• mikroprocesorje, spominska vezja in periferijo

• tranzistorje, triake, tiristorje, diake in diode

• optoelektronske elemente, LED-diode in
displeye

• kristale in filtre

• upore, trimerne potenciometre in kondenza¬
torje

• konektorje in kable

• inštrumente, multimetre in pribor

• programatorje

• hladilna telesa, ventilatorje in ohišja

• spajkalnike in drugo orodje

• strokovno literaturo

Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih
delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji, 5% popusta. Cene kompletov veljajo do
" spremembe tečaja SIT/DEM, če bo ta večja od 10% (po tečaju BS).

TIM 5 « januar 1993 • 29

_ELEKTRONIKA

40~W

ojačevalnik

Skoraj vsak avdiosistem se konča
s stereoojačevalnikom. Ojačevalna ve¬
riga, ki uporablja sobni equalizer, opisan
v prejšnji številki TIMA, pa je nekaj po¬
sebnega: končni ojačevalnik tega si¬
stema je na zunaj običajna stereo-
aparatura, če pa pogledamo v njegovo
notranjost, vidimo, da ima vsak kanal
(levi in desni) dva ojačevalnika - enega
za nizke in enega za visoke tone, saj ima
tudi equalizer dvojni stereoizhod. Pri
uporabi takega sobnega equalizerja po¬
trebujemo torej štiri končne ojačeval¬
nike. Dobra stran sistema te vrste je
poleg natančne frekvenčne nastavitve
zvočnikov tudi boljši izkoristek moči oja¬
čevalnikov. Zvočnike namreč priključimo
na izhod ojačevalnika neposredno in ne
prek zvočnih kretnic, ki na svoj način
bremenijo ojačevalnik. Končni ojačeval¬
niki so lahko praktično kateri koli; izbrati
moramo le ustrezno izhodno moč, od¬
visno od moči zvočnikov, ki jih mislimo
uporabiti.

V zadnjih letnikih TIMA je bilo objavlje¬
nih kar nekaj končnih ojačevalnih sto¬
penj. Lani smo opisali klasični 100-vatni
ojačevalnik, ki je moral po izhodni moči
in kakovosti reprodukcije zvoka zadovo¬
ljiti tudi bolj zahtevne uporabnike. Žal je
bila prav zaradi teh lastnosti cena ele¬
mentov za njegovo gradnjo razmeroma
visoka. Poleg tega morajo biti zvočniki
dovolj močni, da prenesejo morebitne
konice izhodnega signala ojačevalnika.
Moč zvočnikov naj bo zato vsaj za

20-30% večja od moči ojačevalnika. Za
ojačevalnik z močjo 100 W torej potrebu¬
jemo zvočnike z močjo 120-130 W.

Kaj pa ceneni ojačevalniki manjših
moči? Pri teh je žal tako, kot pri vsaki
drugi stvari: za malo denarja malo mu¬
zike. Predvsem se moramo odločiti, ko¬
liko denarja bomo vložili v akustične
aparature. Zelo kakovosten končni oja¬
čevalnik pri npr. slabem kasetofonu nič
ne pomeni in enako velja tudi za vse
ostale komponente v avdioverigi. Za sa¬
mogradnjo zvočnih omaric in ojačevalni¬
kov večinoma velja, da se odločimo za
cenejše, če že ne za najcenejše zvoč¬
nike. Zato ni razloga za gradnjo zelo
kakovostne končne ojačevalne stopnje.
Kljub temu pa ta ne sme biti slabša od
zvočnikov.

Opis vezja

V tem sestavku vam predstavljamo
preprost in cenen 40-vatni končni ojače¬
valnik. Poleg tega, da ima malo sestav¬
nih elementov, se resnično vse dobi
v domačih trgovinah. Čeprav je ojačeval¬
nik preprost, deluje neverjetno dobro, saj
na izhodu uporablja univerzalna tranzi¬
storja tipa 2N3055, kakršne navadno
srečamo v usmerniških vezjih.

Zaradi preglednosti je v tem prispevku
opisan samo monoojačevalnik. Za ste-
reoizvedbo preprosto naredimo dva
enaka ojačevalnika, ki imata tudi vsak
svoj napajalnik. Priporočljivo je, da ima
vsak ojačevalnik svoj transformator

(2 x 22 V/2,5 A), saj tako popolnoma pre¬
prečimo njun medsebojni vpliv. V tem
primeru sta ojačevalnika povezana le
v točki, kjer se stikajo vse mase ojače¬
valnika.

Že površen pogled na shemo ojače¬
valnika nam daje vedeti, da je število
elementov skrčeno na najmanjšo možno
mero. Na vhodu vezja je kondenzator
C1, ki blokira morebitno enosmerno
komponento vhodnega signala, upor R1
pa določa vhodno impedanco ojačeval¬
nika, ki znaša približno 60 k£2. Sledi
vhodni diferencialni predojačevalnik
s tranzistorjema T1 in T2. Izhod tega
ojačevalnika, ki je na kolektorju tranzi¬
storja T1, je povezan s krmilnim tranzi¬
storjem T3. V kolektorski veji istega je
nastavljiv napetostni stabilizator s tranzi¬
storjem T10, ki zagotavlja stabilen mi¬
rovni tok (50 mA) skozi izhodna tranzi¬
storja T6 in T7. To vezje deluje kot Ze-
nerjeva dioda z nastavljivo napetostjo, ki
jo določa položaj drsnika trimerja P1.
Ojačanje ojačevalnika (A = 20) določa
razmerje uporov R4/R5 (napetostni delil-
nik) v povratni zanki vezja. Upor R4
namreč povezuje izhod ojačevalnika
z drugim vhodom diferencialnega ojače¬
valnika s tranzistorjem T2 (na prvi vhod
je priključen vhodni signal).

Ojačevalnik ima vgrajeno tokovno
zaščito izhodnih tranzistorjev, ki omejuje
izhodni tok na 4,5 A. Če se izhodni tok
preveč poveča, zaščita samodejno za¬
pre izhodna tranzistorja (T6, T7). Do pre¬
komernega povečanja izhodnega toka
pride največkrat ob kratkem stiku na
izhodu ojačevalnika, ki nastane zaradi
nepravilne priključitve zvočnikov ali za¬
radi kake druge napake. Vezje za zaš¬
čito je dvojno: eno za tranzistor T6 in eno
za tranzistor T7. Prvo meri padec nape¬
tosti na uporu R14. Ta padec povzroča
izhodni tok, ki teče iz pozitivnega pola

30 • TIM 5 • januar 1993

ELEKTRONIKA

napajanja prek kolektorsko-emitorskega
stika tranzistorja T6 in upora R14 na
zvočnik ter prek njega na maso ojačeval¬
nika. Napetost na uporu R14 prek upo¬
rovnega delilnika R11/R12 krmili tranzi¬
stor T8. Ker je ta vezan med bazo krmil¬
nega tranzistorja T4 in maso, njegovo
odpiranje takoj posredno vpliva na zapi¬
ranje izhodnega tranzistorja T6. Popol¬
noma enako deluje vezje, ki ščiti izhodni
tranzistor T7.

