Leto XXV., St. 13
Ljgl^gffla, srda 17« ftetarfa 194S
Preis — Cena t- L
JpiAviuJttu LiuUmu* r*u4.tiuiicv» aiica V
Telet«» te «1-22	»1-2«
lutra jdOelck LiuDii'i" Huiodikv» ul>-
a	leleloo o il-2V Hit
i'odru^uica Nove .d«u Liublian»*» ccsta 42 izključno <asiups(vi ca JKla>« Irali« tr 'n<i7rmsrvi> UPI i \ MII ANI/
iačum cm iiuniMiuHi puKrdiKU Dri pulmo čekovni-ni tavodu h I7.74S. ta jstale kra|< lraliie Servtzio (.onti (x>ri Most No I1--UI8
v ■ i, V-JI •	
% f u	
i ?	
	
- '1! f ' :!	
	
izhaja trsaü üan razen poueUeijka.
Mesečna naročnina 32 Ur
Uredništvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica it. & TelefoD 9t 31-22 3J-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Verstärkter Femdansturm im Osten
ITarte, aber erfolgreiche Abwehrkämpfe im Frontbogen zwischen Malmedy und Bastogne — Sowjets westlich Krosno zum Angriff angetreten — Sowjetischer Durchbruch im Weichsel-Bug Dreieck und in den Narew-Brückenköpfen durch
Gegenangriffe vereitelt
Ans dorn Führerhaim^quartier, 16. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In dorn Frontbogen zwischen Malmedy find Padogne standen unsere Truppen auch gestern nieder in harten, aber erfolgreichen Abwehrkämpfen gegen die "Konzenirisch g-eführ'en Durchbruchsversu-che des Feindes. In hcf'igen Panzergefechten wurden in diesem Kampfraum 75 feindliche Pnnzer vernichtet.
Auf dom Ostufer der Mosel haben sich beiderseits Remieh heftige örtliche Kämpfe en wickelt.
Im Kampfabschnitt He/tcn-Rit: Wershofen m E'soss brachen die d^n ganzen Tag über fortgesetzt: n omerkad^chen Angriffe wiederum WuMg zusammen.
Eine stärkere Kampfgruppe der Besatzung von La Rochelle s'icss in kühnem Ausfall nach Nordosten lds an die Sevre-Gründung vor und warf dnbei die in diesem Kaum stehenden feindlichen F/nschliss-suntrskräfte aus ihren Steriungen.
In Italien kam es auch ges'ern zu keL rien Kampfband'ungen von Bedersning.
In Ungarn niesen unsere Truppen am Nord ran l des Verths- und im Fiiis-Gebir-ge feindliche Angr'ffe ab.
Die erbitter en Kämpfe In den S*ra«sen von Budapes'; dauern an. Ans dem Ostteil <5er S'adt haben die Verteidiger ihre Stellungen auf das Stailinnc-re zurückge-ii ommen.
Im ungarisch-slowakischen Grenzgeb'et führten die Bolschewisten gcr/ern ir.tr schwächere Angriffe, die erfclg?os b'ie. ;en. Westlich Krosno sind ba-te Kämpfe mit den auch liier zum Angriff angetretenen Sowjets entbrannt.
Zwischen den Karpathen und der Memcl
warf der Feind weitere Infanterie- und Panzerkräfte in die Hauptkampfräume der grossen Winterschlacht.
Im grossen YVeichselbogen toben heftige Kämpfe im Raum zwischen der Nida und der oberen Pilica, bei Kielce, Radom und südwestlich Warka.
Im Weichsel-Bug-Dreieck nnd in den Narew-Briickenköpfen beiderseits Os'en-burg konnten die mit überlegenen Kräf Jen angreifenden Belschcwisten tiefere Einbrüche erzielen. Der Durchbrach wurde jedoch (V.rch sofortige Gegenangriffe unserer Reserven vereitelt; 100 sowjetische Panzer wurden abgeschossen.
Im os'preussischen Grenzgebiet schelter. ten zahlreiche feindliche Angriffe zwischen der Kominter Heide und der Strasse Eben-rodc-Gumbinnen. In den schweren Kam. pfen ging trotz erbiJ1er:er Gegenwehr unserer Truppen ein schmaler Geländestreifen ml; Schlossberg verloren. Der Zusammenhing unserer Front wurde jedoch unter Abschuss von 102 feind i?hen Panzern in allrn Abschnitten gewahrt.
Süd. und SüdoaxleutschlorT waren am ges'rigen Tage das Angr'ffsziel nordame-rikanischer Tcriorverhände. Ausserdem flogen die Briten nach Westdeutschland ein. Es entbanden Schäden vorwiegend in Wohnvierteln versch'edener Städte, beson-ders in Wien, Augsburg und Reutlingen. Bei einem Angriff von 16 bri tischen zweimotorigen Bombern gegen e'ne Hafenstadt J an der wes'norwegischen Kiiste schössen 12 den Ische Jäger sieben. Flugsfcherungs. boote weitere zwei fefnd'lche Flugzeuge ab. so dnss dort über die Hälfte der Angreifer unserer Abwehr zum Opfer fielen.
Das Fernfeuer auf London wird fert-gese izt.
Angleško priznanje nemških uspehov
Stockholm, 16. jan. Reuterjev dopisnik John Kinche se bavi znova z nemško zapadno ofenzivo in priznava, da je uspelo nemškemu vodstvu »prekrižati koordinirano strategijo, določeno na konferenci v Teheranu«. Poročilo pravi, da si je nemško vrhovno poveljništvo zopet Izognilo nevarnosti istočasnega razvoja bitke na vzho'du in zapadu. šele sedaj se vidi poln pomen nemške ofenzive na zapadu. Ne bi bilo prav, ako bi trdili, da je s ponovno zasedbo izgubljenega ozemlja zopet vse »pri starem«. Nemcem je predvsem uspelo, da so preprečili istočasno medsebojno ofenzivo na zapadu in vzhodu. Angloamerlčani bodo potrebovali nad deset tednov, preden bodo lahko pričeli ofenzivo. To bo omogočilo Nemcem, da osredotočijo svoje sile v prihodnjem kritičnem času proti sovjetski vojski, ko pa bo nastopil na vzhodu zaradi odjuge odmor, bodo Nemci na zapadu zopet pripravljeni.
