Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. kpl. Cvetko Golar: »Poletno klas- je«. Izbrane pesmi. »Splo.šna knjižnica« 4. V I.jubljani 1923. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna«. 184 strani. Cena broš. 20 Din, vez. 26 Din. — kpl. Fran Mlčinski: »Gospod Fridolm Žolna in njegova družina«, veselomodre črtice I. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvozna tiskarna in knjigarna. 72 strani. Cena broš. 8 Din, vez. 13 Din. —kpl. Knjižica prakt čne pedagogije. Radovi vježbaonica zagrebačke Viš. pedag. škole. Izdaje dr. Jure Turič, profesor praktične pedagogije. Prva knjiga: Metodika -škole rada od dr. Jure Turiča Dobiva se u Upravi knjižnici praktične pedagogije. Zagreb, Tvornička 10. Cijena 20 Din i poštarina 3 Dinara. —kpl. Ivan Albreht: Ranjena gruda, povest. Splošna knjižnica št. 1 v Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 104 strani. Cena broš. 12 Din, vezani 17 Din. —kpl. Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. Tomič. prof. I. deo. O čoveku (anatoniija). Odobreno od min. prosvete. Ca. 246 slika u tekstu. Cena 45 Din. Str. 344. Izdanje: Izdavačka knjižara Rajkovič i Čukovič. Beograd. — Terazije. —kpl. Vladimr Levstik: Gadje gnezdo. Druga izdaja. Jzdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg. Cena vez. izvodu 30 Din. kpl. L. N. Tolstoj: Hadži - Murat. 1'oslovcnil Vladiinir Levstik. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg. Ccna vezaneiiui izvodu 32 Din. —kpl. Slikovice I. Otrok na prvem potovanju. Založil Kleinmayer & Bambcrg v Ljubljani. Cena 16 Din. —kpl. Slikovice II. Deca raja: v ja, vaja. Založil Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din. kpl. Poezije dr. Fr. Prešerna. Uredil L. Pintar. Peti natisk. Izdala in založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Cena 20 Din. —kpl Josip Stritar: Izbrani sp.si za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Saša Santel. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. LXX. + 411. Cena elegantno vezani knjigi 60 Din. Ocene. —k »Jasnopoljanskije zapiski«. (Dušana Petroviča Makovickega. Moskva 1922, 1923). Marca leta 1921. se je pod Visoko Tatro odkrila Dušanu Petroviču Makovickemu poslednja istina kakor pred 11 leti njegovemu velikemu učitelju Levu Nikolajeviču Tolstemu. »Mili sveto Dušan«, kakor ga je nazival sam Tolstoj. je odšel prostovoljno za velikim starcein: vzel si je življenje. Kdo bi si bil pač kedaj mislil. ki ga je poznal, da si bo ta, navidez neznaten možiček, poosebljena krotkost in dobrota, sam utrgal nit življenja, on, ki je bil, kakor zatrjuje njegov prijatelj Gusev, brez običajnih človeških slabosti, s pogledom vedno obrnjenim v nadzemeljske daljine. Rodom Slovak izpod Tatre, zdravnik po poklicu, se je že rano seznanil s spisi Tolstega. Kakor na mnogo drugih je tudi na njega vplival Tolstoj z neodoljivo silo genija-apostola; romal je opetovano v Jasno Poljano ter postal 1. 