Skozi izhodna tranzistorja teče močan
tok, ki ju segreva, zato ju moramo hladiti.
Uporabimo 4 mm debel aluminijast L-
profil, prek katerega tranzistorja prispaj-
kamo na ploščico tiskanega vezja. Se¬
veda ju ne smemo montirati neposredno
na profil, ker bi s tem povzročili kratek
stik med kolektorjema tranzistorjev. Med
ohišji tranzistorjev in hladilno rebro zato
vstavimo posebni sljudni podložki (veli¬
kost za TO-3 ohišje), ki sta izvrsten elek¬
trični izolator in obenem dober toplotni
prevodnik. Dobro je, če vse stične povr¬
šine namažemo s silikonsko pasto, ki
zelo izboljša odvajanje toplote. Hladilno
rebro, na katerega sta tranzistorja na¬
meščena, ni dovolj za zadostno hlajenje
in služi le kot povezava s pravim hladil¬
nim rebrom. To navadno nadomesti kar
zadnjo steno ohišja ojačevalnika. Najbo¬
lje je, če hladilno rebro kupimo v trgovini,
saj prodajajo tudi take, ki popolnoma
ustrezajo ohišju ojačevalnika.

Nastavitev mirovnega toka

Nastavitev mirovnega toka skozi
izhodne tranzistorje je zelo preprosta:
vhod ojačevalnika kratko sklenemo,
izhod pustimo neobremenjen (zvočnikov
še ne priključimo) in ojačevalnik priklo¬
pimo na napajanje. Mirovni tok, ki teče

yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyzz±

HLADILNI PROFIL

IZHODNA TRANZISTORJA


P | RIB K ) P R16

B C K

T5 lOOOl

p |ri 7 h o p |ri 5  | p
p!  RIO |p C4 O <©Ž>T9 °

©V? oln- ca&čA

Tl 0

T3 .

o  p{m|3o

p | R13 k >T4 lOOOl  0 ,T '

Q  B C B

tc p |rii U d

K

©

X 7T

"/] m  ^ a  a

i/

o Tl

s

P |R8 k > p ( R6 l o 6000660

VHOD

-30V

0^

masa

©

+ 30V

SLJUDNI

PODLOŽKI


&

&

TISKANO VEZJE

prek kolektorsko-emitorskih stikov
izhodnih tranzistorjev, lahko merimo ne¬
posredno ali posredno. Neposredno ga
merimo tako, da prekinemo npr. pove¬
zavo kolektorja tranzistorja T6 s pozitiv¬
nim polom napajanja, vendar je po¬
sredna meritev bolj praktična. V tem pri¬
meru merimo padec napetosti, ki ga mi¬
rovni tok povzroča na uporu R14 ozi¬
roma na uporu R17. Ker je ta napetost
zalo nizka, moramo uporabiti visokoom-
ski voltmeter ali univerzalni digitalni in¬
štrument. V prvem primeru s trirfierjem
P1 nastavimo mirovni tok tako, da mili-
ampermeter pokaže vrednost 50 mA, če
pa merimo padec napetosti na uporu
R14, moramo nastaviti to napetost na 25
mV.

TIM 5 • januar 1993 • 31

ELEKTRONIKA

Napajalnik

Preprost napajalnik sestavlja omrežni
transformator z dvojnim sekundarnim
navitjem (2 x 22 V/4 A), usmerniški mo¬
stič in gladilni kondenzatorji. Pri tem naj
pripomnim, da razmeroma nizka napa¬
jalna napetost (±30 V) še dodatno po¬
ceni ojačevalnik, ker lahko uporabimo
nizkonapetostne (40-V) elektrolitske
kondenzatorje, ki so znatno cenejši od
elektrolitskih kondenzatorjev za višje na¬
petosti.

Transformatorje lahko kateri koli, ven¬
dar je najbolje, če uporabimo toroidno
izvedbo. Toroidni transformator je nam¬
reč majhen, ima pa tudi izredno nizko
sevanje bruma in drugih motenj v oko-
l' co - Miha Zorec

1/2 Tr. 1/2  Tr.

°-K}-o o o o o-KJ-o

®\\ m +  ^ - \\ D2  ©

Sl

Seznam elementov za ojačevalnik:

Upori:

R1,R4 = 56 k£2

R2 = 5,6 kQ

R3 = 330 n

R5, R11, R15 = 2,7 kJi

R6 = 10 Si
R8, R9 = 1 kfi
R10 = 1,5 kft
R12, R17 = 8,2 kfi
R13, R18 = 2,2 kfi
R14, R16 = 0,47 S2/2 W
P1 = 1 kfi

Kondenzatorji:

C1 = 1 pF/16 V
C2 = 220 pF/16 V
C3 = 330 pF (keramični)
C4 = 100 pF/10 V

Polprevodniki:

T1, T2, T8, T10 = BC 547 B

T3 = BC 161

T4 = BD 139

T5 = BD 140

T6, T7 = 2N3055

T9 = BC 557 B

Seznam elementov za usmernik:

R1, R2 = 3,3 k£l/1 W
C1 = 100 nF

C2, C3, C4, C5 = 4700 pF/40 V

D1, D2 = rdeča svetleča (LED) dioda

Gr = B 80 C 3200/5000

F1 = varovalka 1,4 A

F2, F3 = varovalka 2,5 A

Tr = transformator 220 V/2 x 25 V - 4 A

32 • TIM 5 • januar 1993

iELEKTRONIKA

Čebelarjeva opravila

Zimski čas je obdobje, ko čebelar
nima posebnega dela s svojimi ljubljen¬
kami, ki se pred mrazom stiskajo okoli
matice v varnem zavetju panja. Vendar
bo prav kmalu, že februarja ali najkas¬
neje na začetku marca, matica spet za¬
legla. Ko se bo ozračje nekoliko otoplilo,
bodo čebele odletele na prvi čistilni izlet,
in ko se bodo pojavili prvi nežni spomla¬
danski cvetovi, se bo v panjih spet za¬
čelo zavzeto delo. Mlade čebele bodo
pridno gradile novo satje, kamor bo ma¬
tica zalegla številno potomstvo in kamor
bodo delavke shranile med ter cvetlični
pelod. Pri tem jim skuša umen čebelar
čim bolj pomagati, da po nepotrebnem
ne izgubljajo časa in energije oziroma da
se lahko v večji meri posvetijo vzreji
potomstva in pridelku. Zavedati se mo¬
ramo, da čebela delavka živi le kakih pet
do šest tednov. Njeno brezskrbno otro¬
štvo je dolgo kaki dve uri, potem pa že
poprime za delo in do smrti ne popusti.
Le čebele, ki morajo preživeti zimo, živijo
dalj časa. Matica lahko živi tudi pet let,
vendar jo čebelar navadno že prej zame¬
nja z mlajšo. Za žalosten konec trotov,
ko zapihajo hladni vetrovi, pa tako in
tako vemo...

Januarja je pravi čas, da čebelar pri¬
pravi zadostno zalogo satnic, da kasneje
po nepotrebnem ne izgublja časa in se
lahko posveti delu, ki je neodložljivo.

žebelj

Risba 1

Jedro panja je satnik in nanj se nave¬
zuje ta prispevek. Satnik sestavljajo štiri
letvice, povezane v okvir. Njegove mere
so standardizirane, se pravi točno dolo¬
čene, kar omogoča raznovrstno indu¬
strijsko podporo. Slovenski čebelarji
uporabljajo dva standarda: AŽ in LR.

V imenih oziroma kraticah so skrita
imena slavnih čebelarjev: AŽ = Alberti
& Žnidaršič, LR = Langstroth & Root). Kot
je večkrat na tem svetu, je med imeni
tudi eno slovensko. Poleg Antona Žni¬
daršiča moramo omeniti še Antona
Janšo (1723-1788), najznamenitejšega
slovenskega čebelarja, katerega znanje,
je Marija Terezija uzakonila za vso av-
stroogrsko deželo.