Reuterjev dopisnik je izračunal, da imajo na sovjetski strani na razpolago deset zim-1 skih tednov, vendar epozarja, da bi bilo j napak računati, da so bodo ponovili do-• godki preteklega junija. Danes so pogoji ! popolnoma drugačni, kakor so bili takrat, j Poročilo Reuterievega dopisnika se kon-i čuje z obžalovanjem, da ni bilo mogoče | pričeti angloameriške ofenzive istočasno s j sovjetsko.
Ojačen sovražnikov naval na vzhod u
Trdi, toda uspešni obrambni boj! v boji ičnem loku med Malmedyjem in Bastog-nom — Sovjetske čete prešle v napad zapadno od Ivrosna — S protinapadi preprečen sovjetski prodor v trikotu Visla-Bug in na predmostjih ob Narevu

fr»n1
hodno StesI r"1 ^
sova raspfamte
Karla
Otto ja Zettmanna
Od vojnega poročevalca
.... 16. jan. (P. K.) Nad srednjim delom vzhodnega bojišča se pojavljajo plameni. Žarometi tipajo preko neba. Svetleče bombe se dvigajo in ugašajo. Med bliski izstrelkov protiletalskega topništva drvijo letala pod bliskajočirni se zvezdami. Veter narašča deloma v vihar, ki upogiba drevje ob cestah ter ledenoinrzle veje preko vzhodno-pruske zemlje, ld ji je udarila nova usodna ura.
V soboto ob sedmih se je pričel ob jasnem dnevu pekei večurnega bobnečega og-nja iz topov vseh kalibrov in ogrjeni •z je padal nad nemško glavno bojno črto od Schlossberga do Ebenrodeja. Nemško topništvo je takoj odgovorilo z vso silo. Po dveh urah so prešli sovjetski napadalni oddelki v napad, medtem ko se je širila preko bojišča vedno gostejša nregla. Ogorčeni krvavi boji so se bili za posamezne vasi in važne odseke, pri čemer so utrpeli boljševiki težke izgube. V odseku neke vzhodno-pruske divizije je bilo prvega dne bitke uničenih 7 oklopnikov, med njimi eden Izredno velik; 3 oklopnike so uničile J ske napadalne divizije pa so kljub uporabi nemške čete v boju iz bližine. Več krajev j težkega orožja prejele prve dokaze resnice večkrat menjalo gospodarja. Močnejše i tega geela.
sovjetske sile so vedno znova poskušale razsn iti majhne vdore in doseči odločilne uspehe, vztrajnost nemških grenadirjev pa j je preprečila te namere.
Okrog poldneva drugega dne bitke se je megla dvignila in kmalu je posijalo izza oblakov sonce. Zrak je bil poln brnenja j motorjev letal obeh letalstev, ki sta z i močnimi oddelki posegli v bitko za Vzhodno Prusijo. Nemški lovci so se zagnali na sovjetske bombnike in bojna letala. Izvidniki so krožili v veliki višini. Boljševiški ; napadi so se zrušili v ognju nemške obrambe. Vzdržljivost nemških grenadirjev je | vzvišena nad vsako pohvalo, i Posebno staro-pruski polki se borijo ka-i kor levi za vsako globel, za vsak predel ■ ceste. Dostikrat je prišlo do bojev z golim orožjem, sovjetski oklopniki, ki so skušali ; prodreti, so bili uničeni z bojnimi sredstvi j iz bližine. Na mnogih stenah hiš razbitega . Gumbinncna se sveti v velikih črkah geslo vzhodno-pruske vojske: Ce bodo boljševiki napadli, jih bomo poslali k vragu! Šovjet-
nurcmiia m ulovili na
Sumljiva zalivala faks zvzmh grl k h delavskih zfntžetrj — Nezaupljivost an££ei3fce Isburlstišne stran*»
Stockholm, 16. jan. Kakor iavflja diplomatski dopisnik »E.xchargj Telegra, ha«, v londonskih lab uri.s učnih krogih dvomijo rad resničnostjo Churchi.lovih informacij g ede Grčije, Predvsem verjamejo malo v • •bisk 17 otiDos'ancev tsko zvanega c.e av-. sega združenja pri valeposlan iku L p r-pretekli teden, ker ti Grki niso znani ni:i v angeških niti v mednarodnih d« uv-- h krogih To delegacijo, ki naj bi iz-r ka velaposaniJcu zi.hvalo delavskih '.-i..užanj za angleško osvoboditev Aten, je vodil neki mož z imenom »Krouos«. An- : gltški zastopniki d.l^vkih z ruženj P ' so izjavili dopisniku, »da jim je ta Kro-koe fxjvsem nepoznan«. Zato sumi j j, da . 6o si to ime izmisli'i
Britanski delovni minister Beav/cn hoče ; sam odpotovati v Grč: j o, da bi se o e n" { poučil o položaju. Piičakuj jo, tia bodo o zadevi razpravljali v sp.dnji zb mici. j Odpu« an.slvo pos.ancev A.thurja Gre.n- j vvooda, prof Laskyja in še dveh dri g h . poslancev se bo podalo vsed «e zadeve 1 k Churchillu. ChttrchilJa bi do nada'je | prosili, naj privoli v potovanje lalur.s..&- ; nega odposlanstva v Atene	,
Očividno si je naročil Churchill v Ate- ! nah zahvalo, ki bi mu naj pri-e la ceneno j odobravanje v .spodnji zb urici, če bi ši J eni trat moral zavzeti stališče glede grških • razmer, vsekakor pa ni rutu..al z n^za- | upanjem laburistične stranke.
Tako pa bi bilo možno, da bi nastal na-mes.u pri čaiio va nega odobravanja nepr.-jeten odmor, v katerem bi mord i ugotovili, da je hotel miri-t:ski pre s_d ik vprizoriti majhno prevaro, da bi zopet neko iku osvežil svoj p.etiž.
