Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 68. CHICAGO, ILL., PETEK, 1. MAJA — FRIDAY, MAY, lf 1925. " LETNIK XXXIV. Iz Nemčije. KRIŽEM SVETA. NEMŠKI KABINET OSTANE NA SVOJEM MESTU. — HIN-DENBURG SE STRINJA S SEDANJIM KABINETOM IN SI NE ŽELI SPREMEMBE. — FRANCIJA: "ŽE-LEZNI PAS KROG NEMČIJE." Berlin. — Nemški kabinet se popolna zadovoljnost z izidom je sestal in vzel v naznanje poročilo kancelarja Lutherja o poteku konference z novo izvoljenim predsednikom nemške republike Hindenburgom. nakar so člani kabineta soglasno izjavili, da ostanejo še nada- volitev v Nemčiji in da diploma-tični krogi v Angliji ne bodo spremenili svojega stališča napram Nemčiji. Francija je pa tako vznemirjena, da vidi z izvolitvijo Hindenburga, Črne oblake nad seboj, ki znajo deže-. — Washington. — Ženske so vstanovile takozvani "farm bloc" pod imenom Federated Farm Women of America. Namen te organizacije je gledati na prste špekulantom in dobičkarjem na račun farmarja, kateremu ne ostaja nič drugega, kakor trdo delo. ILLINOIŠKI SUHAGI PREMAGANI. Iz neodrešene domovine. Njih ftuhaski zakon, ki so ga zasnovali, da bi z njim država forsirala strogo prohibici-jo je propadla glas. samo za en Springfield, 111. Ije na svojih mestih, zlasti za i vati jeklo, katero bo dalo za- to, ker je dejal novi predsednik, da soglaša popolnoma s sedanjim kabinetom in si ne želi nikake spremembe. Luther si je prizadeval napotiti Hindenburga, da bi privolil izdelati nekako prokla-macijo, po kateri bi se pomirilo in zasiguralo zaveznike, da bi si ne delali toliko skrbi radi novo izvoljenega predsednika. Nemčija želi pogajanj za varstveni pakt in tudi pod gotovimi pogoji vstopiti k Ligi narodov. Dr. Simons, začasni predsednik nemške republike, bo naj-brže Hindenburgova desna roka in še nadalje ostal na svojem mestu kot novo izvoljeni podpredsednik. Iz vrst nacionalistov se čuje, da bo ceremonija vstoličenja civilna, ne da bi bilo kaj vojaškega pompa, in da bo Hinden-burg pri tej priliki v civilni ob- doščenja v svetovni vojni premaganemu Hindenburgu. Glede na to, išče Francija stike s sosednjimi državami, s katerimi bi formirala železen obroč okrog Nemčije. Neko poročilo tudi pravi, da namerava Francija izvabiti Rusijo v svoje mreže v zvezo proti Nemčiji. HUGHES ZAGOVARJA AMERIŠKO YLAD0. • Odkar je — Youngstown, Ohio. — Ge- prohibicija v Uniji in državi orge Overton iz Fort Wayne, Illinois niso bili illinoiški suha-Ind. je miril zakonska Mr. in či še tako tepeni, kakor zad-Mrs. Joseph Williams, ko sta j nji torek v illinoiški državni se prepirala, pri tem pa slabo zbornici. Pristaši tako zvane naletel, kajti bil je na mestu "antisalonarske lige" so pri-ustreljen. Zakonska sta areti- pravili predlogo, ki je vsebova-rana in se bosta morala zago- la strog zakon proti vsaki opojni pijači v državi. Celo farmarjem bi se z njo prepovedalo iz- PISMO POSLANCA BESEDNJAKA FINANČNEMU MINISTRU, KATERO DOKAZUJE DELO TEGA M02A, Kf MU JE NAROD NAD VSE. — DRUGE ZANIMIVE.. VESTI. Pismo posl. Besednjaka. | njegova gostilna v ulici Sv. I-Vlada je sklenila žrtvovati, vana je slovela daleč naokrog- približno 800 milijonov lir za izboljšanje uradniških plač. Razpisala je tudi že nekatere davke in pristojbine, da pride do potrebnega denarja. Med u-radnike so prišteti tudi upokojenci, katerim je treba zvišati prejemke. Kakor navadno, tako tudi to pot preti novim pokrajinam nevarnost, da bodo prikrajšani v svojih pravicah. Na finančnem ministrstvu so izdelovali uradniki načrt, po ka- Bolehal je dolgo časa. Naj počiva v miru ! Ameriško vlado se obdolžuje imperializma, kar pa bi«r£*i državni tajnik odločno zani-kuje. New York. — Charles E. Hughes, bivši državni tajnik jej pri neki priliki odločno zagovarjal ameriško vlado, katero I i se obdolžuje imperializma. Dejal je, da so nekateri ljudje, ki varjati, kdo je oddal usodepol-ni strel. — Saginaw, Mich. — Umrl delavati sadJ"evec' ki bi bil moč je neki dobrotnik, ki je zapu- nejsi kot Po1 odstotka. Država; terem bi se zvišala pokojnina stil en milijon dolarjev za do- ^ imenovala 25 komisarjev za brodelne namene, pri tem pa' cel I1Imois in * bi vodili stro" nimajo v' go nadzlranJe prohibicije. I- mestne meli bi Polno moč vo<3iti pogo- godbe, zato je volil v vzdrže-j ne *roti vsaki opojni pijači> vanje iste 30 odstotkov od ka-! l°*ltl P° hišah Preiskave itd. p-taja ; Tako so sanjali suhači. Toda — Chicago, 111. — V Evan-1 teh so se dobili v zborni-ston bolnišnico so pripeljali ne- C1 še P^tni Uudje. ki so se ko okrog 35 let staro žensko,' Plavili na noge in dali suha- čem pošteno brco, katero so tudi ni pozabil, da mestu Saginaw stalne katera je zavžila strup v samo- pošteno zaslužili. Po burnih de- morilnem namenu. Našli so jo .... eolski otroci v grmovju blizu batah' kl 50 se Jlh udeleževali i govorniki obeh strank so sledi- neopraviceno naso obsojajo leki; v svoji generalski unifor- vla(j0, da zavzema imperiali-mi bo nastopal le pri kakšnih stično politično smer .Tako pra-eventuelnih vojaških slavno-; vi Hughes, da taki ljudje dobi-stih. jo politični glavobol, ker nape- Socialisti v Nemčiji so imeli njajo oči, da bi videli nekaj, dolgo konferenco. Potek konfe-! kar sploh ne obstoji. Dejal je renče je bil kakor se je priča- tudi, da ni res, da bi kontvcli-kovalo; namreč nasprotovati rali ameriško vlado bankirji, novemu predsedniku pri vsaki Resnica pa je, da posojilo zu-mogoči priliki, a poznavalec nanjim državam mora biti za-razmer trdi, da bo tako na- deva privatnih bankirjev. Pra-spretstvo le malo škodovalo! vi tudi, da ameriški podjetni-novi vladi, ker število sociali-j ki in trgovci dobro vedo, da ne stov je silno majhno. Komuni-; bo ameriška vlada z oborože- v grmovju Central ave., ležečo v nezave-sti. Umrla je med potjo v bol-; volitve in sicer z rezultatom nišnico i 2*. suhaskih poslancev je gla- — Cleveland, Ohio. — Štir>oval° za uvedbo strogega zaje delavci so zadobili težke po-1 kona in 25 Poslancev je volilo •kodbe pri napeljavi električ-l Podlogi, kar je povzro- cilo, da je predloga propadla. ne žice, katero so napeljevali vshodno od Elyria, pri tem pa prišli v dotiko z električnim to- Posebno zanimive so bile de-kom 22.000 voltov. Poškod- bate: Poslanec Thomas J. O' bam bodo najbrže podlegli. Crady je dejal v svojem govo-— Mobile, Ala. — Suša dela' ru: "Kako je bedasto trditi, da! samo vpokojencem starih pokrajin, ne pa onim iz naših dežel. Ce tudi je jasno, da bodo plačevali nove davke državljani v novih pokrajinah v isti meri kakor oni iz starega kraljestva. Glede nato je poslanec Besednjak se zavzel za med bednimi