V satnik vložimo satnico, ki jih v velikih
količinah izdelujejo industrijsko, zato so
razmeroma poceni. Satnico lahko izde¬
lajo tudi čebele same, vendar bi bila
tedaj količina nabranega medu manjša.
Seveda tu ne gre le za večji pridelek
medu, pač pa s tem dosežemo tudi, da
čebele nadzorovano izdelujejo satje,
v katerega kasneje vlagajo med.

Zanimiva je oblika satja, ki ga mlade
čebele izdelujejo v popolni temi iz voska,
ki ga izločajo iz žlez na spodnji strani
zadka. V preseku je pravilen šesterokot-
nik. Za tako obliko se da matematično
dokazati, daje najugodnejša rešitev. Se¬
veda pa v panje vlagamo tudi prazne
satnike, da čebele lahko izdelajo troto-
vino, nekoliko večje satje, v katerega
matica zaleže moške potomce.

Sedaj smo pred vprašanjem, kako pri¬
trditi satnico v satnik. Postopek mora biti
cenen, hiter in zagotoviti mora trden
oprijem, ker imamo med točenjem medu
opravka z znatnimi centrifugalnimi si¬
lami. No, čebelarji že poznajo pravilno
rešitev: v satnik vpeljejo tanko železno
pocinkano žico, ki mora biti dobro na¬
peta in speljana tako, da leži v simetralni
ravnini satnika. Njen začetek in konec
pritrdijo s primernim žebljičkom. Ožičen
satnik položijo na vodoravno površino,
na žico pa še satnico. Ta (če se vsi držijo
predpisanih dimenzij) natančno »sede«
na žico. Če sedaj po žici spustimo pri¬
merno velik električni tok, se žica rahlo
segreje. Satnica iz čebeljega voska se
na mestu dotika začne topiti in topla žica
se vedno bolj zajeda v satnico. V tre¬
nutku, ko je nekje v sredini, prekinemo
električni tokokrog, žica se ohladi, vosek
pa strdi. Satnica se sedaj trdno oprijema
žične strukture, kar smo želeli, pri tem pa
se praktično ne izobliči. V primeru, da
žico segrevamo predolgo časa, se pre¬
bije na površino in satnica izpade, ven¬
dar postopek lahko brez škode pono¬
vimo, seveda z nekoliko večjo pazlji¬
vostjo.

Naprava, ki omogoča segrevanje žice,
je zelo preprosta: ustrezen omrežni

transformator. V ta namen moramo poz¬
nati električne lastnosti žice, ki jo name¬
ravamo napeti v satnik. Ustrezno in pri¬
bližno 0,4 mm debelo pocinkano železno
žico dobimo v vsaki čebelarski trgovini;
z nekaj poskusi lahko hitro ugotovimo
tudi pravo vrednost segrevalnega toka.
Ta se po mojih ugotovitvah giblje med
3 in 6 A, z večjim električnim tokom pa
bomo seveda hitreje opravili delo. Takrat
bomo morali nekoliko bolj natančno
uravnati čas segrevanja žice. Najbrž ni
treba posebej poudariti, da žica ne sme
biti poškodovana, zarjavela ali kako dru¬
gače higiensko oporečna.

Izdelava električnega napajalnika

Električna shema vezja, ki omogoča
segrevanje žice v satniku, je na risbi 2.

Transformator vgradimo v primerno
ohišje. V izvedbenem primeru sem upo¬
rabil eno izmed plastičnih kaset, name¬
njenih za nadometno električno instala¬
cijo. Zlahka jo dobimo v vsaki elektroteh¬
nični trgovini, pa še poceni je. Transfor¬
mator lahko pritrdimo po lastni presoji
v notrajnost ohišja. Če je toroidne iz¬
vedbe, zadostuje za pritrditev že en sam
vijak. Za transformator s klasičnimi
E oziroma I jedri pa navadno potrebu¬
jemo vsaj dva vijaka. Klasičen transfor¬
mator je večji od toroidnega, zato pa
približno dvakrat cenejši. Z električnimi
priključki je pri toroidnih transformatorjih
v večini primerov nekoliko več dela, zato
nemara ne boste v zadregi, kakšen tip
transformatorja izbrati. Če v trgovini ne
uspete najti transformatorja s predlaga¬
nimi električnimi lastnostmi, ga lahko na¬
ročite v eni izmed elektrodelavnic. Na¬
slov boste našli v telefonskem imeniku.

Predlagam, da zaradi praktičnih razlo¬
gov transformator pritrdite na pokrov ka¬
sete skupaj z ohišjem varovalke in pu-
šama. S tem se izognemo, da bi pritrdilni
vijak(i) vplival(i) na stabilnost ohišja.
Priključni kabel za 220-V električno
omrežje povežemo neposredno s trans¬
formatorjem oziroma varovalko. Pripra¬
viti moramo tudi dve vezni žici, oprem¬
ljeni z bananskima vtičema. Dolžina
vezne žice naj bo približno 1 m, presek
same žice pa 1,5 mm 2 . Varovalka je po¬
trebna zaradi varovanja transformatorja
v primeru naključnega kratkega stika
med bananskima priključkoma veznih
žic.

Uporaba

Napravo priključimo v omrežnp vtič¬
nico, vezni žici pa potisnemo v puši na
pokrovu. Prosta konca veznih žic pri¬
memo z obema rokama ter bananska
priključka hkrati naslonimo na kontaktni
glavici vijakov na satniku, ki jo imamo

TIM 5 • januar 1993 • 33

ELEKTRONIKA

Risba 3: Shema elektronske naprave za
vtiranje žice v satnico
R1 = 150kQ, 1 /2 W (10%)

R2 = 270 £ž, V4W (10%)

R3 = 1 kn, y 2 w (10%)
p = 100 kn

C1 = 10 pF, 25 V (10%)

C2 = 470 pF, 25 V (10%)

D1 = 1N4001

D2 = svetleča dioda (0 4 mm)

U1 = NE 555

T1 = KT 207/200 (Iskra)

TR1 = omrežni transformator 60 W,

220 V/15 V

V1 = varovalka 10 A, počasna
Ti1 = vklopna tipka
Ž = grelna žica (glej besedilo)

v vodoravni legi položeno na mizi. Sat-
nica naj že počiva na žici. Skrbno jo
opazujmo in ko vidimo, da žica začenja
izstopati, takoj odmaknemo bananska
priključka, da prekinemo segrevanje
žice. V izvedbenem primeru (A) je za
vtiranje žice v satnico potrebnih 8-10
sekund, če pa nameravamo zataliti
manjšo satnico (primer B), zadoščajo
2-3 sekunde.

Če nikakor ne uspemo dovolj na¬
tančno nadzorovati vtiranja satnic, v kar
močno dvomim, potem lahko uporabimo
časovno vezje z risbe 3. Dolžino ogreva¬
nja določimo z nastavitvijo potenciome¬
tra. Najbolje bo, da uporabimo nožno

tipko, da imamo obe roki prosti za spoji¬
tev satnika z napajalnikom. Postopamo
na podoben način kot v prejšnjem pri¬
meru. Šele ko se z obema bananskima
priključkoma dotaknemo priključkov na
satniku, pritisnemo na tipko. To potem
ves čas tiščimo in hkrati opazujemo
svetlečo diodo D2. Ko ugasne, od¬
maknemo še priključni žici. Takoj oce¬
nimo uspešnost vtiranja, da po potrebi
popravimo nastavitev potenciometra P.