Stockholm, 16. an. Realer javlja, da je Vlaia odklonila predlog ntikega lab ui i ič-nega poslanca, ki je zahteval od Ch r-chi la, naj požlje v Grčijo labu i tič-o od-pos anstvo. Laburisti so postavili to svojo zahtevo, ker so sprejeli z nezaupanjem na znanje Izraze zahvale, katere je Churchill! naročil pri takozvanih doavokih zastopnikih v Atenah Njih sum podkrepljuje dejstvo da so imenu 'eh zastopnikov popolnoma neznana Chu chill očividno ne bi rad. da bi mu gle ali v Grč ji t>reveč na prste. Ako izjavlja is <č sno, di bo v primeiu, če„ bi ee po': žuj v Grči i ne razjasnil, pos al tjakaj po možnosti delegacijo vseh strank, potem to ne bo z-podkopai'o labur stične zahteve, temveč bo vso stvar le zavleklo v red ogled
Bern, 16. inn. Za še vedno kritičen položaj v Grčiji je značilna R oterjeva veßt, da je ostalo 21 upravnih okrajev že na'
Bsf! na Madžarskem
j Berlin, 16. jan. Mednarodni poročevalski i urad javlja o bojih na madžarskem področju: Na Madžarskem so pognale nemške oklopniške in pehotne sile vzhodno od Ko-i marna boljševike dalje nazaj proti vzhodu j in zajele nad t soč ujetnikov. Bator Keszr so zavzele z naskokom. V nemške roke je padlo več sto vsakovrstnih vozil in 69 topov. Med Szekesfehervarjem in bokom Du-nava so bili le krajevni boji. Budimpeštan, ska posadka se je še nadalje upirala vsem sovjetskim sunkom in obdržala mestno središče trdno v svoji posesti.
I
Kako fe divjalo biljšev!ško
vsjaštvo ko Madžarskem
Dunaj, 16. jan. Boljševiškim grozodejstvom nad madžarskim prebivalstvom se pridružujejo zlečinstva sovjetske 63. konjeniške divizije nad otroci in ženami v Budafoku, južnem predmestju Budimpešte. Priče teh v prvih januarskih dneh storjenih zločinstev, so bili topničar Fcrenc Dc-mele .narednik Lajcš Remenyi in nadpo-ročnik Jenö Szabo, Iti so bili več tednov v sovjetskem ujetništvu. Vsi trije so pred preiskovalno komisijo v Gyüru soglasno Izpovedali, da so sovjetski vojaki do kože oropali prebivalce Budafoka. Tolovaje so mikale zlasti ure. pri'mi in ostp.le dragocenosti. Vsakega civilista, ki nI takoj prostovoljno izroči! svojih dragocenosti roparjem, katere so spremljali častniki, so na mestu ustrelili. Sovjetskega častnika, kt ne bi nosil manj kakor 3—5 zapestnih ur, skoraj ni bilo. Tudi največjim revežem so pobrali njihovo zadnje imetje. Ker niso dobili v delavskih stanovanjih nikakih dragocenosti, so ti gangsterji iz maščevanja pobrali še zadnje preostale kose obleke ter razbili revno pohištvo, žene, ki so se skušale upirati, so suroveži enostavno pobili. Tudi na otroke se niso ozirali in so jih brez usmiljenja morili. Divjaki so trgali dojenčke iz naročij ubogih mater in razbijali glave nedolžnih stvorov ob stenah. General, ki je poveljeval tem boljševiškim tolovajem, se je tudi udeležil ropanja. Njegovi pribočniki so mu morali poiskati mlada dekleta, da jih je kasneje posilil.
JapcjssJti {tratest zaraii nzgatl&v Ka fcsla.sko laujo
Tokio, 16. jan. Zastopnik japonskega informacijskega urada Iguči je izjavil na tiskovni konferenci, da predstavlja letalski napad Američanov dne 25. decembra na japonsko bolniško ladjo »Samara« pred Filipini prestope« proti človečanstvu in mednarodnemu pravu. Japonska vlada je protestirala pri ameriški vladi in jo opozorila, da so zakrivili ameriški letalci tudi sicer številne prestopke proti mednarodnemu pravu.
Japaatsk! obrambni is-s^teM Akjabria
Tokio, lü. jan. Kakor javlja japonski
Führerjcv glavni stan, 16. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na bojlščiiem loku med Mahncdyjem in Bastognom so bile naše čete tudi včeraj zopet v trdih*toda uspeSnih obrambnih bojih proti osredotočenim sovražnikovim pro-bojniin poskusom. V silnih oklopniških spopadih smo uničili na tem bojišču 75 sovražnikovih oklopnikov.
Na vzhodnem obrežju Mozele so se razvili na obeh straneh Remicha silni krajevni boji.
V	bojnem odseku Hatten-Rittershofen v Alzacjii so se zopet krvavo zrušili ves dan se nadaljujoči ameriški napadi.
Močnejša bojna skupina posadke La Ro-chclle je prodrla v drznem izpadu proti severovzhodu do izliva Sevre ter vrgla pri teni na tem področju se nahajajoče sovražnikove obkoljevalne sile z njihovih postojank.
V	Italiji tudi včeraj nI bilo pomembnih bojev.
Na Madžarskem so odbile naše čete sovražnikove napade ob severnem robu pogorja Vertes ln na pogorju Piliš.
Ogorčeni boji po budim peštansklh ulicah trajajo dalje. Branilci so umaknili svoje postojanke Iz vzhodnega dela mesta v notranjost mesta.
Na madžarsko - slovaškem obmejnem ozemlja so Izvedli boljševiki včeraj le šibkejše in brezuspešne napade. Zapadno od Krosna so se razplamteli trdi boji n sovjetskimi četami, ki so tudi tukaj prešle v napad.
Med Karpati in Memelom je vrgel so-
vražnik nadaljnje pehotne ln oklopniške sile na glavna bojna področja velike zimsko bitke.
V	velikem loku Vlsle so divjali silni boji na področju med Nido in gornjo Pilico, pri Kieicu, Radomu ia južnozapadno od Warke.
V	trikotu med Vislo in Bugom ter n» predmostjih ob Narevu, na obeh straneh Ostenburga, so dosegli z nadmočnlml silami napadajoči boljševiki globlje vdore, prodor pa smo s takojšnjimi protinapadi naših rezerv preprečili. Uničili smo 100 sovjetskih oklopnikov.
Na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlja so se izjalovili številni sovražnikovi napadi med Romintcr Heide in cesto Ebenrode— Gumbinnen. V težkih bojih smo kljub ogorčeni protiobrambl naših čet izgubili ozek pas ozemlja s Schlossbcrgom, pri tem p» smo v vseh odsekih ohranili zvezo našega bojišča in uničili 102 sovražnikova oklop-nika.