najbednejše — družine starih avstrijskih vpokojen-cev in poslal ministrstvu sledeče pismo: Gospod minister! Iz različnih strani mi priha- Po desetih letih se javljajo iz Rusije Primorci, ki so v svetovni vojni prišli v rusko vjetništvo. V Trts je pisal neki M. Albi, ki je bil leta< 1914. na ruski fronti vjet. Doma so mislili, da je že zdavnaj mrtev. Pismo je naslovil na "Triest, Oesterreich." V Sibiriji menda še danes ne vedo, kako se je skončala vojna. V pismu vprašuje Albi celo, ali se sploh kedaj neha vojna? Anton Grižančič v Gradini v Istri je dobil pismo od svojega sina, ki se je oglasil iz ruskega vjet-ništva po desetih letih. Sin piše, da je zdrav in da se vrne, ako dobi tisoč kron za potne stroške. Najbrže je v Rusiji še mnogo naših liudi, o katerih mislimo, da so mrtvi. Najbrže tudi pišejo ali pisma ne dospejo k nam. Za pretepene Istrane. Dne 23. februarja so divjali jajo pisma vpokojencev iz no-, v. _ , __ . _ vih pokrajin, v katerih zahte- fas.ls*1 ok°h ^op,ra m P^tepR vajo popolno gospodarsko enakopravnost s svojimi tovariši iz ostalega kraljestva. Smatram, da so zahteve vpokojencev iz novih pokrajin zelo opravičene in dovoljujem si še enkrat, obrniti pažnjo Vaše Ekscelence na to težko zadevo. Z vsemi vpokojenci kralje- tukajšnjim farmarjem in last- je mogoče forsirati tak zakon.j stva je treba ravnati na enaki nikom sadnih vrtov velike skr- In to samo s 25. komisarji. In način, ker so vsi državljani iste' sti so sprevideli, (šele sedaj) da je edini pripomoček, po katerem se je mogoče "rdečkar-stvu" zdržati na površju, z ve- no silo tirjala dolg, ki so ga posodili privatniki. S tem hoče vlada v interesu svetovnega miru, da bi ameriški finančniki za vsega proletariata, in glede ne posojevali tam, kjer bi se posojilo rabilo za oboroževanje. -o- na to, so komunisti svojim "rdečim" bratcom socialistom predložili načrt, po katerem bi se dalo odstraniti monarhistično| Komunisti nevarnost. Načrt je pa tak, da ga socialisti ne morejo speeje-ti, ker je neizvedljiv, vsaj v času v katerem živimo sedaj, ker ljudstvo, namreč širša ma- hi. Veliko je že vničenega, krompir trpi silno. Po več cerkvah so se vršile pobožnosti in ljudje goreče prosili Boga pomoči. — Chicago, 111. — Suhaški agenti so našli na 752 N. Wells cesti v dvanajstnadstropnem poslopju "pivovarno." Tam je bilo 12 velikih kadi in 500 steklenic finega piva. Lastnika "pivovarne" so aretirali. — Benton, 111. — Tukaj je kdo bo nadzoroval te? Treba'države. To ne zahteva le poli- bi bilo armade in mornarice, da bi čuvala nad njimi. (Tu je imel v mislih podkupovanje). "Pokažite mi," je dejal O' Grady, "samo enega suhaškega poslanca, da ne pije in jaz jih bom pokazal vam tri, ki pijo!" Poslanec je v svojem dolgem govoru hudo ožigosal prohibi-cijo. Našteval je neštete zločine, ki jih je povzročila prohibicija. Našteval neštete graf- vrgli 6 duhovnikov • V v jeco. Odesa, Rusija. — Duhovniki v Rusiji so pravi mučeniki. Zo-i pet prihaja poročilo, da je bi-' lo v Odesi šest katoliških duša* je "tem idejam" nedostopna, hovnikov vrženih v ječo, kamor Komunisti zahtevajo razpust vseh nacionalističnih organizacij. Well, ako je 50 odstotkov nemških volilcev volilo za mo-narhističnega kandidata, potem moramo reči, da sedaj živeči komunisti razpusta teh organizacij ne bodo dočakali. Poleg . . , ji -rrain Ha Fe osebni vlak je skočil v bli- te zahteve tudi predlagajo, aa, bi se konfisciralo vso lastnino zini San Die*° s St,roJ in princov in izgnalo iz države'dva voza sta se preobrnila, pn P člane Hohenzollernske dru- čemur sta pnšia strojmk - so bili obsojeni na tri leta, ker so poučevali o veri, kar je seveda proti postavno pri "rdeč-karjih." -o- Železniška nesreča — dva mrtva. Los Angeles, Cal. — Santa m vse zine ne elemente od državnih služb, razpust takozvanega Leipsic sodišča, dati svobodo vsem političnim jetnikom, osemurni delavni dan in znižanje davkov. Proti vsem tem zahtevam imajo nemški socialisti gluha ušesa, edino orožje, ki imajo proti monarhistični nevarnosti je stavka in sicer vse delo po državi bi se trenotno ustavilo, a-ko bi moč monarhistov tako narasla, da bi se hotelo zopet spraviti na prestol "kajzerja." London. — Zadnja poročila , , ... i 1 kurjač ob življenje. Nekateri , odsloviti vse monarhistic- J . J J ' potniki so zadobili poškodbe pri sunku, ki so pa le neznatne. Takoj po nesreči je prišel na lice mesta posebni vlak s zdravniki in strežnicami. -o Vrv za svedrovce. V illinoiški državni ^zbornici je bila sprejeta predloga, po kateri se bo kaznovalo vsakega svedrovca, ki se ga bo zasačilo pri izvrševanju "rokomav-harske obrti" in bo imel pri sebi revolver, na najmanj 14 let ječe, v najhujšem slučaju pa umrl prominentni odvetnik W.jte, ki so se in se še vrše v tej A. Spiller v starosti 66 let. Po-! deželi radi korupcije pri prohi-kojni je bil preje drž. pravdnikj biciji. Dejal je tudi, "mi ima-Franklin okraja. j mo že sedem let prohibicijo pa -o--\ kaj smo dosegli ? Pijančevanje se širi v deželi bolj kot prej. In kar je glavno, prej so občine, okraji in država dobivale iz tega velike davčne dohodke, danes pa to požira graft, kar bi imela spraviti država." Tako so torej suhači v illnoi-ški zbornici doživeli svoj poraz. Policijski pes je našel čevlje žrtve. Chesterfield, Ind. — Policijski pes je našel čevlje od mladenke, katere truplo je bilo najdeno ob cesti. Oblasti, ki ta zagonetni umor raziskujejo so dali izjavo poročevalcem, da imajo v rokah prav važne podatke o zločinu, kateri pa še niso za v javnost. Pes, ki je našel čevlje je dalje vodil sled proti jezeru. Veliko prostovoljcev se je pridružilo policistom in z napetostjo sledijo vsaki stvari, ki bi le količkaj pripomogla k razvozljanju tega zagonetnega umora. -o- Tornado — 7 ranjenih. San Antonijo, Tex. — Od tukaj poročajo o tornado, ki je divjal v okolici Kyle in povzročil veliko materialno Škodo; sedem oseb je zadobilo težke poškodbe, katerih ena se bori s smrtjo. -o- Katoličan lista je nič! brez katoliškega iz Anglije'pravijo da vlada tam dosmrtno ječo ali pa - vrv. ŠIRITE »A. S. in EDINOST" Nesreča na ulici. Chicago, 111. — Elizabeth Dwyer, stara 14 let, je na potu v cerkev na N. Kidzie ave., ko je hotela preko ceste bila povožena od avtomobila in je poškodbam takoj nato podlegla. Elizabeth je hodila v osmi razred katoliške šole na N. Troy cesti in Sunnyside ave. -o- Poljska hoče zvezo z Jugoslavijo. Dunaj. — Od tukaj prihaja poročilo, da je poljski minister v Beogradu posetil jugoslovanskega zunanjega ministra M. Markovitcha, v svrho sklepanja pogodbe med obema državama, kakoršno je baš sklenila