1904. domači zdravnik in nežnoljubeči drug Leva Nikolajeviča; nastanil se je v Jasni Poljani. — Šest let je njegova ljubeča duša prisluškovala utripom srca jasnopoljanskega apostola, dokler ni poslednje nehalo biti v Astapovem novembra leta 1910. Šest let je dan na dan pozno v noč beležil v svoji mali sobici vse razgovore in podrobnosti, ki jih je slišal in videl čez dan in so se tikali Tolstega. da jih ohrani biografom, ker so za spoznavanje Tolstega kot človeka in pisatelja neprecenljive važnosti. Čez dan je pa opravljal najionio zdravniško službo med mužiki v jasnopoljanski okolici. — Tolstoj ga je radi njegovih izrednih duševnih lastnosti vzljubil z ono veliko ljubeznijo apostola kot menda nobenega svojib somišljenikov, »Tolstojevcev«. Edino njeitiu je, (razen svoji bčeri Aleksandri Lvovni) zaupal tajnost svojega bega iz Jasnc Poljane v oni usodni noči leta 1910.; edino on mu je drugoval ve? čas na njegovi predsmrtni poslednji poti; slisal je pa tudi zadnje besede, zadnje srčne utripe svojega oboževanega učitefta. — Odslej se je Makovicki popolnoma posvetil urejevanju svojih zapisnikov, katerih se je nabralo tekom dolgih šestih let obilo. Osiai je še nadalje v Jasni Poljani. zdravil ljudi in urejeval »Zapiske«. Njihovo končno redakcijo je pa povcril svojernu drugu bivšeniu Tolstojevemu sekretaiju N. N. Gusevu, zaposlenemu sedaj pri Tolstovskein tnuzeju v Moskvi in znanem po knjigi »Dve leti pri Tolstem«. — Ni pa pozabil Makovicki svoje ,ožje domovine, nekdaj tužne, a sedaj svobodne Slovaške. Čiinbolj se ie sf^ral tem silneje se je oglašalo v njem hrepenenje po domu. po ljubljenih bratih. Okrevavšcga od težke bolezni ga je koncem leta 1920. privedlo domov na Slovaško. A že marca naslednjega leta je njegov duh odplul za Tolstojevim — h Kristusu. — Dosedaj sta izšla v Moskvi v založništvu »Zadruge« dva zvezka »Jasnopoljanskih zapiskov«. (Vseh bo deset). Uredil jih je N. N. Gusev. Posvečeni so miroljubnemu kitajskemu naiodu in imajo sliko Tolstega z Makovickiin. Obsegajo črtico Guseva. po- svečeno spominu pokojnega Dušana Petroviča, predgovor urednika in avtorja ter »Zapiske« v obliki dnevnika. Izmed dosedaj objavljenih dnevnikov raznih  Tolstojevih somišljenikov, kakor Tenerema, Guseva ni Bulgakova je gotovo to najzanimivejše delo o Tolstem. Makovickega življensko delo stopa pred širno javnost; osvežilo bo spomin na »velikega pisatelja ruske zemlje« in ga nam pokazalo kot človeka, misleca in učenika v rodni Jasni Poljani, ki je izšla nedotaknjena iz viharjcv revolucije in državljanske vojne, dočiin so ostale ruske barske usadbe izginile v ognjeni stihiji narodnega gneva. Veličina genija Leva Nikolajeviča jo je očuvala. Številni čitatelji »Zapiskov« pa poromajo v duhu tudi pod svobodno Tatro žeieč prahu D. P. Makovickega inir in pokoj, njegovim manom pa se oddolže i, prisrčnim ruskim »spasibo!« lv. Črnej. —k Poezije doktorja Franceta Prešerna. Uredil L. Pintar. Peti natisk. Sem dolgo upal in se bal, — slovo sem upu, strahu dal; — srce je prazno, srečno ni, — nazaj si up in strah želi. — Priljubljena L. Pintarjeva izdaja Franceta Prešerna je doživela peto izdajo. Knjiga je prav lično opremljena in je radi nizke Cene dostopna vsakomur ter je posebno prikladna za itnjižnice. —k Slikovice za otroke. Iz bogate mize založniške pade sempatam tudi kaj za naše malčke, ki jim niso dostopne še mladinske knjige, kakor jih danes v obilici sprejema naš književni trg. In vendar so tudi ti malčki nujno potrebni duševnega razvedrila in duševne hrane, ki jim jo nudi knjiga in podoba, poleg tega. da so to tudi dobra vzgojna in izobraževalna sredstva. Založba