Na risbi 3 je torej podano vezje, ki
samodejno odmeri čas vtiranja. Opa¬
zimo standardno monostabilno vezje,
zgrajeno okoli integriranega vezja NE
555. Digitalni izhod neposredno krmili
triak, v katerega močnostnem tokokrogu
je grelna žica Ž. Vezje naredimo na
tiskanem vezju, vendar moramo upošte¬
vati, da triak preklaplja električni tok veli¬
kosti nekaj amperov. Močnostni toko¬
krogi na tiskanem vezju naj bodo zato
kratki in čim širši.

Dolžan sem opozoriti, da imamo pri
pričujoči nalogi opraviti z nevarno elek¬
trično napetostjo. To moramo upoštevati
pri sestavljanju in preizkušanju naprave,
pa tudi pri uporabi. Naprave nikakor ne
smemo uporabiti tam, kjer je močna
v ^ a 9 a ' Jernej Bohm

Konjiček
na palici

Konjiček na palici je bila včasih ena
izmed najbolj priljubljenih igrač, danes
pa je skoraj ne poznamo več. Dečki se¬
daj namesto na lesenih konjičkih dirjajo
naokrog na motorjih...

Morda pa bo koga vseeno zamikalo,
da bi poizkusil narediti igračo, s kakršno
sta si ob uprizarjanju konjskih dirk in
viteških turnirjev krajšala čas njegov oče
in ded. Izdelava konjička na palici ni
zahtevna, vendar naj bo pri delu vseeno
poleg kdo od starejših, saj brez uporabe
električnega orodja ne bo šlo, prav z njim
pa se možnosti za kako nepotrebno po-
škodobo precej povečajo.

Orodje

Obliko konjičkove glave najhitreje na¬
redimo z električno vbodno žago, luknje
pa z električnim vrtalnikom. Poleg tega
pripravimo še spiralna svedra za les
0 5 in 6 mm, svedra Praktik 0 15 in
25 mm, papir za kopiranje, svinčnik,
manjše dleto, kladivo, rašpo, škarje, mo¬
delarsko rezljačo, manjši izvijač, brusni
papir in čopič.

Material

Glava konjička je lahko iz katere koli
vrste lesa, ki naj bo debel 35-40 mm,
potrebujemo pa tudi košček 4 mm de¬
bele vezane plošče za kolesca, dober
meter dolgo okroglo palico s premerom
25 mm, paličici s premerom 5 (za os
kolesc) in 15 mm (za ročaj), pravo ali
umetno usnje za ušesa, uzde in vajeti,
šest okrasnih tapetniških žebljičkov, dve
leseni polkroglici za oči, dva metra debe¬
lejše konopljene vrvi za grivo, nitrolak in
lepilo za les.

34 • TIM 5 • januar 1993

TIM 5 • januar 1993 • 35

uJ

Izdelava

Na 180 x 250 mm velik kos lesa, ki ga
moramo prej do gladkega zbrusiti, prek
kopirnega papirja prenesemo z načrta
obris konjičkove glave in ga tik ob črti
pazljivo izžagamo. Z električnim vrtalni¬
kom izvrtamo petnajst lukenj s preme¬
rom 6 mm za grivo in približno 15 mm
veliko odprtino za ročaj. Izmerimo pre¬
mer palice (najbolje je uporabiti ročaj
odslužene metle), na katero bo nasajena
glava, in z ustreznim svedrom na spodnji
strani v to naredimo približno 30 mm glo¬
boko izvrtino. Spiralnih svedrov s preme¬
rom okoli 25 mm ni lahko dobiti, obstaja
pa poseben komplet svedrov Praktik
v obliki ploščice, ki so namenjeni prav
vrtanju lukenj z večjimi premeri. Kdor
tako velikega svedra nima, naj palico in
glavo sestavi s pomočjo 60 mm dolge
paličice s premerom okrog 8 mm, ki naj
jo zalepi v enako veliki in 35 mm globoki
luknji v obeh delih. Ko smo z vrtanjem
gotovi, najprej z rašpo in grobim, potem
pa še s finim brusnim papirjem zaoblimo
vse robove konjičkove glave in jo dva¬
krat prelakiramo. Uporabimo prozoren
nitrolak, glavo pa lahko pobarvamo tudi
z belim, sivim ali rjavim.

ZA SPRETNE ROKE

Med sušenjem konjičkove glave se lo¬
timo obdelave palice. Njena dolžina naj
bo približno 110cm, odvisna pa je od
velikosti »jezdeca«. Z rašpo zaoblimo
spodnji del in vso površino zgladimo
z brusnim papirjem. Manj zahtevnim bo
to najbrž zadostovalo, v načrtu pa sta
prikazana tudi dva načina montaže ko¬
lesc na spodnji del palice: pri prvem
z žago in dletom naredimo okrog 12 mm
širok in 35 mm globok utor, v katerega
bomo namestili eno kolesce, pri drugem
pa na obeh straneh v dolžini 35 mm od¬
žagamo približno 5 mm lesa in tako do¬
bimo prostor za montažo dveh kolesc.
Kolo, ki ima premer 40 mm, naredimo iz
dveh 4 mm debelih (iz vezane plošče
izrezljanih) kolesc, ki ju zlepimo, obru¬
simo in na sredini prevrtamo s 6 mm
debelim svedrom. Približno 13 mm od
spodnjega roba palice pravokotno na že
prej izžagan utor izvrtamo luknjo s pre¬
merom 5 mm, skoznjo potisnemo pali¬
čico in hkrati nanjo nataknemo še ko¬
lesce. Le-to se mora na osi prosto vrteti.
Os ob straneh zalepimo, odvečna dela
paličice pa kasneje odžagamo in stični
mesti zbrusimo. Opisani primer velja za
palico z enim kolescem.

Konjsko grivo naredimo iz 15 mm dol¬

gih koščkov debelejše konopljene vrvi (v
skrajnem primeru lahko tudi iz volne), ki
jih na sredini prepognemo in s pomočjo
majhnega izvijača potisnemo v izvrtane
luknjice, v katere smo že prej nakapali
lepilo. Osušene koščke vrvi razmršimo,
da postanejo čimbolj podobni konjski
grivi, in pristrižemo na enako dolžino. Za
oči vzamemo dve leseni polkroglici, upo¬
rabna pa sta tudi večja črna tapetniška
žeblja. Uzd iz 1 cm širokih trakov ni treba
lepiti; zadostujejo že štirje okrasni tapet¬
niški žebljički. Dolžina vajeti je odvisna
od velikosti »jezdeca«, zato jih naredimo
po meri. Iz debelejšega pravega ali
umetnega usnja izrežemo še dve ušesi
in ju pribijemo na (v načrtu) označeni
mesti.

Na koncu sestavimo in zlepimo glavo
konjička ter palico. Stik lahko za vsak
primer utrdimo z majhnim žičnikom.
Enako velja za ročaj, ki ga naredimo iz
15 mm debele in približno 250 mm dolge
okrogle lesene paličice. Zaoblimo ji
konca, jo prelakiramo, potisnemo v že
prej izvrtano luknjo v konjevem vratu ter
zalepimo. Konjiček na palici je tako nare¬
jen. Če ga boste podarili mlajšemu
bratcu, mu bo s tem narejeno veliko
veselje. Matej Pavlič

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo na dom, objavljamo
naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepi¬
šete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬
ložba Slovenije, d.d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana.
Prejeli boste položnico za plačilo polletne naročnine
ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije,
poleg tega pa še 20% popust pri nakupu knjig in
priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje
do 5. februarja 1993 prispele na naš naslov,
bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih na¬
grad.