Ameriški teroristični oddelki so včeraj napadli kraje v južni in južnovzhodni Nemčiji. Razen tega so prileteli Britanci nad znpadno Nemčijo. Skoda Je nastala pretežno v stanovanj«k!h okrajih različnih mc-t, posebno na Dunaju, Augsburgu In Feutlingenu. Pri nekem napadu 16 britanskih dvomotornih bombnikov na neko luko ob zapadni norveški obaü je sestrelilo 12 nemških lovcev 7, znščltnl čolni pa 2 nadaljnji letali, tako, da je postala tamkaj več kot polovica napadalcev žrtev naše obrambe.
London smo nidalje obstreljevali z da-lekostreinim ognjem.
Boljševiški naval m vihzünem feajišeu
Nova težišča med Barairavs m !n Varšavo tsr Eln Marevcm — Posadka Bud: ni] cšte se 12 izredne Iz&azala — V Ardenih so bili cdbitl tcffšsti anglsamsrlški ^obojni
pa&luisi
I ob koncu novembra preteldega leta iz stra-tešk h razlogov iz i^ongdawa in Buth.daun-ga na levi breg reite Palabn. Po teh pre-mik'h so pričele 31. decembra britanske če-| te prodirati proti Akjabu. Od tega časa poizkušajo po morski poti ojačiti svoje tam
prej ped ELASovim nadzorstvom, čeprav
se je EL AS umaknil za črto, določano s premirjem, z ELASom so se umakmli tudi vsa črani osrednjega odbora.
List »Anexcrti.sia« potioča v ponedeljek, da bo sestavi! EAM v k;a.ih0 v k.i-tere se je uniaiknij ELAS, po-.eibno via_io. Istočasno javtijajo, da so objavili socinioti posebno izjavo. Ti socialisti so se pr_d nekaj dnovi ločili od EAMa, njho.a izjava pa dokazuje, da je žio le za loč.no pot z istimi cilji in da je pr.dstevljala zgolj s epilni manever. BBCejev dopisnik v Atenah javlja, da ni nikakih znJcov, eia bi ELASovci izpust si taice. Zato je ozračje kaj neugodno in skoraj ni upanja v ciobar izid pogajanj.
Bv2 tretjini Španije p&ü snegom
Madrid, 18. jan. Dve tretjin: Španije sta . pod debelo snežno odejo. V Madridu so za-' beležili najnižjo temperatura tega stoletja. : Železniški in cestni promet sta močno ovi-| rana. V Madridu se nihče ne spominja na ^Jsnje oddelke. Japonsko letalstvo je uni-j tako hud mraz in sneg. Tudi v Andaluz ji "č"° pn svojih dnevnih naaadih nrnti in.-r-i. i so zabeležili močne snežne viharje. V Se-i villi, kjer pozimi termometer skoraj nikdar j ne kaže pod ničlo, je sedaj 3.5 stopenj mra-1 za. Nekaj časa je bilo mesto popolnoma za-i sneženo. Sličen primer se je zgcdil po mest-| ni kron ld samo še 1. 1567. V Cordobi ni ve-i lik del prebivalstva še nikdar videl snega, i Enako ni v Murciji padel sneg že 19 let. j železniške zveze so posebno v severni špa-! n:ji popolnoma prekinjene. Izhodi v predore so zarneteni. Ponekod so morali pr nesli ogroženim gorskim naseljem ln zasneženim vlakom pomoč z letali.
Lizbona, 16. jan. V nedeljo so zabeležili na Portugalskem tak mraz, kakor ga ljudje sploh še ne pomnijo, v gorovju Estreia, ki je postalo letos raj portugalskim smučarjev, športa, ld ga doslej tamkaj sploh niso poznali, je padel toplomer na 12 stopenj pod ničlo. V severnem portugalskem mestu Bra-ganzi je 10 stopenj pod ničlo. Zato ima Lizbona z nič stopnjami še kar ugodno podnebje. Kljub temu so doživeli Lizbončani v nedeljo prvič, da je sneg pokril njihovo mesto, kar je izzvalo nepopisno razburjenje. Mlado :n staro je hitelo na ulice. Pokazale so se tudi že zle strani neobičajnega mraza. Po deželi so zmrznili ljudje, pa tudi v mestih, kjer nimajo peči, ne ve prebivalstvo, kako naj se zaščiti pred mrazom.
Berlin, 16. jan. V nedeljo Je tako na zapadu kakor na vzhodu narasla silovitost zimske bitke. Angloameričani so ojačiii svoj pritisk proti nemškim vzhodnim področjem v Ardenih in spodnji A'.zaciji. Boljševiki so napadli razen na dosedanjih žariščih tudi s svojih predmestij ob Visli, pri Pulawyju in VVarki, v trikotu Bug-VisTa severno od Varšave ter na obeh straneh Ostenburga ob Narevu.
Z uporabo človeških ln materijalnih množic, ki so jih na sovjetski strani zbirali več mesecev, so se razplamtele med Dravo in Memelom štiri velike bitke. Povsem na jugu tvorijo boji na obeh straneh loka Dunava z Budimpešto operativno eno-'to. Tukaj so preprečile nemške čete v napadu ln obrambi sovražniku dohod na rav- ; nino Komarna in Raabe. Druga bitka div- i ja med gornjim Uranom in Košicami, kjer j skuša nasprotnik vdreti v slovaško pogor-^ ' je. Sovražnikov naval vzdolž velikih cestnih dolin so prestregle in odbile nemške čete v dos'ej krajevno omejenih bojih, boji južno od Karpatov pa sedaj še zaostajajo za bitko v južni Poljski. Nava! s predmost-ja Baranov proti zapadu je dopolnjen od nedelje s težkimi sunlcl z manjših pred-mostij dalje proti severu ob Visli, Pulawyju In Warki. Severno od Varšave so pričeli boljševiki v nedeljo nove napade med Bugom in Narevom ln ti boji so kljub veliki medsebojni oddaljenosti deli četrte velike bitke, ki se je pričela prejšnjega dne pri Ebenrodeüi (Stallupönen) in Sehloss
je s tem znova preprečila botjševikom dohod v mestno središče. Sovjetski teroristični napadi so ponovno težko prizadeli reprezentativne mestna okraje na zapadnem obrežju Dunava. Tudi vzhodno obrežje sprehajališča ob Dunavu sliči kupu razvalin.