Poljska s Čehoslovaško. tična modrost, temveč tudi socialna pravičnost. Zaupam, gospod minister, da boste na seji ministrskega sveta, ki bo te dni odločala o usodi vpoMojencev, vpoštevali želje vpokojencev novih pokrajin in uresničili s tem zahtevo pravičnosti, kakor naše javno mnenje od Vas trdno pričakuje. Hvala lepa! Z odličnim spoštovanjem dr. E. Besednjak, državni poslanec. -o- Z Vrha v Istri poročajo kako ogorčenje je nastalo med ljudstvom, ko so orožniki uklenili in odgnali župnika Peršiča na ovadbo italijanskega učitelja, da je učil vero-nauk deco v cerkvi in jo tudi izpovedal. Odgnali so ga bili ponoči, vrnil pa se je po dnevu tretji dan ves vesel, ker je zopet nekaj pretrpel za svoje ljudstvo. -o- V vrelo vodo je padel in na posledicah opeklin umrl dveletni Marijan Carman iz Skednja pri Trstu. O-trok se je igral v kuhinji, kjer so ženske pripravljale žehto. Naključje je hotelož da mu je padla žoga, s katero si je preganjal čas, v kad vode. Marijan je hotel žogo pobrati, a se je nagnil tako neprevidno, nad posodo, da je izgubil ravnotežje, padel v krop in se tako upa-ril, da je kmalu umrl. Smrtna kosa. V Gorici je umrl gosp. Maks Petrovčič, gostilničar in poseat-nik, star šele 47 let. Pokojnik je bil znan slovenski obrtnik in več kmetov. Poslanec Besednjak je podal na notranjega ministra interpelacijo z vprašanjem, ali mu je kaj znano t> pretepu in kaj misli ukreniti, da prenehajo* fašistovski divji napadi na mirno jugoslovansko prebivalstvo ? -o—<- Krvava volitev v Mehiki. Nogales, Ariz. — V državi Senora v Mehiki je prišlo pri mestnih volitvah do krvoprelit-ja, pri kateri priliki je bilo 32 volilcev usmrtenih. Dva sta bila ubita v Nogales in ostali v Magdalena. -o- Bulgarija išče prijateljstva z Jugoslavijo. Belgrad, Jugoslavija. — Od? tukaj prihaja poročilo, da je-obiskal bulgarski minister, Vakarelski, ministrstvo za zunanje zadeve v Belgradu in izrazil željo njegove vlade, da bi ostalo med obema državama najboljše prijateljstvo. PosetiV je tudi premier ja Pašiča. DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne zve«, s pošto in zanesljivimi bankami * starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez rnkcil odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih is rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 _ Din ____.... $ 8.80 1.000 — Din ................$ 17.25 2,500 — Din ................$ 43.00 5.000 — Din ................S 85.50 10.000 — Din ................$170.00 100 — Lir ................$ 4.90- 200 — Lir ................$ 9.45 500 — Lir ................$ 22.75 1,000 — Lir ................S 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. mS nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja. dostikrat docela nepričakovaao. je absolutno nemogoče določiti ceae vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže}* po cenah onega dne. ko mi sprejmemo 'denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDJ V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO* VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK A CEŠAREK 70—9th AVE. NEW YORK, CITX, "AMERIKA NSKf SLOVE NEC*' iN "EDINOST." Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen ••ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — P U B L I^S HE D BY: — Edinost Publishing Company 1849 _ West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. MAROČNINA: SUBSCRIPTION; Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dsn in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi cago, III., under the act of March 3rd 1870. Kakšno moč ima predsednik nemške republike? naše liste. Za vie plačaj Vam dobri Bog in mati Božja! Mesto Cleveland «e jako Siri od Collinwooda naprej. Hiše našnjega predsednika republike. Seveda velja to le, v kolikor pride v poštev pisana bese ustave. Dejansko je bil nemški cesar absolutist, kakor se zdaj vedno bolj odkriva. Vse instance, na katere je po ustavi „„ bn VCZp": dnik i«'6 PTln0r ^ženjsko od njega od-'rastejo na novo, kakor gobe po visne. Predsednik pa je vseskozi odvisen od javnega mnenja, dežju. V Nottingham, ki se na- od ljudske volje vendar kakor razvidno, ima predsednik nem- haja naprej od Cleveland« je ske republike veliko moč, k. jo lahko izrabi v ta ali oni namen. ie polno slovenskih druiin, ki To smo Objavil, zato da bodo naši čitatelji vedeli, kake imajo svoje rezidence, a na St. pravice ima sedanj, predsednik nemške republike militarist ciairju in drugih delih mesta Hindenburg. Zakaj gotovo je, da Nemeijo čakajo pod Hinden- pa ^ajo svoje trgovine, ura- burgom novi dogodki. j .. , de itd. nexe Joliet, lil. — Imeli smo že skoro junijsko vreme, a ta teden je zopet hladnejše. Nahajamo se pač še v aprilu in ta še s svojim repom maha, da nam tako pokaže pre-j dno se od nas poslovi svojo j zvitorepost. j — Pijančevanje je grda navada, ki se pa tudi vedno ma- e ( vadi. Tako je povzročila pijača Suhadolnik, ki je pa ravno • žalosten dogodek v družini dni nekaj obolel, a zdravje 1008 North se je napil. Weimarska ustava je dala predsedniku nemške republike oblast, ki v marsičem presega ono bivšega cesarja. Res čudno je, da po revoluciji'1. 1918. ustavotvorna skup-, pauj Kuzetiča, na ščina ni skušala še bolj zmanjšati avtoritete novega državnega g]uff g^ y soboto poglavarja. Oblast predsednika republike je različne vrste: kakor pravijo mUnšajna te" trna eksekutivno pravico, kompetence legislativne vrste in vpliv natQ je napadeI doma Ž9no> ki na državni zbor. ;je ,eža,a z dvema otrokoma na Najbolje vidimo razliko med cesarskim in republikanskim postelji Z'icel so je kreirati ivid režimom, če si ogledamo pogoje, ki jih predvideva weimarska £eno nakar ga je žena hotela ustava za vojno napoved. Pravica napovedati vojno je bila glavna nemškega cesarja, bil je "gospodar vojne." Čl. 45. sedanje ustave pa na videz v tem oziru zelo omejuje oblast predsednika, kajti pravi, da se vojna napoved in podpis miru sankcijonirata potom zakona. Vstop Nemčije v vojno je normalno torej le mogoč s pri- ; ščuje nad tistim, ki se ga na- di pri znani družini Mr. Frank V nedeljo dne 26. aprila so imeli v Colfimvoodu krasno i-gro, "Domen," ki jo je priredilo Slovensko katoliško izobraževalno društvo pod vodstvom Rev. Milana Slaje pomožnega župnika v Collinwoo-du. Igralci so igrali jako dovršeno, zakar zaslužijo vso pohvalo. Obenem pa to dovršeno i-postrežbo. Rojakom pa ga pri- S1*3"^ pokazuje, da imajo v poročam pri nakupu obleker ColHnwoodu izbornega vodite- spoditi iz spalnice češ, da ji naj da mir vsaj v spanju. Kuzetiča je to ujezilo šel je po hatchet, (malo