Med novimi naročniki smo ta mesec izžrebali tri:
To so Jernej Brelih Zemljič, Stari breg 2, 61330
Kočevje, Franci Krajnc, Kerševa3, 63212 Vojnik
in Boris Vertovšek, Majaronova 6, 61000 Ljub¬
ljana. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pismene odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino za prvo
polletje (pet številk), ki znaša 480 SIT, bom poravnal po položnici.

Ime in priimek:___

Naslov:_

Poštna št. in kraj:___

Datum:--- Podpis:_

(Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.)

Antus d.o.o.

EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK

EBERHARD FABER

Cesta železarjev 12
64270 JESENICE
Tel. in fax: 064/81-094

Prodaja:

- ILA, Blatnica 12, Trzin, 61234 MENGEŠ

- MAPA, Železniška 12, 64248 LESCE

- DIDAKTOS (za vrtce), tel.: 061/192-296

- ANTUS, d.o.o. (po pošti)

Program EFA - EBERHARD FABER obsega:

- materiale za modeliranje in oblikovanje (FIMO, HOLZY, EFAPLAST,
AQUAFORM, PAPPMACHE, plastelin),

- materiale za odlivanje (CERAMOFIX, CERAMOFORM),

- svinčnike vseh vrst, barvice različnih debelin,

- akvarelne, vodene, tempera in prstne barve,

- voščenke in akvarelne voščenke,

- različno debele flomastre in lakirne flomastre,

- kemične svinčnike, peresa, šilčke, radirke, krede itd.

Vabimo vse trgovce, zainteresirane za prodajo kompletnega programa tovarne EFA - EBERHARD FABER, da se nam
oglasijo.

36 • TIM 5 • januar 1993

ZA SPRETNE ROKE

Avtomobilček za
naj mlaj še

Ko se bo med lepimi zimskimi dnevi, ki
jih boste gotovo preživeli zunaj, pojavil
tudi kak pust in neprijazen, ga izkoristite
za izdelavo športnega avtomobilčka,
s katerim boste popestrili vašo zbirko
igrač.

Za izdelavo potrebujete zavitek mode-
lirne mase HOLZY, ki jo izdeluje nemška
tovarna EFA - EBERFAHRD FABER,
uvaža pa jeseniško podjetje Antus
d. o. o. V 350-gramskih blokih je napro¬
daj že v več trgovinah z risarskimi in
podobnimi potrebščinami. Izbirate lahko
med belo in rjavo barvo. Prednost mase
HOLZY je v tem, da se strdi pa zraku,
posušena masa pa ima lastnosti lesa,
zato lahko osušen izdelek žagamo, bru¬
simo, vrtamo, vanj zabijamo žeblje, uvi-
jamo vijake - in ga seveda poljubno
barvamo. Za izdelavo avtomobilčka po¬
leg mase potrebujete še lopatico ali
žličko za pomoč pri oblikovanju mase,
nekaj zobotrebcev in posodico z vodo.
Med ropotijo poiščite vsaj tri tanjše sla¬
mice, kakršne dobite pri sadnih sokovih,
dve približno enako dolgi kovinski pali¬
čici, ki ju je mogoče brez težav potisniti
v slamice, dva plutovinasta zamaška,
štiri sponke za papir, risalne žebljičke
s pisanimi glavicami (lahko so tudi na¬
vadni, vendar jih boste morali prelepiti
z barvastim papirjem), bucike (po mož¬
nosti s plastičnimi barvastimi glavicami),
dva ali tri vijake in približno 2 cm dolg
žebljiček. Potrebujete tudi klešče, oster
nož, škarje za papir, lepilo UHU, list tr¬
šega papirja, čopič, tempera barvice in
prozoren nitrolak (morda pa vam bo ma¬
mica odstopila nekaj prozornega laka za
nohte).

Najprej iz dobro pregnetene modelirne
mase oblikujemo osrednji del modela

V sredini s pomočjo prstov in mode¬
lirne žličke vtisnemo prostor za voznikov
sedež. Ležišči osi koles naredimo tako,
da skozi spodnji del avtomobila počasi
potiskamo slamico in jo pri tem ves čas
vrtimo. Vmes jo lahko po potrebi omo¬
čimo ali jo znotraj z zobotrebcem oči¬
stimo. Na koncu slamico pustimo v odpr¬
tini, vendar mora biti na vsaki strani 1 cm
daljša. Skozi slamico potisnemo kovin¬
sko paličico - os koles, ki naj na obeh
straneh gleda 1 cm iz slamice. Preosta¬
nek odščipnemo s kleščami.

Plutovinast zamašek narežemo na
5-10 mm debele kolobarčke, ki jim v sre¬
dini s tanjšim vijakom ali žebljičkom na¬
kažemo luknjico, da pri natikanju koles
na os ne poškodujemo modela (risba 2).

Risba 1: Oblikovanje avtomobilčka iz mo¬
delirne mase

Risba 2: Kolesa modelčka naredimo iz plu¬
tovinastih zamaškov

Masko (hladilnik) avtomobila nare¬
dimo iz treh sponk za papir, ki jih v nav¬
pičnem položaju drugo ob drugi vtis¬
nemo v sprednji del. Hladilnik lahko nari¬
šemo tudi na papir, ga izrežemo in z lepi¬
lom ali bucikami pritrdimo na avtomobil¬
ček.

Za sprednje žaromete uporabimo ri¬
salne žebljičke z belimi, za zadnje pa
z rdečimi glavicami. Zabodemo jih v iz¬
brana mesta na modelu. Bucike
z barvastimi glavicami uporabimo za
smerokaze, varnostno ograjo za vozni¬
kovim sedežem pa naredimo iz razteg¬
njene sponke za papir. V kabino name¬
stimo prestavno ročico, ki naj bo iz žeb¬
lja, volan pa naredimo iz ostanka plutovi¬
nastega zamaška. Prebodemo ga z bu-
"ciko in vtaknemo v armaturno ploščo
vozilca (risba 3).

Risba 3: Iz sponk in bucik naredimo žaro¬
mete, smerokaze, izpuh itd.

Za izpušne cevi uporabimo vijake, ki
jih zataknemo v zadnji del avta. Iz pa¬
pirja izstrižemo majhni pravokotni regi¬
strski tablici in ju z bucikami pritrdimo na
model. Izdelek sedaj pustimo dva do tri
dni, da se osuši. Kdor je preveč nestr¬
pen, naj ga podloži s časopisnim papir¬
jem in postavi na ne prevroč radiator,
kjer bo suh precej hitreje (risba 4).

Risba 4: Povsem narejen avto se blešči
v živopisanih barvah

Modelirno maso HOLZY lahko bar¬
vamo s katerimi koli barvicami, torej tudi
s temperami, ki so večini najbrž najbolj
pri roki. Ko se barva posuši, izdelek še
prelakiramo. Avto lahko dodatno okra¬
simo z nalepkami, papirnatimi zastavi¬
cami in z vsem, kar vam še narekuje
domišljija. Veliko veselja in uspeha pri
delu!

Marjana Šijanec

Zakaj bi hodili čez mejo, če lahko modelarski mate¬
rial firm GRAUPNER, ROBBE, FUTABA, VVEBRA,
ENYA itd. dobite tudi doma!

modelarski center

modelarski center

Ciril Metodov trg 14, 61000 Ljubljana
Tel.: 061/302-183

kompleti tekmovalnih čolnov, letal, helikopterjev,
avtomobilov...