Glede na ogromne boje, ki so se sedaj
razplamteli na vzhodnem bojišču, so dobile nemške, v deccmbru pričete operacije na zapadu šele svojo polno veljavo. Nemško vodstvo je točno poznalo angloameriške in sovjetske priprave ter je s sunki na belgijsko-luksemburškem in lorensko-alza-škem področju popolnoma prekrižalo sovražnikove načrte, ki so določali istočasen napad na vzhodu in zapadu. S tem je dokazalo, s kako močjo lahko nastopi proti dogodkom v tej zimi.
Bitka v Ardenih se je v poslednjih 48 urah še bolj premestila proti vzhodu. Sovražnik skuša obdržati pritisk proti globokim bokom skrajšanega nemškega klina v Ardenih. Sile, ki so pestaie proste na zapadni strani, so bile premeščene na bo-jiščni lok med Monschauom in Malmedyjem. Tudi severnovzhodno od Bastogna, m<^l Wiltzo in Sauerjem so ojačiii Američani svoj pritisk. Sedaj poskuša sovražnik vedno na novih mestih najti slabe točke obrambe. Težišča bojev so bila v nedeljo zopet področja južno od Malmedyja, gozdovi severno od ceste St. HubertHouffalize— St. Vith, ceste, ki vodijo iz Bastogna proti
te obnovile svoje probojne poskuse proti srcu Vzhodne Prusije.
Težišče sovjetske zimske ofenzive je sedaj na področju predmostja pri Baranovu. Sovjetske čete napadajo neprestano v širini približno 60 km med Vislo in južnim obronkom Lise Gore, vedno znova pa so naletele na odpor nemških bojnih skupin in zapornih oddelkov, ki so na postojankah v zaledju ali s sunki v bok zadale sovražniku težke Izgube. Na sovjetski strani vedno znova izpopolnjujejo svoje oddelke In so boji s sovjetskimi nanadalnimi četami izredno ogorčeni. Nemški oklonniški oddelki so v globini glavnega bojišča odbili šte-i vllne hitro si sledeče boliševiške napade
_____,	japunsKi proti severozapadu ter uničili številne
; glavni stan, so se umaknili japonski oddelki okloPnllte-	divja v pokrailnl. ki je že
bergu (Pillkallen). Tukaj, so sovjetske če- ! Keverovzhodu severu ter področje med
pri svojih dnevnih napadih proti lad j skim spremljavam doslej 9 sovražnikovih prevoznih lad.j in 2 križarki. Prav tako je
j ponovno doživela težke boje. To je zgodo-j vinska bojna poHana. na Kateri so pozimi 1914 odbile nemške čete pod Mackensenom ter avstrijsko-ogrska armada pod Dan-klom prvi ruski množični naval v pre-išnii svetovni vojni. Takrat je izgubil poraženi nasnrotn'k rribližno pol milijona ljudi, med temi 130.000 ujetnikov.
Kakor ob mostišču pri Baranovu je pričel sovražnik nove napade ob Bugu in Na-
napadlo in težko poškodovalo pomole ter ! revu Prav tako z močno topniško pripravo, toda naval nI prišel presenetljivo za nemške čete. Močen oskrbovalni promet, premestitev pehote v prednje postojanke ter vedno gostejše topniško obstreljevanje so napovedovali napad, čigar priprave so j nemški Izvidniški letalci stalno opazovali, i Nava'jujoči boljševiki so kmalu obtičali v j nemških obrambnih pasovih ter so utrpeli ; zelo občutne izgube. Na novih težiščih so j. povsod v polnem teku obrambni boli. Tudi ; med Ebenrodejcm (Stallupönen) In Schloss-1 bergom (Pillkallen) so se zrušili sovraž-! nikovi probojni poskusi kljub močni uporabi sil ponovno ob žilavem odporu nem-
Vsrčujte z elektriko!
izkrcevališča.
GbD2-2ha štlrla italijanskih izwsials&h gaaerilov
Milan, 16. jan. Po štiridnevni razpravi so bili obsojeni pred posebnim sodiščem za zaščito države štirje izdajniški generali, ki so v času premirja poveljevali velikim edini-cam. Generala Carracciolo in Robotti sta bila obsojena na lü Jet ječe, generala Garibaldi in Veccihiareii pa na 10 let.
Bonu«**! še vedna čaka na obljubljena ž>/ ia
Milan, 16. jan. Kakor javlja ageneija AFI iz R :ma, bo Bonomijeva vlada v poslednjih dneh podvzela pri washingtonski vladi formalen korak s prošnjo, da se naj končno pošlje Italiji obljubljena pomoč in življenjske potrebščine.
Nova egigrtska vlada
Bern, 16. jan. Egiptski min. predsednik Maher paša je izjročil kralju, kakor je po volitvah običajno, ostavko svoje vlade. Se istega dne je sestavil novo vlado, v katero so stopili tri jI novi ministri: 1 liberalec in 2 saadista. Dosedanji trgovinski minister je postal državni minister.
Sauerjem in Wiltzo. Vsled ugodnega vre-i mena je uporabljal sovražnik zopet v moč-' nejšem obsegu svoje letalske sile. nemški lovci pa so nastopili proti sovražnikovim bombnikom ter zaščitili boiišl-e tako, da so lahko nemški pehotni in oklopniški oddelki z žilavim vzdržanjem in silnimi protlsunki preprečili sovražnikove probojne poskuse. Prav tako je posogio nemško letalstvo v boje v spodnjih Vogezih ter na alzaškem boj;šču. Predvsem je podprlo na področju gozda pri Hngenauu boje za utrdbe Maginotove črte. Tudi tu so pripomogli lovci in bojni letalei, da so bili že tri dni neprestano ponavljajoči se sovražnikovi napadi z& odstranitev vrzeli pri Rittershofnu ln Hat-tnu v Maginotovo črto brezuspešni. Pri tem so utrpeli Američani pri svojih velikih naporih izredno velike izgube. Dalje Južno odtod so nemške čete nadalje pritiskale s predmostne postojanke ob gornjem Renu.