sekirico) ter je z njo u-daril ženo po glavi. V tem hipu skoči 15-letni sin od Mrs. Ija dramatike v osebi Rev. Sla-feta. Collinwoodska naselbina se Tahko srečno čuti v tem ožini, Končuiem in se zopet oglasim od kje drugod, kamor že me bo zanesla moja pot za katoliški tisk. Se še enkrat naj prisrčne je te j zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v Clevelandu na en ali mu vrača in je že skoro popol- flrwug' noma zdrav. Zglasil sem se tudi pri preč. ker on tudi potuje in meri obleke ter jih potem narejene pošilja njegovim odjemalcem. Zglasil sem se tudi pri Mr. Grdinatu gl. predsedniku, ki mi je takoj postregel z avto-jem na postajo za kar mu Bog plačaj. Tako sem se zglasil tu- voljenjem narod, skupščine. V slučaju pa, da je Nemčija napa-' Kuzetič in začela sta se trgati dena, daje ustava predsedniku pravico, napovedati vojno. Cesar je imel polno oblast glede oborožene intervencije, predsednik pa, na katerega strani bi stal narod, ima de facto skoraj iste pravice. Vendar pa mora vse predsednikove akte podpisati tudi kancler. Pravica intervencije v državnih zadevah, referendum v zakonodaji in pravica razpustiti državni zbor so prerogative, ki zelo utrjujejo položaj državnega šefa. Predsednik, ki ga podpira večina naroda, se bo čutil v resnici za gospodarja položaja. Predsednik republike pa ima tudi direktno pravo intervencije v notranjih zadevah države. Člen 48. ustave se glasi: "Če ena (nemških) držav ne izpolnuje dolžnosti, katere ji nalagajo zakoni, jo lahko predsedniki k temu prisili z orožjem. Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih čet/' Isti člen ustave daje predsedniku pravico, da ukrene vse potrebno za varnost javnega reda. Predsednik lahko izda vrsto odlokov glede osebne svobode, pisemske in poštne tajnosti, svobode tiska, cenzure, svobode shodov, kakor tudi garancije posesti. V principu je predsednik že imel priliko poslužiti se mogočne opasti, ki mu je dana. Novembra 1923. na primer, v času, ko sta revolucija in meščanska vojna ogroževala Saško in Bavarsko, je g. Ebert preda! svojo oblast generalu von Seecktu, ki je igral vlogo vojaškega diktatorja. Državni šef ima torej zelo učinkovita sredstva za interven- z očetom. Na krik žene in o-trok so prihiteli sosedje in policaji, ki so Kuzetiča ukrotili , in aretirali. Ujeli so ga v kleti, kjer so našli še dva čebra namočenega materijala za ku- g. župniku Jerneju Ponikvar, kf me je z veseljem sprejel ter v nedeljp pri sv. mašah navdušeno priporočal svojim dragim faranom, kar mi je pomagalo do lepega vspeha. Za krasne besede in dobre nasvete preč. g. župnika se najlepše zahvaljujem. Bog in ljuba Kraljica Majmška naj Vam stotero poplača, kar ste storili te dni za povzdigo katoliškega časopis- Leo Mladič pot. zastopnik. -O- Eveleth, Minn. Iz naše naselbine se pa res malo kdaj' kaj čuje. In vendar je naša naselbina največja nn Iron Rangu. Imamo svojo župnijo, več drutev in tako malo - i novic je od nas. Seveda krivda je nas samih, Id v tej naselbini živimo, pa tako malo poročamo. Jaz sem zamudil že ene tri zabavne prireditve, o kateA-rih sem mislil poročati. Na veli- ja konočni pondeljek je imel svo-t Dalje sem dolžan zahvale Izab*vo pevski klub, na ka- tudi Mr. Ig. Jeriču za vožnjo z!tero pa nlseTn ™°Zel> ker semi avtomobilom po Euclidu, da bl1 lstočasno bolan. Vse| sem tako hitreje obiskal naše!P^reditve so se dobro obnesle,, hanje t si "hudega." Take str naročnike. Hvala tudi Dr. Se- kakor pravijo in so prinesle lep posledice, k*jer ne poznajo me- nškarju za prisrčen sprejem in dobiček za stvari, ki so jim bi-* naklonjenost. Tako tudi Dr. !le namenjene. Omanu in Dr. Mallyu. Vsem Naš preč- * župnik so tudl najlepša hvala za dobre in ko-1 oznanili- da bf se farani skuW ristne nasvete zbrali ter ustanovili svoj Kato- Posebni vspeh sem pa dose- liški Klub' kakor Jih ima-io dru" ger v CoIIimvoodu. Pomagali j porodni katoličani. Toda med i je jako malo tudi za to stvar. Od 600 družin se jih je le malo udeležilo. Rojaki začnimo se malo zanimati za našo naselbino. Ogla-šajmo se bolj* pogosto. Kako lepo je citati lepe , dopise iz drugih naselbin. Pri nas pa toliko Slovencev pa taka tihota, kakor da bi nas ne bilo. Če bi je pn pijači. , — V Jolietu samem in po o-•kolici je precej obolelih ljudi. Posebno razsajajo razne bolezni med šolsko mladino kot ošpice. Več hiš nosi napise, da so zaprte radi bolezni. Poročevalec. -o- Cleveland, O. Iz pota. — Potovanje iz Chi-cage v Cleveland je najbolj pripravno, če odhajaš iz Chi-cage ob 11. uri zvečer in vza-meš spalni voz. Tako na vlaku zaspiš in ko se drugo jutro prebudiš, se že znajdeš v Cleve- so mi pri agitiranju zlasti Mr.|na™ Je jaKO ma,° zanimanj a ji Zalar, Mr. Skebe in drugi. Mr. Zalar me je vozil okrog z av-tojem, kar je zelo pospešilo moje delo. Mr. Skebe pa mi je pomagal zasnovati kampanjo za nove naročnike, katerih smo ! dobila lepo število. Za vspeh, ki sem ga dosegel j ciio v vseh državnih zadevah. Njegove pravice so v tem oziru landu ob pol 8. uri. Tako sem potoval mnogo večje kot one bivšega cesarja, ki se ni smel umešavati v Tako sem potoval tudi jaz. notranje zadeve raznih nemških držav in državic, katere so te- V torek 14. aprila zvečer sem daj vladali samostojni monarhi. Člen 48. weimarske ustave nam torej kaže, da je Nemčija z revolucijo storila korak naprej v z m i slu zedinjenja. Pravica razpustiti državni zbor je največja opora predsednika republike. To lahko stori iz lastne incijative, kadar se mu zdi primerno, ne da bi državnemu zboru povedal vzroke. v CoIIinwoodu pa se imam seveda zahvaliti tukajšnjemu ise od nas °*IasiI samo en na" nreč. g. župniku Rev. Vitus lročmk vsako leto, pa bi gotove Hribarju, ki je zadnje čase, ja-J ko navdušen za naše katoliške I nas v To njegovo pravo je omejeno le s klavzulo, da sme razpust proglasiti le enkrat iz istih razlogov. Cesar pa je moral, da razpusti državni zbor, imeti privoljenje državnega sveta. Torej je tudi v tej stvari bila njegova oblast mnogo manjša kot da- odšel iz Chicage in 15. aprila liste. Z navdušenimi besedami zjutraj sem bil že v slovenski.ie nrinor^čal v nedeljo pri sv. metropoli Clevelandu. Najprvo mašah naš list A. S. & Edinost, sem se ustavil pri znanemu ro-jZ gromovitim glasom je pozi-jaku mojemu prijatelju Mr. val ljudstvo naj pomeče iz svo-Math Povšetu, kjer sem odložil jih hiš vse nasprotne liste, ki mojo ptrljago in bil pri njemu napadajo vero in našo delavno na stanovanju za časa mojega j duhovščino, kakor to zlasti de-bivanja v Clevelandu. Dolžnost,lata cortlandtski in lawndalski me veže, da se Mr. PovSetovi, dnevnik. Zato