• makete starih ladij

• naprave za radijsko vodenje

• Ni-Cd akumulatorji in polnilci

• eksplozijski in elektromotorji

• elise, kolesa, kardani, pribor
• balza, letvice, folija, lepila

TIM 5 • januar 1993 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Za začetek obdobja sodobnega šaha
štejemo leto 1475, dvaindvajset let kas¬
neje pa je Španec Luzena v Salamanki
izdal prvo tiskano knjigo o sodobnem
šahu. Doslej je po vsem svetu izšlo že
prek 10 000 različnih šahovskih del in
šahovska literatura zato upravičeno sodi

Šah je igra, za katero je brez dvoma
slišal vsak izmed vas. Če je že ne ob¬
vlada najbolje, pa prav gotovo ve o njej
vsaj glavne stvari.

Igra izvira iz Indije in temelji na staro¬
indijski filozofiji ter mistiki števil. Razvila
se je iz posebnega obreda na sveti
ploskvi »aštapadi« (to je tudi eno izmed
imen prebivališč boga Višnuja, aštau
= osem, padam = noga, polje). Število
osem je imelo v religiji bramanov in budi¬
stov posebno mesto; enako velja tudi za
geometrijsko vrsto 2, 4, 8, 16, 32, 64...
Aštapadi je bila ploskev, na kateri so
vedeževali in prerokovali, kasneje pa so
po njej metali igralne koce, V času ved je
dobil kvadrat aštapade velikost 8 x 8 ko¬
rakov in odtod najbrž tudi ime. Ne vemo
natančno, kdaj so se na kvadratu poja¬
vile figure, ki so ponazarjale pet staroin¬
dijskih elementov narave (prostor, ogenj,
voda, zemlja ter zrak) in so se premikale
v skladu z lastnostmi teh simbolov.
Obred prerokovanja se je izpopolnil;
sčasoma je na ploskvi nastala slika
vojne in z njo povezana vojna sreča, kar
ni bilo več daleč od nove igre »čatu-
ranga« (štiridelnost - indijski pesniški
izraz za vojsko, ki je imela štiri vrste
orožja: pešake, konjenico, slone in bojne
vozove). Najstarejše odkritje, povezano
s čaturango oziroma šahom, izvira iz 6.
stoletja.

Čaturango so že zelo kmalu prevzeli
Perzijci, ki so jo preimenovali v »ča-
trang«. Ko je kalif Omar v 7. stoletju
zavzel Perzijo, so se z igro spoznali tudi
Arabci. Igro »šatrandž« so potem po sta¬
rih pravilih igrali še ves srednji vek.
V Evropo je prišel šah z Arabci po dveh
poteh - v 8. stoletju prek Pirenejskega
polotoka in v 10. stoletju prek Bizanca.
Po križarskih vojnah so ga poznali že po
vsej stari celini in v času renesanse je
skupaj s spremembo pravil doživel pravi
razcvet. Leta 1283 je španski kralj Alfonz
X. Modri napisal knjigo o šatrandžu, šele
v 15. stoletju pa lahko govorimo o igri, ki
je po različnih spremembah in dopolni¬
tvah dobila obliko šaha, karšnega poz¬
namo danes.

Razdelitev polj in oznak na šahovnici (dia¬
gram)

S b c  d c { 9 h

Možnost, ki jih ima na razpolago skakač

Skica začetne razporeditve figur belega,
kot jih vidi igralec s črnimi figurami

Pl

£

^_^

Preproste šahovske figure lahko naredite
iz plutovinastih zamaškov od buteljk in
debelejšega kartona (od leve proti desni
so trdnjava, skakač, kralj, dama, lovec in
kmet).

med najštevilčnejšo. Špancem so ob
koncu 16. stoletja odvzeli prevlado na
šahovskem področju Italijani. Šah se je
tedaj igral izključno na dvorih, na za¬
četku 18. stoletja pa je osvojil nove privr¬
žence - ugledne ljudi, ki so se zbirali
v kavarnah. Najznamenitejše kavarne,
v katerih se je šahiralo, so bile v Parizu
in Londonu. V 19. stoletju so se v med¬
narodni šahovski areni poleg evropskih
mojstrov te igre začeli pojavljati tudi
ameriški. Ustanovljeni so bili prvi šahov¬
ski klubi, odigrane prve dopisne partije in
izhajati je začel prvi šahovski časopis.
Kasnejša leta so v šahovskem svetu kro¬
jili izjemni posamezniki, ki so kot ustano¬
vitelji ali pripadniki šahovskih šol (špan¬
ske, italijanske, ruske itd.) osvajali la¬
skave naslove svetovnih prvakov.

Mednarodna šahovska zveza (FIDE)
je bila ustanovljena leta 1924 v Parizu in
med 15 podpisnicami protokola je bila
tudi tedanja Jugoslavija. FIDE po letu
1927 prireja šahovske olimpiade, na ka¬
terih v ločenih skupinah igrajo moški,
ženske, mladinci in študentje.

Pravila igre

Naslednji pregled šahovske igre je na¬
menjen popolnim začetnikom. Kdor ga
bo prebral, bo dobil le najnujnejši vpo¬
gled v pravila, za kaj več pa bo moral
poiskati izkušenejšega soigralca, ki mu
bo na praktičnih primerih pomagal raz¬
vozlati začetniška vprašanja. Nadalje¬
valne literature v slovenskem jeziku je
v knjigarnah in knjižnicah veliko, v neka¬
terih šolah pa imajo tudi šahovske
krožke.

Šahovnica je razdeljena na 8 x 8 = 64
polj, ki so izmenično črna in bela (ozi¬
roma temna in svetla - odvisno od iz¬
vedbe in materiala). Na mizo jo položimo
tako, da imata igralca v prvi vrsti na levi
pred sabo črno vogalno polje. Da si je
mogoče posamezne poteze šahovske
igre, ki jo imenujemo partija, tudi zapiso¬
vati, se je razvil mednarodno veljaven
sistem oznak. Vodoravne vrste (gledane
s strani igralca z belimi figurami) so ošte¬
vilčene od 1 do 8, navpične pa so ozna¬
čene z malimi črkami od a do h. Ko
hočemo označiti kako polje, najprej po¬
vemo črko ustrezne navpične vrste (stol¬
pca), potem pa številko ustrezne vodo¬
ravne vrste. Levo vogalno polje pred be¬
lim igralcem je torej po vsem svetu a1,
desno vogalno polje črnega igralca pa
a8.

Bele figure stojijo na vrstah 1 in 2, črne
pa na vrstah 7 in 8. V šahovski notaciji
imajo vse figure svoje oznake oziroma

38 • TIM 5 • januar 1993

ZA SPRETNE ROKE

■BHB'

5. Izrezljana šahovnica z odprtim pokro¬
vom in spravljenimi figurami

okrajšave, slikovno ponazoritev kakega
položaja v igri pa imenujemo diagram.