Berlin, 16. jan. Berlinski listi obširno razpravljajo o velikih bitkah, ki so se razplamtele na vzhodnem bojišču.
»Völkischer Beobachter« piše, da je raa-vidno iz sovjetskega napredovanja na področju Baranova, da so zbrali na sovjetski strani izredno velike sile. Streti ta množični naval je ena izmed najtežjih nalog nemškega vojaka v tej vojni. »Prednje postojanke so se morale prepustiti sovražni-: ku, sedaj bo treba dalje zadaj zgraditi novo črto ter tam zajeziti oster sovjetski vdor. Iz dosedanjih poročil vrhovnega pöveljni-štva vojske je razvidno, da se je ta naloga j pričela, vendar še ni dokončana«, nadalju-; je list. Na jugu genera'ne gubernije ima nemško voelstvo še vedno dovolj prostora, da lahko izmanevrira sovražnikovo ofenzivo. Na tem področju bodo izvojevani v naslednjih tednih boji izredne trdote. Dej-; stvo, da je bila tam nasprotnikova ofenziva pričakovana, dokazuje, da je nemško
šklh čet. Iz protisunkov za odstranitev ! vodstvo lahko pripravilo potrebne ukrepe.
I malhnih krajevnih vdorov so se razplamteli , v Schlosberiru (Pillkallen) ogorčeni, Se ponoči trajajoči poulični boji.
Kljub ogromnemu boju. ki zahteva ogromno sil med Karpati in Memelom, je boljševiški pritisk na madžarsko-slovaškem področju komaj opazno popustil. Pri Budimpešti se sovjetske čete sedaj na vso moč trudilo, da bi zlomile odpor junaško se borečih branilcev. S podporo silnega topniškega o?mja. nenrestanih letalskih napadov ln oklopnikov poskuša sovražnikova pehota z napadom od Jugovzhoda !n juero-zapada zavzeti južni del mesta. Nemško-madžarska posadka ie obdržala svojo defenzivno področje kljub vsem navalom ln
»Samo po sebi je razumljivo.« piše list. »da pri tako silovitem napadu, kakor je ta sovjetski, ne zadostujejo krajevni obrambni ukrepi, za protiukrepe iz globine področja pa je treba več časa.«
»Deutsche allgemeine Zeitung« Izjavlja, da doživljajo nemške armade na vzhodu sedaj »morda najodločilnejšo preizkušnjo v tej vojni«. Z doslej brezprimerno množico ljudi ln gradiva, ki so jo zbirali na sovjetski strani mesece, so prešli sedaj v vsesplošen napad. Zavlačevanje pričetka te ofenzive je dalo razumeti nemškemu vodstvu, kakšen je obseg sovjetskih priprav, toda tudi na nemški strani so Ig-.kori«t»l ta iti s vsemi bIIapiIj
».JUTRO« št. 12
a
Sreda, 17. L 1040
anuar predmet ogorčenja
nt lastne
ljitds tvctn
Poudarili smo že ponovno, da je 15 januar, [ bili uničeni vsi razen stražarja, kj je pravo-
k: je vanj tolovajsko vodstvo stavilo toliko nad. mm:! kakor vsak običajni dan Nihče se niti najmanj ni zmenil za poziv »maršala« Tita, da se morajo do tega dne predat' komuni >t;čn.m četam v7« domobranci in četniki. N'-hče se ni zmenil za ta poz'v. ker so se v teku podaljšanega roka od 15. septembra do 15. januarja :7črpalj vsi' dovtipneži n šaljivci ki jiin je bil Titov poziv stalen predmet veselja in smeha.
KakoT znano, je tolovajsko vodstvo polagalo veliko važnost na 15 september sa; je moralo svcje nestrpne borce tolažiti da ne gre morda za kako bojne podjetje največjega obsega, pač pa za nekaj silne jšega. kar bo pognalo strah v kost> vsem »belim«, da se bodo iadmo raz-pr*'*i. rre=tonali v trume NOV ali pa se skrili . v nršjo luknjo
Toda n:c takega se ni pripetilo Živi duši ni niti trenutek prišlo na misel, da b-; vzela v poštev bahat- poziv »maršala« Tita. Prav nasprotno! Nekatere domobranske edin.ee so sä ravno okoli tega »važnega«« dne uredile svoje delwavje. da so z uspešnimi akci:ami pokazale ves svoj globoko utemeljehi prezir do tolovajev in do njihovega »maršala«, ki je s svo-j:m smernim pozivom ponekod še pulil olja v
C^T!'
lom
K -T „ : I. ,
nesrečo nr.d svoje
rega ogorčenja in priklical pc dre jene. kc ie izzval ak-.ci:e dom brancev proti tolovajskim skupinam.
Vrli domobranci so bili ves ta čas silno razkačeni da s-- jih drzne pozivati k predaji in da jim obeta nekako amnestijo poglavar razbojnikov, ki 50 povzročili toliko nepopisne nesreče našemu l:vdstvu. Saj med domobranskimi udarnik; ni niti enega moža. ki bi mu tolovaji ne bili pobili bod'si očeta., bodisi matere, sestre al: brata Med n'irni j:h je mnogo, ki so jim tolovaj1 pomori!»po več' druz'nsfcih članov, nekaterim pa kar vso družino. Spričo teh, kj so ta.': o srrahotno prizadeti, je skoraj neznatna tik oda tistih, ki so jim razbojniki požgali dorn; "-'e. jim uprotvistili ves imetek in jih pognali tu' bera'kn nalico.
Razumljivo je. da možje, ki jih preveva utemeljeni nimajo mnogo razumevanja za ne-cbjnoe rale. ki jih tc'ovaji uganjajo g svojimi pozivi. Vsj tj gredo v akcije z izrednim po gumom in z edno željo da a? maščujejo so-v rtu za prizadete jim neoprostljive krivice.