se je ljudstvo tu-družini najlepše zahvalim za 1 di tako številno naročalo na imeli po tri dopise od vsaki številki. Obenem prilagam dva dolarja za nadaljno naročnino za priljubljeni list A. S3. & Edinost, katerega zelo radi čitamo pri nas*. — Pozdrav! A. C. N". o Chicago, I IT. V nedeljo 3. maja bodo imeli v šolski dvorani svojo prireditev s plesom naši Orli in Vsled skušnje. Vrabci vedo — kje dobro proso. Tako pri 'Del. S." vedo — kak dobro je rusko zlato! * * . * Priložnost. "Zakaj ste ukradli zapestnico iz zlatarjeve izložbe ?" "Bog pomagaj! V oknu je bila tablica z napisom: Izrabite lepo priložnost! Termi lepemu vabilu se pač ni bilo mogoče ustavljati." * * * Nerodno. Gospod ( (Toiharici.) Zakaj' ste povedala moji ženi, kefaj" sem prišel domov. Kuharica. Saj' nisem nič povedala. feejala sem samo, da sem tako zamišljena kuhala zajtrk, da nisem pazila, koit- ko je bila ura, ko ste prišli. * * Oj Peter, povej", povej . . . AT je Peter že odgovoru, kdaj se z atom bo dogovoru,, kako če odgovorit radi njih poroke TT Naj nam pove —-T kak se imenuje — če je koruzna — aP je kaj druzga !' —Kikiriki! * * * Prijaznost. Policaj : "Vi ste aretirani. Vi ste tisti, na katerega glavo je razpisanih pet tisoč dolarjev/* Potepuh : "Ne, moj dragi — kako rad bi vam privoščil kaj zaslužka/' * * * Sovražnik tobaka. Sovražnik tobaka govori na nekem zborovanju: "Vi greste v tobakarno, položite denar na mizo, dobite zavitek cigaret, toda dobite še mnogo več. Temu sledi pivo, vino. žganje . . Glas iz občinstva: "Kje stanuje tobakarnar? . . Orlice. Na tej prireditvi nastopijo naši Orli in Orlice tudi s telovadnimi točkami. Ples in zabava se prične točno ob T. uri zvečer. Telovadba pa se začne ob 8. uri zvečer. Rev. Father Eeon, O. F. MV voditelj Orlov in Orlic vabi vseslovensko občinstvo v nedeljo večer v šolsko dvorano. Zlasti stariše Orlov so vabljeni, da se prireditve prav gotovo udeležijo in tako dajo nasi mladini po^ guma za nadaljno delo na tem polju. Telovadne točke botfa jako zanimive in vsakdo bo razočaran, kaka se je naša mladina v tem kratkem času izurila v telovadbi. Zatoraj vsi v šolsko dvorano prihodnjo nedeljo večer! Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj k&toliiki dnevnik? Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čemi go j. Asti, nikar se ne moti, ljubosumnje do Meritre ti je šepetalo v uho, ne duh božanske Ahure. Sedaj pojdi in vzemi svoje strahove s seboj, zakaj ta črna zarotnica Meritra čaka v moji sobi, da me sleče in me uspava s svojimi prijetnimi šalami in s svojim čebljanjem." "Faraon je govoril in jaz grem," je rekla Asti s svojim mirnim glasom. "Naj bi faraon sladko počival in se srečno zbudil." Tua to noč ni mogla spati. Kadar je za-tisnila oči, so se ji v duhu pojavljale prikazni, strašne, blodne prikazni, in v vseh je imel ta debeli in ostudni Abi svojo vlogo. Tako je zopet videla oni prizor pri usodni pojedini, ki jo je oče bil priredil princu iz Kesa, ko je Asti s svojo umetnostjo dosegla, da je prišla iz glumačevega vrča podoba opice. Samo da se je sedaj dvignil iz vrča Abi, strahotni A-bi, z rdečim mečem v roki in s faraonovo krono na glavi. Skočil je z ustja vrča, jo požiral s svojimi poželjivimi očmi in z jekleni koraki stopal proti njej, da jo pograbi, a se ni mogla ganiti, nekaj jo je ne- premično držalo na prestolu. Nič več ni mogla tega prenašati — odprla je oči in strmela v temo; iz teme pa so prihajali glasovi, ki so govorili o smrti in vojski. Zamašila si je ušesa in se trudila, da bi zbrala svoje misli pri Ramesu, žarkookem, lahkonogem ljubljencu svojem, ki ga je tako zelo želela zopet videti, brez katerega je bila tako sama in brez pomoči. Kje je Rames? se je vpraševala. Kakšna usoda ga je doletela? Zdelo se ji je, da nekaj v njej odgovarja: smrt. O, če je Rames mrtev, kaj naj stori ? Kaj ji pomaga, da je kraljica Egipta, prva ženska na svetu, če je Rames mrtev? Samotnost, neznosna samotnost se jo je polaščala. Smuknila je s postelje in skozi vrata svoje male sobe v stolpu. Bila je na ozkem stopnišču in pred njo je bila ona druga soba, kjer je spala Asti. Nekdo je govoril z njo! Morda je bil Mermes z ženo, in če je bilo tako, tedaj ni smela vstopiti. Ne, to je bil Astin glas, in ko je prisluhnila, je zaslišala mrmrajoče prošnje in slovesne rotitve. Odprla je vrata in vstopila. V sobi je gorela majhna svetilka in pri slabotni luči je videla, da je stala tamkaj Asti v beli obleki in z razpu-ščenimi lasmi, z dvignjenimi očmi in proti nebu iztegnjenimi rokami. Tedaj je Asti tudi njo opazila, toda le nejasno, ker je stala v temni senci, tako da je ni spoznala. "Stopi bliže, o duh, in govori, zakaj še nikoli nismo tvoje pomoči bolj potrebovali," je rekla. "To ni duh; to sem jaz," je odgovorila Tua. "Kaj imaš v tej pozni nočni uri z duhovi opraviti, Asti? Ali ni dovolj groze okrog nas, da kličeš še duhove povrhu?" "Kličem jih, da nas rešijo groze, kraljica, zakaj tudi jaz mislim, da smo v najtežjih nevarnostih. Ta noč je polna čarovnije; voham jo v zraku in se trudim, da bi pregnala čar s čarom. Pa zakaj ne spiš?" "Ne morem, Asti, ne morem. Strah se me je polastil. O, da bi ne bili nikoli prišli v to zoperno Memfido, da bi ne bili nikoli videli nje nesrečnega gospoda, tega grdega človeka, ki me hoče dobiti za ženo." ^ "Ne boj se, gospa," je rekla Asti in je objela nežno in trepetajočo Tuino postavo. "Jutri zjutraj odrinemo; to vem od faraona in straža se že pripravlja, ta prokleti Abi pa je v ječi." "Ni ječe, ki bi ga mogla zadržati, Asti, razen groba. O, zakaj ni moj oče ukazal, naj ga pobijejo, kakor bi bila jaz storila ? Potem bi ga saj bili rešeni in nikoli bi me ne mogel več poročiti." "Ker je bilo drugače usojeno, o Neter-Tua, in faraon mora izvršiti svojo in našo uso- do in nihče ga ne more pregovoriti, čeprav je dobrotFjiv." Ko je govorila te besede, se je od nekod spodaj oglasil krik, glas človeka v strahu ali bolečini, in nato so se zaslišali koraki na stopnišču. "Kaj se godi?" je rekla Asti in je plani-la k vratom. "Faraon je umrl ali umira," je odgovoril prestrašen glas zunaj. "Naj njeno veličanstvo pride k faraonu!" Naglo sta se oblekli in pohiteli po ozkih stopnicah doli ter skozi dvorane, dokler nista prispeli v faraonovo sobo. Ležal je na postelji, okrog njega so stali dvorni zdravniki. Govoriti ni mogel, toda oči je imel odprte in je spoznal hčer, zakaj dvignil je slabotno roko in pokimal ter pokazal na noge. "Kaj je, človek?" je vprašala prvega zdravnika, ki ni odgovoril, marveč dvignil o-dejo s postelje in razgrnil faraonove noge in stopala, ki so bile bele in izsušene kakor na ognju. "Kakšna bolezen je to?" je vprašala Tua zopet. "Ne vemo, o kraljica," je odgovoril zdravnik, "ker vse svoje žive dni nismo videli nič takega. Meso je naenkrat usahnilo in udje so hromi." "AMER1KAN3KI SLOVEMC BI RS m J sv. Družine IZ URADA TAJNIKA DR. SV. IVANA KRSTITELA, ST. 13. D/ S. D. (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zis™hADm"r SEDEŽ= JOLIET, ILL. : £t £ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet III. t. podpredsednik____ JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Cl. tajnik ................ JOS. SLAPNiCAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, III. Blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa. 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet, 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. TOS. KLEMENČIČ.1212 N. Broadway, Joliet. 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. Do dne 31. dec. 1924. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 535.993.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v ovojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Spre->*majo se moški in ženske, od 16. do 55. leta. otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. ivo dosežemo število 2000, se t viša zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poles smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! MWV^—mm NAZNANILO. Chicago, 111. I Naše društvo sv. Ivana Krsti-' tela, št. 13. DSD. v Chicago,1 111. je na zadnji mesečni seji j sklenilo, da bomo napravili, piknik s plesom 21. junija, t. j. J tretjo nedeljo v mesecu juniju( in sicer v Albert Mišek Grovu v Lyons, III. Vsa chicaška društva se u-Ijudno prosi, da upoštevajo to prednanznanilo, da ne bi po- tem, katero drugo društvo priredilo piknika, na ravno isti dan, ker to bi bilo samo v škodo obema društvoma. Obenem bi pa prosil vse člane našega društva, da bi se v večjim številu udeleževali naših sej. Samo na ta način, moremo kaj koristnega napraviti za društvo. Bratski pozdrav! Steve Foys, tajnik. SLOVENCI V ELKHART, IND. POZOR!!! | Vsem rojakom Slovencem v slovesno po gl. predsedniku K. Elkhart, Ind in okolici se na- S. K, J. znanja, da se vrši v Elkhartu družabni sestanek vseh Sloven- Z gl. predsednikom pride se cev te naselbine v pondeljek P»r drugih uglednih mož, ki bo-dne 4. maja zvečer. To bo ne-j do nastopili kot govorniki. Po-kak katoliški shod za našo na- vsi, ki boste čitali te vr- selbino. Shod se bo vršil v zna- stic* ie »vojim sosedom in agi-nih OBLAKOVIH PROSTO-! tirajte, da bo udeležba čim več- RIH NA HUMP. Komunisti ▼ Bulgariji usmrtili 8 policistov. Sofija, Bulgarija. — Nekega zloglasnega morilca, komunista sta hotela dva policista aretirati v njegovem stanovanju, katera je pa brezvestnež usmrtil, nato pa pobegnil iz hi- še in se zabarikadiral ▼ bližini mesta. Četa policistov je bila takoj odposlana za njim, a bil je dobro oborožen in predno j« zadela krogla njega in ga o* smrtila, je on usmrtil 8 polici^ stov. ja. Pridite prav gotovo vsi z družinami. Kaj takega se ni i-Kot posebni govornik pride| mela naša naselbina zato vsi naj v našo naselbino znani izbomi noge prihodnji pondeljek dne, govornik Mr. Anton Grdina gl. 4. maja zvečer ob pol 8. uri. j VABILO * • — k gledališki predstavi — "TrtJe Tički" BURKA V DVEH DEJANJIH. Nastopijo igralci iz Chicago. Igra se vrši v cerkveni dvorani na 96th Str. V nedeljo, 3. maja 1925 V KORIST CERKVE SV. JURIJA V SO. CHICAGO. Začetek točno ob; 8. uri zvečer. predsednik K. S. K. J.. Skušaj-mo za ta dan dobiti tukaj novih članov in članic za K. S. K. Jednoto, kateri bodo sprejeti' 182# K s. K. J. Vsakdo dobrodošel! Vse vabi na ta shod Odbor dr. sv. Vincenca štev. Cenjenim krajevnim društvom in vsem članom (icam) Družbe sv. Družine nazna-l njam, da sem dne 11. aprila' prejel od državnega zavaroval ninskega departmenta iz Springfield, 111., postavno dovoljenje poslovanja, za naš; Mladinski oddelek. Z drugo besedo, naš Mladinski oddelek je sedaj Inkorporiran in je pod državnim nadzorstvom. Veliko truda je bilo treba predno smoj to dosegli. Ko je zadnja kon-i vencija določila, da naj se u-stanovi Mladinski oddelek, je bilo naznanjenih okoli 300 o-trok. Ko smo potem mislili pričeti s poslovanjem tega oddelka, se je izkazalo, da jih ni bilo niti toliko, zato nismo mogli pričeti. Glavni odbor je potem na letni seji dne 2. jan. 1923, določil, da se poslovanje Mladinskega oddelka prične, akoravno se ne priglasi 500 o-trok, kakor postava določa. Sestavili smo pravila in vse potrebno za pričetek, pa glej ga spaka, pričele so se epidemič-ne bolezni otrok po raznih naselbinah tako, da zopet ni bilo mogoče pričeti. Šele 1. maja 1923 smo spravili nekaj čez 300 otrok skupaj in pričeli s poslovanjem. Mladinski oddelek je potem rastel od dne do dne, ter slednjič narastel do števila 500 članov (ic) ko se je to število doseglo sem precej vložil prošnjo za postavno dovoljenje. Veliko je bilo dela in truda, bodisi od glavnih uradnikov in od krajevnih društev. Dolžnost me veže, da se tem potom za- jevnih društev, kakor tudi vsem posameznim članom in članicam, kateri so kaj storili za napredek Mladinskega oddelka. Mladinski oddelek je naš up in naša bodočnost, ter je življenske važnosti za vsako organizacijo, tako tudi za Družbo sv. Družine. Cenjeni sobratje in sosestre! Ustanovili smo Mladinski oddelek, dosegli potrebno število za Inkorporacijo in dobili postavno (d°v°ljenje za poslovati. Ali je sedaj naše delo že končano? Ne dragi mi sobratje in sosestre, naše delo se je sedaj šele pričelo. Sedaj moramo iti vsi na delo in podvojenimi moč mi za pridobivanje novih članov in članic za naš Mladinski oddelek. Naj ne bode med nami nikogar kateri ima otroke, da bi jih ne vpisal v društvo. Društva katera imate že ustanovljen Mladinski oddelek, skušajte-število podvojiti. Društva pa, kateri še nimate Mladinskega oddelka, pa prosim, da ga ustanovite, kakor hitro je mogoče. Izkazalo se je, da društva katera imajo Mladinski oddelek dobro napredujejo. Skušajmo do prihodnje konvencije pridobili vsaj toliko članov (ic), da bo naš Mladinski oddelek štel 1000 članov (ic). To število prav lahko dosežemo, ako bomo vsi storili svojo dolžnost. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice, ostajam Vaš udani sobrat Josip Slapničar, tajnik D. S. D. t Phone : Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. + JU * * w|ji» «f» POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. "Joseph Dunda. pomož. kasir. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: . Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE.. CHICAGO. ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so najnižje 1 Blago dovažamo na doni, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. & P.) JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1 1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Chicago. Ne zanemarjajte svojih oči! se na nas. Šajo oči. premimo katere Obrnite ako vam pe-Mi vas o-z očali tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna 1724 So. Ashland CHICAGO. ILL, Vstaja Škenderbegova -- Zgodovinska Povest -- Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel I. M. n S XIX. Iduna je v začetku mislila, da izvira kneževo obnašanje iz prevelikega in minljivega prekipevanja strasti, kakor se je večkrat prigodilo, kar ga je poznala. Ko pa je kmalu na to odšla v svojo sobo in ji je njena glavna strežnica povedala, da se mora v bodoče smatrati kot vjetnico, in ne sme zapustiti sobe brez dovoljenja, se je začela tresti od strahu pred mogočnim nasiljem slabo brzda-nega duha. Skušala je pridobiti strežnico na svojo stran; toda ženska je bila predobro iz-učena, da bi pokazala katerokoli Čustvo ali izrazila katerokoli mnenje o celi stvari, in ji je celo sporočila, da ji je zapovedano govoriti z njo samo kar zahteva njena služba. Iduna je bila skrajno nesrečna. Spomnila se je na svojega očeta, mislila na Škendra. Preteklost se ji je zdela kakor sanje; pogostokrat je začela skoro misliti, da je še vedno vjetnica v adrijanopeljskem seraju in da so bili vsi poslednji čudni doživljaji samo o-mamni prizori nemirnega spanja. Pri takih mislih jo je potem kak majhen dogodek, glas zvonca ali pogled na kako svitlo stvar prepričal, da se nahaja v krščanski deželi, da je bila v resnici v vjetništvu in sicer vjetnica zaljubljenega tovariša svojih mladih let. Njena ogorčenost radi Nicejevega vedenja je vzpodbujala njen pogum; sklenila je, da poskusi u-bežati. Njene sobe so bile samo od zgoraj raz-svitljene; zato je sklenila splaziti se ponoči na hodnik. Toda vrata so bila zaklenjena. Žalostna in prestrašena se je vrnila nazaj v svojo sobo in bridko jokala. Dvakrat na dan jo je resna in molčeča ženska obiskala ter ji prinesla živeža, in ko je zopet odšla, je zaprla vrata za seboj. To je bilo edino človeško bitje, ki ga je zaprta Iduna mogla videti. In tako je že minulo teden dni. Devetega dne zvečer je -ženska presenetila Iduno s tem, da ji je izročila neko pismo, ko je odhajala iz sobe. Iduna ga je sprejela z radovednostjo in vendar nerada. Spoznala je Nicejevo pisavo in ga vrgla nejevoljno na tla. Toda pismo je bilo treba prečitati in zato ga je pobraia in odprla. V njem je bilo pisano, da je dospela ladija iz Aten in da mora naslednjega dne odriniti proti Italiji. Sporočilo se ji je tudi, da so Turki pod poveljništvom Mohameda udrli v Albanijo in da so Ogri pod poveljstvom njenega očeta prišli kristjanom na pomoč. Pismo pa jo je tudi spominjalo, da bi jo mogel Nicej skoro v istem času, ki bi ga potreboval za odhod v tujo deželo, ako bi bila razumna, izročiti njenemu očetu, on pa bi se lahko vdeležil velikega boja za domovino in vero. Pismo je bilo pisano odločno, vendar pa dobrohotno. Ko je nesrečna gospica planila pokonci in prestrašena stopila po svoji sobi, se je zgodilo da je veter njene obleke ugasnil svetilko. Ker jo je strežajka v tem dnevu ravnokar poslednjikrat obiskala, je bilo malo upanja, da bi jo mogla zopet prižgati. Nesrečni so v temi vedno še bolj nesrečni. Svetloba je zanje največja tolažnica. In tako je ta mala nesreča zapuščeno Iduno skoro popolnoma prevzela. Ko se je ozirala naokoli in v svoji nesreči vila svoje roke, je svitla proga svetlobe na strani vzbudila njeno pozornost, kar jo je zelo iznenadilo. Stopila je v tej smeri naprej, iztegnila počasi svojo roko in opazila, da svetloba prihaja skozi razpoko v okviru enega velikih zrcal, ki so bili ulože-lii v steno. In ko je pritisnila na okvir, je na svoje začudenje čutila, da se je začel premikati. Previdno je svojo roko le polagoma odtegovala in tako zmanjšala hitrost, ki jo je povzročilo pero. Ko je zrcalo odstranila, je videla majhno okno pred seboj. Iduna je prijela za ročaj in brez velike težave odprla okno. Vjetnica je veselega srca zrla v svetli mesečini na prosto in krasno pokrajino. Pod njo je rastlo bogato in bujno drevje, pred njo se je razprostirala prostrana, rodovita ravan, obrobljena od temnih, visokih gora, na svit-lem jasnem nebu pa se Je svetil prvi lunin krajec, srečo obetajoče znamenje mosleman-skih napadalcev. Iduna je radostno zrla na to pokrajino, potem pa je odšla od okna in si z rokami zakrila svoje oči, ki toliko časa niso gledale svetlobe. Morebiti so jo tudi navdale nenavadne misli. Kajti naenkrat je zagrabila število prtov, ki so ležali na enem izmed stolov, ter jih zvezala skupaj ; nato je z največjim naporom primaknila k oknu težko postelj, pritrdila nanjo tako narejeno vrv. drugi konec pa je vrgla skozi okno. In vrla Hunijadova hči se je priporočila usmiljenju Svete Device in splezala po prteni vrvi na spodaj ležeči vrt. Ustavila se je, da se oddahne in uživa svojo svobodo. Drzen je bil čin, ki ga je tako pogumno izvršila. Toda nevarnost se ie seda.i šele začela. Spoznala je, da je splezata na zadnjem delu gradu navzdol. Boječe se je plazila dalje. Spomnila se je, da so se nahajala majhna vrata v zidovju, ki je obdajalo grad. Dospela je do vrat. Bila so seveda zastražena. Edin stražnik pa je ležal blizu vrat, poleg njega pa je ležala prazna kupica ili izpraznjen vinski meh. Vzpričo tega ji ni bilo težko splaziti se mimo njega in do vrat. Odprla jih je brez najmanjšega truda in dospela na prosto. Sedaj je bila v resnici svobodna. Urno je hitela preko širne planjave. Nadejala se je, da pride do kakega mesta ali vasi predno opazijo njen beg, in tako je hitela skoro tri ure neprestano naprej, ne da bi se ustavila. Dospela je do krasnega oljkinega gaja, ki se je razprostiral široko po ravnini. In pot je držala skozi ta lepi oljkin gaj. Hodila je dalje in ko je prišla nekako miljo daleč, je prišla do odprte zelenice sredi gaja. Sredi trate se je vzdigovalo lepo starodavno poslopje iz belega marmorja in blizu njega je žuborel studenec. Bilo je skoro polnoči. Iduna je bila že utrujena in se je vsedla na stopnjice pri studencu. In ko je tukaj premišljevala kaj vse je doživela, je začula v gozdu neko šumenje; prestrašena je skočila pokonci in se skrila za nekim drevesom. In ko je utripajočega srca stala tamkai, se je z nasprotne strani bližal studencu možak. Stopil je na stopnico studenca in se pogledal v vodo, kakor da bi