Kleinmayer & Bamberg se posebno odlikuje na tem polju in je naši mladini oskrbela že lepe knjižice s slikami. Pravkar je v njeni založbi zopet izšlo dvoje slikavic t. j. »Otrok na prvem potovanju« in »Deca raja: vija, vaja«. Gotovo bodeta obe knjigi prvovrstno razvedrilo od 31etnega otroka, ki bo občudoval prav dobro pogodene slike, do otroka II. razreda osnovne šole. ki bo pridno čital in memoriral ljubke verze pri vsaki sliki. Obe knjigi sta prav lično darilce za otroke ob vsaki priliki. —k Levstikovo »Gadje gnezdo« in Tolstojev roman Hadži - Murat. »Gadje gnezdo« je izšlo že v drugi izdaji v tem kratkem času, kar znači, da je knjiga postala priljubljeno ljudsko čtivo in da se je udomačila med narodom. Kljub temu, da je bilo prvo izdanje ponatis iz »Ljubljanskega Zvona«, je knjiga izšla v drugi izdaji. Snov je pristen naroden motiv za časa vojne, ki bo ohranil svojo vrednost tndi zaradi lapidarnega sloga in čistega, samoniklega jezika Levstikovega. — V isti založbi je izšel roman Leva N. Tolstoja: Hadži-Murat, poslovenjen od Vladimira Levstika, ki ni nič manj privlačen od »Gadjega gnezda« in smo prepričani, da bodo čitatelji enako radi segali po tej, kakor po ^prvi knjigi. Oboje toplo- priporočamo tudi za naše knjižnice. —k Manica Komanova: Narodne pravljice [n legende. Ljubljana 1923. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. Str. 105, cena vezani knjigi 18 Din. — Najpristnejša duševna hrana za mladino so nedvomno narodne pripovedke in ravno te so večini naše mladine še vedno vse preveč nedostopne. Mlajša generacija staršev jih pozablja, v primernih knjižnih izdajah jih imamo pa še vse premalo, zato je bila gotovo srečna misel naše znane ljudske pisateljice,da jih je zbrala v šopek (19 je vseh) in jih podala v prav posrečeni obliki čitanja željni mladini. Otroci jih bodo od srca veseli, zlasti ker je dalo založništvo zbirki tudi lepo zunanjo opremo. zato jo vsem najtopleje priporočamo. —k Cvetko Golar: »Poletno klasje«. Poletno klasje! Za »Pisanim poljem« in »Rožnim grmom« se nam je Golar pokazal s »Poletnim klasjem«, zbirko, ki obsega vse najboljše, kar je doslej napisal v vezani besedi. V zbirko je namreč v skrbnem izboru uvrščena njegova prva in druga knjiga, poleg tega pa še lepo število novih pesmi. Vsebino pove kratko, a točno naslov sam. Gladki, lepi Golarjev jezik, toplina njegove lirike in ne v najmanjši meri gotovo tudi oprema knjige so brez dvoma najboljši pogoji za uspeh. Tega ji želimo! —k Fran Milčinski: »Gospod Fridol!n Žolna in njegova družina«. Kot.5. zvezek nove »Splošne knjižnice« je izšla nova zbirka mičnih humoresk našega znanega pisate,lja-humorista Fr. Milčinskega. Pod značilnim.imenom Fridolina 2olne je pisatelj ustvaril humorističen tip, ki v gladko tekoči in veselo razposajeni besedi razklada svoje nazore in opazovanja q meščanskem in družinskein življenju. Častilci naše vesele muze bodo kaj radi segali po tem čtivu, ki za nedolžnim humorjem skriva trpko satiro na vsakdanje življenje. Temu prvemu zvezku bodo sledili v okviru »Splošne knjižnice« še drugi tega pisatelja. ki bodo originalni tip Fridolina Žolne še bolj spopolnili. Cena knjige je bagatela, ki bo omogočila širšiin krogoin, da si nabavijo to mično knjižico. kakor tudi naslednje, ki izidejo v kratkem času.