Šahovsko igro sestavlja dvakrat 16 fi¬
gur z natanko določeno igralno »močjo«,
izraženo v predpisanem načinu njiho¬
vega gibanja. Med figurami je 16 belih in
16 črnih (oziroma svetlih in temnih).
Vsaki strani pripadajo naslednje figure:

1 kralj (K), 1 dama (D), 2 trdnjavi (T),

2 lovca (L), 2 skakača (S) in 8 kmetov
(brez oznake). Skakača, ki stoji na polju
d3, torej označimo z Sd3. če lovca pre¬
stavimo s polja f8 na polje c5, to skraj¬
šano zapišemo Lf8-c5. če hočemo (npr.
po strokovni literaturi) preigravati partije
po šahovski notaciji, moramo poznati še
nekatere okrajšave, ki pa presegajo ok¬
vir tega prispevka in naj jih vsak poišče
v že prej omenjenih knjigah.

Posamezne šahovske figure imajo
svoj pomen in zato tudi pravila, po kate¬
rih jih lahko premikamo po šahovnici.

Kmetje  se premikajo vsakokrat samo
za eno polje naprej (izjema je le prva
poteza, ki dovoljuje skok za dve polji),
nasprotnikove figure pa vržejo iz igre
s premikanjem v diagonalni smeri. Če
igralcu uspe pripeljati kmeta do nasprot¬
nikove robne črte, ga lahko zamenja za
katero koli drugo svojo, iz igre že izlo¬
čeno figuro, z izjemo kralja.

Skakači  so edine šahovske figure, ki
smejo preskakovati lastne in nasprotni¬
kove figure. Vedno se premikajo v obliki
črke L - torej za eno polje naravnost in
eno polje v diagonalni smeri (ali
obratno). V najboljšem primeru ima torej
skakač osem možnosti.

Lovci  se premikajo samo diagonalno,
in sicer poljubno število polj daleč, ven¬
dar pri tem ne smejo preskakovati ne
svojih ne nasprotnikovih figur. Lovec, ki
na začetku igre stoji npr. na črnem polju,
je vso partijo navezan na to barvo. To je
po dami najgibčnejša figura, saj s sre¬
diščnega položaja lahko hkrati napada
do 13 polj.

Trdnjave  se premikajo poljubno daleč
vodoravno in navpično, pri tem pa ne
smejo preskakovati nobenih figur. Če¬
prav si s trdnjavama na začetku igre ni

mogoče veliko pomagati, pa sta v konč¬
nici lahko zelo pomembni, zato je treba
paziti, da ju prehitro ne izgubimo.

Dama  se lahko premika vodoravno in
navpično kot trdnjava in diagonalno kot
lovec. Je najmočnejša figura na šahov¬
nici, vendar jo praviloma uporabljamo
v soigri z drugimi figurami, da je ne
spravljamo v preveliko nevarnost.

Kralj  je kot glavna figura, okrog katere
se vrti vsa igra, večji del časa obsojen na
brezdelje v varnem kritju drugih figur.
V igro navadno poseže šele proti koncu
partije. Lahko se premika v katero koli
smer, vendar samo za eno polje. Kralja
nikoli ne smemo postaviti na polje, ki ga
ogroža katera izmed nasprotnikovih fi¬
gur.

Namen igre, ki ga seveda želita doseči
oba igralca, je, da matiramo kralja. To
pomeni, da morata napadati vsa polja,
na katera bi lahko stopil, in nazadnje
ogroziti njega samega (tedaj napovesta
»šah«). Če se nasprotnik z nobeno po¬
tezo ne more ubraniti teh groženj - če
torej za njegovega kralja ni več rešitve
-je »matiran« in je izgubil partijo.

Pred začetkom igre žrebamo, kdo
dobi bele figure in s tem pravico do prve
poteze: eden od igralcev neopazno
vzame v eno pest črno in v drugo pest
belo figuro, nasprotnik pa izbira.

Šahiranje poleg teh najpreprostejših
pravil pozna še nekatere posebnosti in
izraze, ki pa jih tu le naštejmo: velika in
mala rokada, en passant, remi, pat...
Podrobneje so razloženi v šahovski lite¬
raturi.

Roparski šah ali figure jesti

Če se komu zdi igra šah za začetek še
prezahtevna, lahko s šahovskimi figu¬
rami na šahovnici igra zabavnejšo in bolj
sprostilno različico. Figure postavimo
v začetni položaj kot pri šahu, upošte¬
vamo tudi glavna pravila in vrednosti
figur, vendar pa je namen te igre čim prej
znebiti se svojih figur. Komur se to prej
posreči, je zmagovalec. Kadar koli je
torej mogoče, je obvezno  treba »po¬
žreti« nasprotnikovo figuro; tudi kralja
lahko vzamemo. Vsak igralec se zato
trudi, da mora nasprotnik čim več jemati,
zato je pametno najmočnejše figure
(damo in trdnjavo) »nastaviti« nasprot¬
niku že takoj na začetku.

Naredimo šahovnico in figure

Kdor bi rad igral šah, pa nima šahov¬
nice in figur, si lahko pomaga tako, da na
močnejši karton kvadratne oblike s flo¬
mastrom nariše 64 polj, po skicah v reviji
izrezane figure pa nalepi na plutovinaste
kolobarčke. Taka izvedba bo sicer zado¬
voljivo služila tudi resnejšim partijam,
vendar bo na pogled bolj revna.

Zato vam predlagamo, da po načrtu
v prilogi izrezljate šahovnico v obliki
škatle, v katero boste na koncu pospra¬
vili figure. Natančno narejen izdelek bo
hkrati tudi lep okras v dnevni sobi, vitrini
ali na knjižni polici.

Za izdelavo potrebujete kos ravne,
4 mm debele vezane plošče, risalni pri¬
bor, papir za kopiranje, modelarsko rez-
Ijačo s podložno mizico, brusni papir,
lepilo za les, dva majhna šarnirja ali koš¬
ček usnja, čopič, brezbarven in črn nitro-
lak (ali svetlo in temno lazuro za les) ter
veliko, veliko potrpljenja in natančnosti.

Na vezano ploščo z načrta prerišite
vse sestavne dele (v obliki šahovnice
izrezljan pokrov in enako veliko, vendar
nič izrezljano dno z utori, štiri stranice in
potrebno število figur z okroglimi pod¬
stavki). Pri rezljanju ne hitite, sicer boste
na koncu dobili zmazek; raje si delo raz¬
poredite na več dni. Kako rezljati zaple¬
tenejše oblike, smo opisali v lanski
dvojni številki TIMA na strani 291. Upo¬
rabljajte žagice s čim bolj finimi zobci, da
bodo rezi gladki. Morebitne napake in
odstopanja od črte lahko popravite
z majhnimi pilicami ali koščkom brus¬
nega papirja. Izrezljane dele zlepite in
naslednji dan obrusite. Pokrov pritrdite
na škatlo z dvema majcenima šarnir-
jema ali koščkoma usnja. Škatlo in polo¬
vico figur prelakirajte z brezbarvnim ni-
trolakom (oziroma lazuro za les št. 1 ali
2), drugo polovico figur pa prebarvajte
s črnim nitrolakom (oziroma lazuro za
les št. 5 ali 6).

Če ste bili pri delu pazljivi, je pred vami
lep izdelek, ki vam je lahko v ponos in
hkrati plačilo za vložen trud.

Matej Pavlič

PRODAM elektromotor (220 V, 50 W,
0,63 A, 3000-5000/min) oziroma ga za¬
menjam za motor Mabuchi 540 ali po¬
doben, kupim pa os, krmilo za čoln in
servomotor.

Damijan Gorjup
Gregorčičeva 34a
62000 Maribor
Tel.: (062) 25-014

PODARIM enega črnega in dva bela
mucka.