Tik pred dnevom »splošne• amnesti'e« so tolovaji v Suhi Krajini še enkrat dokazali, kako pojmi; je jo aevobod'lno borbo. Dne 11. januarja je namreč pridrvela v župno vas Hinje VIII. tolovajska brigada ter naznanila vaščanom Hhi in Hriba., da morajo takoj zapustiti sivo-e domove in se pripraviti za odhod. Zaman je nesrečno ljudstvo prosilo svoje zatiralce, naj ga r.-» tra jo v mraz in Sneg. Vsaka prošnja je bi a zaman, zakrkn jenih src razbojnikov ne gane ne jok otrok ne vzdihovanje starcev. Vsi pr*:biv p.lci obeh vasi — skupaj kakih 70 hiš in prav toliko družin — sie je moralo stisniti v tri več le hiše. kjer so jih držali k<"»munistj zaprte vso noč. v trdi temi — okrog 4. zjutraj — pa so jih napodili iz vas. Vso noč so b:' tolovaji zaposleni z ropanjem imetja prebivalcev obeh nesrečnih vasi, ko pa je bilo vse oprav'jeno in so vaščsne zapodili iz hiš, je bednim izgnancem na njihovi žalostni poti svetf'o nešteto ognjev — komunisti so zažgali v» hi Me !n zanetili ogenj tudi na vseh gospo-da"skih pcs'opjih Kdo naj popiše bedo nesrečnega ljudstva, ki so mu na poti v izgnanstvo svetili plameni gorečih rojstnih domov?
Najprej so rdeči komisarji grozili. <Ja bodo Hinjee odvlekli v Belo Krajino, med ropanjem in požiganjem pa so si stvar premislili ter dovolili. da so izgnanci krenili preti položajem domobrancev. Težko prizadeto ljudstvo je tudi to izpremembo občutilo kot a!a:sanje, saj je vedelo. e'a se po izgubi domov in imetja reši vssaj tolovajske strahovlade in. da bo prvič po tolikih mesecih lahko' srvobodno zadihalo pod okriljem domobranske zaščite.
Kdo naj sc potem čudi, če domobranci, zvesti svojemu nazivu, nočejo niti čuti o kaki predaji takemu divjemu sovražniku? O čem takem ne more biti niti govora dokler je na na-ih t'eh še kaj zločinske sodrge. ki požiga sdovenska sela, spravlja ljudstvo ob zadnje be;!ne ostanke imetja'ter v hudem mrazu m visokem snegu i'/far i a izpod rodnih streh otroke., žene in starčke Domobranci so se zarotili, dh oč;stijo našo zemljo tega brezsrčnega sovražnika kakršen še- nikoli ni pustošil po naši deželi. Nobenega dvoma ni. da bodo vrli domobranci kaznovali zlc-čin, izvršen od krutih razbojnikov v dveh vasicah siromašne Suhe Krajine.
Protiukrepi domobrancev v zaščito našega ludstva ne bodo do'go izostali, c tem naj si bo razbojniški tabor na jfsmem Njegovo zlo-črnsko nočetje kriči do neba ter kliče na tolovajske glave zasluženo kazen in povračilo.
Poraz za porazom
Kakor smo že včeraj kratko poročali, so domobranci z Rakeka izvršili uppelo akcijo proti komuni^om. O tem podjetju poročajo:
V soboto 13 t. m. ponoči je napadla domobranska četa z Rakeka tolovajske postojanke pri Sv. Am. Ob nenadnem napadu so se komunisti kakor je nihov «talni običaj, razbežali in ostavili na mestu spopada 32 mrtvih tovarišev. uj:t'h pa je bilo 16 tolovajev.
Poroöi'o iz Panine pa javlja, da je neka iz-vidn.ca domobrancev med svojim obhodom nad Strmco naletea na komunistično taborišče, ki. je bilo brez branilcev Ko je izv.dnica vdrla v tabor, jc našla le devet trunel komunističnih borcev, kj so umrli od gladu in mraza na svoji postojanki. Enaka Usoda bo prej ali slej zadela razbite in raztepene komunist;5oe skupine. k, še begajo in tavajo po gozdovih Dolenjske m Notranjske.
Rupmkov bataljon čisti
Dne 13 januarja ob 1 ponoči je Rupnikov bataljon, potem kc je obšel vse zasede, izne-nadil m napadel v Klancih 1. in 3. četo komunističnega notranjskega odreda. Kot znano, so trn Notranjskem komunisti razpršeni na manjše edinice. ki jih zdaj domobranci drugo za drugo un:čujejo V Klancih je bilo pri zadnji akciji ubitih 32 komunistov, zajetih 10 in zaplenjenega nekaj orožja. Zanimivo je to, da so
časno opazil pogubo in zbežal. Domobranci niso imeli nikakih izgub.
V	akcijah od 10. do 14. t. m. je Meničaninov bataljon operiral po Suhi Krajini, kjer je ime) več spopadov z dolenjskim tolovajskim odredom. Padlo je v spopadih 21 partizanov, ujetnikov m prebežnikov pa je bik) 24. Domobranci niso imeli nikakih izgub
Uspešne borbe proti komunistom tudi na Primorskem
Postojna, 16. januarja
V	dneh pred božičnimi praznik- so skupine slovenskih narodnih varnostnih stražarjev skupno z dobrovoljskimi edinicanu podvzeie akeje večjega obsega, da očistilo Vipavsko dolino jn vzpostavijo zvezo z Gorico. Udarne edinlce so tedaj podvzeie pohod obenem iz Postojne jn lz Idrije ter v nezadržnem poletu pomedle komunistične to;pe ter popolnoma očistile Vipavsko do-
polagcma so se skušali razkropljeni oddelki zopet zbrati tn vznemirjati narodne postojanke. Tako so se v zadnjem času zgrnllj vsi zopet zbrani komunistični oddelki v moči več brigad, zlasti na Dosto. jamko na Colu, ki so jo skušali zavzeti z aeprestanimi navali. Po večdnevnih bojih je posadita uvidela, da je bolje, ako se iz postojanke začasno umakne, da tako obvaruje civilno prebivalstvo nepotrebnih žrtev.
Vendar pa ta umik ni trajal dolgo.
