8. MARCU NA ROB___________________________________________________________________________ Enakopravnost v očeh moških Enakopravnost žensk prav gotovo ne more biti le stvar žensk, marveč je stvar celotne družbe in seveda tudi moških samih. Zato smo jih nekaj izbrali, da nam povedo, skozi kakšna očala oni vidijo to enakopravnost, kije na papirju več kot imenitna, v življenju pa je vse prevečkrat pozabljena. PETER GOLOB (direktor): »Treba se je samo ozreti okrog sebe in že je na dlani, kako daleč smo prišli z enako- pravnostjo žensk. Ce bi se vse lepe besede o enakopravnosti spolov preli-le v resničnost, se nama zdaj ne bi bilo treba pogovarjati o tej temi. Ženske še naprej delajo dva ,šihta', zlasti pa so obremenjene gostinske delavke z de-ljenim delovnim časom, z delom ob sobotah, nedeljah, praznikih, da ne go-vorim o nočnem delu. V gostinstvu je vse več žensk, ker je delo slabo plača-no in moški bežijo iz njega. Velike ko-zle streljamo že pri vzgoji; v vrtcih in šolah delajo predvsem ženske, kar v bistvu pomeni, da je vzgoja na njiho-vih ramenih in da so moški .ustvarjeni' za druga, bolj pomembna dela. Tudi sam občasno poučujem in neredko do-življam, da me kolegice prosijo, naj jim priskočim na pomoč, ker jih učen-ci ne poslušajo. In zakaj jih ne posluša-jo? Zato, ker jih imajo za manj vredne, kaj bi bilo drugega. In tudi starši pri tem niso nedolžni, saj z zgledi često pokažejo, kam naj bi sodile ženske in kam moški.« EDI SLIVAR (študent prava): »Sko-zi dolga stoletja so bili moški v dokaj privilegiranem položaju in tega ni mo-goče zbrisati čez noč. To je globoko v ljudeh, da ne rečem v zavesti in bo še dolgo trajalo, da bomo uresničili tisto, kar smo zapisali v naše nadvse sodob-ne in demokratične zakone. Ženske so resda že po naravi drugačne, a vzgoja jih navadno še bolj potisne na tir ute-čenih navad in miselnosti. Na srečo jih je vse več, ki znajo uveljavljati svojo enakopraynost, a morajo navadno po-kazati več kot moški, zlasti če gre za kako vodilno delovno mesto. Mislim, dsrbo gospodarska kriza še bolj poka-zala. koliko smo resnično enakoprav-ni. Ze zdaj se kažejo težnje, da v delov-nih organizacijah rajši zaposlijo moške kot ženske. So tudi primeri, da za ena-ko delo moški dobi več kot ženska. To je primer moje mame, delavke v tovar-ni v Pulju. No, morda se bodo nove generacije moških le enakopravneje obnašale do drugega spola in se bolj približale tistemu, kar ženski pripada po ustavi.« JANEZ JANEŽlC (čevljar): »Ah, ko bi ženske vedele, kako so bile včasih zapostavljene, se danes sploh ne bi pri-toževale! Zdaj se ženske povsod uve-liavljajo, tudi v politiki in pravje tako. Ce niso povsod tako enakopravne, kot bi morale biti po zakonu, so krivi mo-ški, ker jih hočejo potisniti v ozadje irt biti več od njih. Po drugi strani pa so ženske večinoma preveč obremenjene z delom, saj jih doma čaka še drugi ,šiht' z gospodinjstvom in otroki. Pri nas doma smo si vsi razdelili delo in tudi jaz skuham, če je treba. So pa moški, ki jim je gospodinjstvo deveta skrb in gredo rajši v gostilno. Mislim, da bi morali vsi skupaj bolj ceniti go-spodinjsko delo, kot ga sicer cenimo in da bi morda to delo bilo nekako tudi upoštevano za pokojninsko dobo in bi šle ženske še prej v pokoj, kot gredo zdaj.« ZDRAVKO KRVINA (politik): »V zakonodaji in politiki smo natančno opredelili enakopravnost spolov, v živ-ljenju pa je nismo še povsem uresniči-li, ampak se ji približujemo. Prvič: Zenske se pojavljajo na vseh delovnih mestih in opravljajo tudi dela, kakrš-nih na primer pred vojno sploh niso smele. Drugič se ženske enakopravno vključujejo v družbenopolitične toko-ve, v delegatski sistem in opravljajo tudi najvišje družbenopolitične funk-cije. Na tem področju smo še največ dosegli, saj ni več važno, ali govori ženska ali moški s politične tribune. Tretji del: enakopravnost med štirimi stenami pa je še najbolj vprašljiva. Ka-ko razbremeniti ženske domačih del, to pa je problem, s katerim se bo še in še treba ukvarjati. Tu bo treba še mar-sikaj storiti in sistemsko dograditi. No, tu bi svoj delež lahko dodali tudi mo-ški, seveda pa je to odvisno od vzgoje, od medsebojnih odnosov, afinitet partnerjev in sploh življenja znotraj družine.« VASHJJ KAJIL (upokojenec): »Tu-di nekdanje družbe so častile matere in zato smo imeli materinski dan. Se-veda pa tedaj ni bilo govora o kaki enakopravnosti in uveljavljanju žensk v družbenopolitičnem življenju. Da-našnji časi pa zahtevajo, da ženska pol-nokrvno dela na delovnem mestu, da doma kuha, pere in vzgaja otroke, povrh vsega tega pa naj bo še družbe-nopolitično aktivna. Lepo vas prosim, koliko pa je žensk, ki zmorejo vse to? Takšna ženska zame ni samo človek, ampak je človek in pol. Kar je preveč, je preveč. Mislim, da je materinstvo velika stvar in da bi se ženske morale bolj posvečati otrokom. Namesto da govorimo o krajši delovni dobi, bi rajši poskrbeli za to, da bi ženske več let ostajale doma ob otrocih in za to tudi dobivale plačilo. Ko bi šli otroci v šolo, pa bi se vrnile na delo. Ne razumite me napačno, ker v bistvu ne delim dela na moška in ženska, saj me je že mati učila, kako je treba vrteti kuhalnico in danes prav rad pomivam posodo. A sem le eden od stotih, ki tako dela. Moja generacija se pač še obnaša po starem, češ, moški ni za štedilnik.« A. P.