Bogdan Žitko
Prevalje 5
61352 Preserje
Tel.: (061) 631-217

PRODAM računalnik Commodore 64
s tipkovnico, monitorjem, disketnikom,
kasetnikom, turbo modulom, dvema
Igralnima palicama, 15 disketami in li¬
teraturo. Cena 500 DEM.

Romina Kerševan
Ul. Franca Kramarja 27
65290 Šempeter pri Gorici
Tel.: (065) 32-230 (po 15. uri)

PRODAM ali zamenjam nerabljen lopar
Dunlop Pro Series 105 Extra Power.
Cena 150 DEM.

Andrej

Tel.: (062) 223-118

TIM 5 • januar 1993 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Magična križanka

12  3  4

Pri magični križanki vpišete v lik vsako besedo, ki
jo zahteva opis, dvakrat - vodoravno in navpično.

Posetnica

STEVO DORA ml.

S katero amatersko dejav¬
nostjo se ukvarja Stevo?

Skrita števila

NATRIJ - ŠKRPET - VINI-
ČAN - STENAR - SUMNIČA¬
VOST - PRESTOP - AN¬
TENA - ČISTOČA - KOSEM
- ADVENT

V vsaki izmed zgornjih be¬
sed je skrito ime nekega šte¬
vila. Najprej ga poiščite, nato
pa izpišite vsakokrat črko, ki
stoji pred njim. Po vrsti
brane črke vam bodo dale
vedo, ki preučuje lastnosti
števil.

Premikalnica

ASTRID

OPANKI

ZIGOTA

STADIJ

MORNAR

1. žabja noga, 2. tehnik, ki riše, 3. ime švedske
pisateljice Lindgren (Pika Nogavička), 4. rumena ali
rdečkasta snov v nekaterih rastlinah, zlasti v korenju, 5.
debelejši del hloda, 6. slovensko podjetje za zbiranje
odpadnih surovin, 7. kratica ameriške organizacije za
polete v vesolje.

Zgornje besede premikajte
drugo nad drugo toliko časa,
da v dveh sosednjih stolpcih
dobite ime elektronskega
elementa s tremi nožicami,
v posebnem stolpcu pa še
polprevodniški element z
dvema priključkoma.

TIM 5

Revija za tehnično ustvarjalnost mladih

JANUAR 1993, CENA 96,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba
Slovenije, d.d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111
Ljubljana, telefon: 061/213-749

(uredništvo), 061/213-733 (naročni¬
ški oddelek), fax: 061/218-246

Revija izhaja desetkrat na leto. Naro¬
čite jo na naslov uredništva. Posa¬
mezna številka stane 96,00 SIT, pol¬
letna naročnina pa 480,00 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-
603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej
Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič,
Miha Zorec, Roman Zupančič

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž

Urednik revije: Jože Čuden
Oblikovanje in tehnično urejanje:
Božidar Grabnar

Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljub¬
ljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za
kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport
ter Ministrstvo za znanost in tehnolo¬
gijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za ka¬
tere se plačuje 5-odstotni davek od
prometa proizvodov na podlagi od¬
ločbe Ministrstva za kulturo št. 415-
155/92 mb z dne 4. 3. 1992.

Fotografija na naslovnici

Janko Cajhen se je na lanskem modelarskem mitingu v Škofji Loki predstavil
z zanimivim RV modelom tipa raca ali canard. Eksperimentalni model Cianko ima
razpon krila 1600 mm, dolg je 1280 mm in tehta 3,35 kg. Poganja ga motor Webra
50 s prostornino 7 cm 3 . Za vodenje uporablja RV napravo Futaba FC 28.

Rešitev novoletne nagradne kri¬
žanke iz prejšnje številke TIMA:

Žehtar, Amon, Ra, rimesa, nadevi,
Idrisi, Cyrano, arnika, Makole, oblaki,
Taunus, omotek, rotovž: Thomas Edi¬
son, žarnica, Nikolaus Otto, motor.

Žreb je izmed prispelih pravilnih re¬
šitev novoletne nagradne križanke iz
4. številke revije TIM nagrade razdelil
takole:

1. Modelarski komplet MINICRAFT
MB2001 prejme Tomaž Kogej, Stari trg 17,
61000 Ljubljana

2. Knjigo TZS prejme Jasna Beznec, Št.
Kuzmiča 26, 69000 Murska Sobota

3. Knjigo TZS prejme Snežana Merzdov-
nik, Rdeči breg 61, 62362 Podvelka

Rešitve vseh ugank prepišite na dopis¬
nico (ne trgajte revije) ter najkasneje do 5.
februarja 1993 pošljite na naslov: Tehni¬
ška založba Slovenije, d.d., Lepi pot 6,
61111 Ljubljana (s pripisom »Timove
uganke«).

Trije izžrebanci bodo prejeli lepe knjižne
nagrade.

REBUS

1  |

40 • TIM 5 • januar 1993

Pattex

Sekunden-

Kleber

^PaHex^

Patronen

PnHp*

M.cdii i

VUBINA

*“W*«TA

KOMPOKIKTA

H *»fDClL0

IZBERITE PRAVO
LEPILO

Henkel

© © © © 0

UHU/ V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale


plus endfesi 300

Univerzalno tekoče lepilo na podlagi
umetnih smol za točkovno in
ploskovno lepljenje.

Hitro vezoče tekoče lepilo za vse
vrste papirja v pisarni, šoli ali doma.

Temperaturno visokoodporno
kontaktno kavčukovo lepilo.

Dvokomponentno epoksidno lepilo
z visoko končno trdnostjo.

. _ POKROVITELJ

DRŽAVNE
REPREZENTANCE
RAKETNIH MODELARJEV

Hitro vezoče lepilo za splošno
uporabo in modelarstvo.

0  Univerzalno lepilo z visoko lepilno
močjo za vse vrste umetnih mas.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
neporozne materiale.

Trenutno cianokrilatno lepilo za
porozne materiale z možnostjo
kratkotrajne korekture.

Hitro vezoče lepilo za les, papir in
stiropor.

Industrijski tlaki uJJjpRo

Vodoodpomo lepilo za les,
iverne in panelne plošče

d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana—Šmartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

Pokrov škatle
(1 kos)

(2 kosa)

Lovec
(4 kosi)

Trdnjava
(4 kosi)

S AH

Risal: Matej Pavlič
Merilo: 1:1

Dno škatle
(1 kos)

24 • TIM 5 • januar 1993 TIM 5  * j anuar 1993  * 17

18 • TIM 5 • januar 1993 TIM 5 • januar 1993 • 23

6 . 2x2.5

f

s 25x65

b.2x25  ^

4-

b.1.5 b.3x13

b.15—


v.pl.1,5

vpil

9x30=270

2x25

2-2.5x 6,5 smreka (j>  75

3x7

2x2.5

2x2

3x75

JH2L

3x13

3x13 2.5x11

b.1

6.4x4 b.1

^r

25x10

JL

b. 15x5

52,5x10


ojačitev nositca-v.pl. 1

A

13x30=390

1350

Aw = 1502dm d
As = 2,87 dm 2

A =17.89 dm‘

6x26 = 156 19

■M TTrn

TJ




3-

180

A-A

360

b.r

b.2

B-B

TEKMOVALNI MODEL
Al (FIH)

Konstruiral: Marjan Klenovšek

b.3 b.3


A

f

±


Al +2^15x30

M 2x8

-s


X=

"'Al. 1x5x35

v pl. 1

M2x8

Al. 1

22  •  TIM 5 • januar 1993 T1M 5  * J anuar 1993  * 19