hotel piti; mesto tega na je izvlekel svoj scibetar in era sunil trikrat v vodo in glasno zaklical: "Skender-beg!" Ko je Iduna cula to ime, je stopila gnana od neke nepremagljive sile izza svojega skrivališča; vendar je naenkrat na ves glas zakričala, ko je spoznala obraz princa Mohameda! "O. noč slave!" vzklikne princ in stopi k njej. "Ali v resnici zopet vidim krasno Iduno? To je v istini resničen čar!" "Proč! Proč!" je zavpila Iduna prestrašena in skušala ubežati. "Držal je svojo besedo, ta zviti zdravnik, boljše kakor sem pričakoval!" je dejal Mohamed in jo prijel. "Prav kakor zaslužiš!" je zaklical mogočen glas. Iz gozda je planil vitek junak in hitel proti Turku. "Tukaj sem, da izpolnim svojo obljubo, princ Mohamed!" zakliče tujec in potegne svoj meč. "Škender-beg!" vzklikne princ. "Midva sva se že nekoč videla, princ. Narediva sedaj tako, da se bodeva zadnjikrat videla." "Nesramni, peklenski izdajalec!" je vzkliknil Mohamed; "ali v resnici misliš, da bom onečastil svoj meč s krvjo svojega ube-glega sužnja? Ne! Prišel sem semkaj, da te kaznujem, ne morem se pa tako ponižati, da bi bil jaz sam tvoj kaznovalec. Straže naprej! Zgrabite obadva!" ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDCAN JE! kad ar potrebujete poprrebnika sc spomnite vedno na prvi slovenski oojfrebni zavod GRDINA IN SINOVI O 1053 — E. 62nd St. ^^ CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po-^»v kličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR * se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-l j am na dom. Prevažam pohi* stv*, ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite m° po telefonu ! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, IT-L. Phone: Rosevelt 8221. S. P. D. )Sv. Mohorja «» • USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 3x. DEC. i»ax. Sedež Chitago, Illinois. Predsednik, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Pl. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str. Blagajnik, Frank Banich, 1902 W. 22nd St. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajick, O. P. M. NADZORNI ODBOR: John Densha, John Stare in Mary Sluga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st Organizator, Frank Kobal. URADNO GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svajo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7 00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! 4 Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja ■e obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. IZ URADA TAJNIKA DRUŽBE SV. MOHORJA. Chicago, III. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo dne 3. maja ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Torej a-peliram na članstvo, da se vsi v obilnem številu udeležijo seje, na kateri je več jako važnih stvari za rešiti. Na prihodnji seji bo sprejetih več novih članov. Zato bratje in sestre udeležite se seje velikem številu, da pokažemo novim članom, da se zanimamo za to našo domačo podporno organizacijo, v katero bi moral spadati vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Torej upam, da ne bo nobenega manjkalo na prihodnji seji. Bratski pozdrav! V- A. Stonich, tajnik. FRANK GRILL > Edina slovenska mlekarna ISr1 SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi srarantiranr delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let: kot največje to zadevno podjetje v Chica.ii. Unijski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. »» * + * + * * * * BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju aH od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vase zobe v kratkem času, da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj; — Ptostrežnice. Phone 4854. c« BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Biiren ceste. Joliet, I1L Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE Piše J. M. Trunk: "Glas Svobode" se sklicuje za svojo porodno kontrolo na — Krista in na judovsko-kr-ščanskega Jehova, kar mu morate biti samo prazni imeni, saj kot svobodomislec ne veruje v nobenega "boga." Pa pustimo to. O Jehovi pravim samo to-le: Ali veste kaj pomeni latinski prevovor: Quod licet , Jovi, non licet bovi? Ime Jehova vsebuje tudi pojm, da je I on gospod narave. Ste vi tu-'di??? Matevža V, 28, pa še enkrat prevdarite. Razumete prav dobro, o čem Krist govori in o-menjate o duševnem prešesto-vanju. Well. Pa hočete tako strašno kočljivo stvar, preše-stovanje s pogledom, pokriti s telesnim prešestvovanjem ? ? ? ? In kaj je porodna kontrola kaj drugega?? Svobodno je lahko misliti, a je tako lahko tudi pravilno ? ? * * * Dogodek štev. 29 v Prosveti. Beseda Jokel mi je dokaz* da je pisec ali štajerski ali koroški nemškutar. Na Kranjskem ali Goriškem je ta beseda nepoznana, kvečem, pri Kočevarjih. Gotove tajč strani se socialisti ne morejo iznebi-ti, dasi pri tem niso osamljeni. Kaj piše dr. Krajger? "Slo-i venski petošolci so v Ljubljani v vežnih lopah slovenske fr-klce objemali, pred Nemkami so pa klečali na kolenih" . . . j Še klečimo in hodimo po trebu-i hih pred nemškimi Joklni . . ^ I- NAJBOLJŠA BODOČNOST ZA SLOVENCE SLOYENSKA NASELBINA FLORIDI. Nastavlja se v Melbourne Fla. slovenska naselbina, zemlja je najrodovitnejša na svetu. 5 milj od mesta in mori a na glavni poti, 5 milj od železniške postaje. Prodaja se od 5 akrov do 20 akrov. — Oni. ki so resni ter želijo biti neodvisni, naj se oglasijo pri: Mr. MARTIN LAURICHU 1900 West 22nd Place. CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5777 — ali pa pri: ALBERT D. JANSIC-KU 162 N. State Str. Phone: STATE 4072. Pot v Florido in nazaj bo plačana tistim, ki si hočejo zemljo ogledati. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga, fotografičnih potrebščin. -J 2153 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste_ CHICAGO, ILL. DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ali pa pri Mr. Leo Jurjovcu. V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila dajem zastonj. Anton Zbašnik POSOJILO 4905 Butler St., JAVNI NOTAR, POSOJILA na prve in druge vknjižbe. DruRe vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5.000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna provizijv Kupujemo vrednostne papirje LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje " 160 N. La Salle, St. CHICAGO. ILL. J. KOSMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, lit Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ: NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene.. Prevzamem barvanje hiš zu-v naj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.