Že 12. t. m. so prostovoljci in narodni stražarji pod vzel i iz Idrije novo akcijo. Akcije so potekale nadvse uspešno in
so bLe komunistične edi. ice po kratkem, a srd tem boju pregnane in Col zopet osvobojen. Pri tej pruiki se je pokazalo v najlepši luči, za kake »narodne Cilje« »e bore komunisti, saj so imelj v teh brigadah ba_ dol je vel in Mngoli ne le večino, amoak so bile komunist čr.e edinice skoraj izključno sestavljene iz tujcev. Narodni oddelki so
NensSkl vojni cilj:
lino. Tedaj so poleg Razdrtega, Vipave, i imeli neznatne izgube in je bil izmed var-Ajdovšč ne, Godoviča jn vipavskega št ■ nostnih stražarjev samo eden ranjen. V Vida zavzele z idrijske strani tudi ključno j borbah se je posebno odlikoval nadporoč-
nik La:gus, ki ga je polkovnik KoKa j za njegovo hrabrost povišal v čin stotnka. Tudi na Primorskem se borbe proti komunistom nadaljujejo in stražarji, združeni s srbskimi prostovoljci, prinašajo novega narodnega duha v kraje, ki so trpeli toliko časa pod težo komunističnega nasilja.
postojanko na Colu
Povsod, kamor s» prišle, so prot j komunistične edinice prinesle novo življenje ter zavarovale prebivalstvo, njegovo premoženje in blagostanje s stalnim-: posadkami, j Razbtih je bilo tedaj 8 komunističnih brs-gad, ki so se rešile le z divjim begom. Le 1
novinarjev
Ljubljana, 16. jan.
Danes ob 9. dopoldne je prezident Pokrajinske uprave g. div. general Leon Rup-nik sprejel v svoji delovni sobi zastopnike ljubljanskih dnevnikov, tednikov in pomembnejših periodičnih listov. Po jedrna, tem nagovoru, v katerem je g. prezident navzoče zastopnike tiska označil kot svoje sodelavce na polju protikomunistične borbe in kot domobrance, sukajoče orožje duha proti sovražniku človeštva, brezdušnemu in brezbožnemu komunizmu, je predstavil povabljencem dva nova solelavca, ki sta te dni prevzela sroje posle, in sicer g. I. Cergola, načelnika informacijske, ga oddelka Pokrajinske uprave ter g. K. Bratušo, novega šefa tiskovnega odseka informacijskega oddelka pokrajinske uprave. Nova nastopivša šefa sta obšla zbrane
Največji delež krojenja javnega mnenja v Sovjetski zvezi o evropskih narodih pripada poročilom sovjetskih pisateljev z bo_ jišč in s področij', ki jih je zasedla sovjetska armada
Že v začetku vojne je naročil Stalin, da morajo biti uradne pogodbe z državno založbo, iz katerih je bilo pisateljem omogočeno dobivati predujme za še ne izdana dela, razveljavljene. Pisatelji sami so bili kot vojni poročevalci poslani na fronto, kjer maj bi pakazaüi svoje sposobnosti v obvladanju znanih metod »socialističnega realizma«.
Ker je vsakomur, ki tega ni bil sposoben, pretilo taborišče za prisilno delo in ker državna založba ni izplačevala več nobenih predujmov, so sovjetski pisatelji napeli vse svoje moči.
V naslednjih vrsticah izpod peresa brez dvoma nadarjenih mož, katerim vendar •neposredno na fronti v mnogolični resničnosti ni moglo manjkati zanimivega gradiva za ustvarjalne ideje, preveva vsako živo misel dušeč duh močvirja boljševiške ideologije.
A. Fadejev, predsednik združenja sovjetskih pisateljev, poroča iz Helsinkov:
»Končo* jih imamo v svojih rokah, te čedne, j odre Finke z njihovo udobnostjo in obiljem za zavesami iz čipk na oknih nad vse čistih hišic. Tam rode svoje otroke, trmoglave Fince, ki so si upada upirati se Sovjetsiki zvezi in ki so se sklicevali na svojo finsko kulturo in državno samostojnost. Ne oni, pač pa bomo mj presojali, kaj je vrednega na njihovi kulturi in aiü je spi oh mogoče govoriti o vrednosti te kulture^ Njihova samostojnost je v žepu suknjiča predsednika sovjetske vlade in v vizirju puške sovjetskega armista.«
Vsevolod Ivanov, pisec razširjenih »Spo-minov fakrja«, piše iz Bukarešte:
zastopnike tiska ter se z njimi seznanila in rokovala, nakar je povzel besedo g. In. gomar Verhouz, Leiter des Amtes Propaganda. Presse" und Kultur. V svojem nagovoru je novo nastopivša šefa opozarjal na važnost njunih funkcij ter pozival navzoče, naj vsakdo po svojih močeh doprinese k skupni borbi, da se zavrne pohod aziatskih tolp, ki groze z vdorom v našo deželo.
Po teh vzpodbudnih besedah je g. prezident pristopil k novinarjem in se z njimi prav prijateljsko razgovarjal o svojem zadnjem posetu na Notranjskem ter o svoji uspeli inšpekciji pri tamošnjih domobrancih. ,
Prisrčni sprejem novinarjev je bil za-» ključen ob pol 10. uri dopoldne.
ii
e e o
»Tukaj so še vsi mnenja, da se ni zgodilo ničesar pomembnega, da smo mi pač prišli in da bomo gotovo zopet odšli. Mislijo, da bomo pač nekaj vzeli s seboj, njim pa bomo velikodušno dovolili, da bodo tukaj kakor doslej živeli dalje — če nam le zadosti tarnajo. Ne, dragi ljudje, Moskva ne verjame niti vašim besedam niti vašim solzam. Nekateri izmed vas so se borili proti nam, drugi pa niso preostalim preprečevali, da b- se proti nam borili. Dovolj ste se razšopirili na področju Du-nava. Besarabsko in druga vprašanja se bodo sedaj rešila na sovjetski način in sicer popolnoma enostavno. Dovolj ste okužili zrak ob Donavi — glejte, dö. ne pridete v Sibirijo.«
L. Sobolov, avtor znanega romana »Splošna poprava«, kliče iz Sofije in Bukarešte, »da se je treba znebiti starega m pokazati buržuaziji, kako je izgledalo v Rusiji L 1917.« Nadalje piše: »Tudi tukaj v Sofiji in v Bukarešti se vidijo jsti mastni hrbti, ki kanijo zlo proti nam, iste gladke žene v površnikih in krznenih plaščih, iste zlate verižice na tolstih trebuhih. Vsi ti ljudje kažejo uslužen nasmeh in so pripravljeni storiti vse možne usluge To je samo krinka, za ogledaloma pa se čuti prikrito «sovraštvo. Temu je mogoče odpomoči le na en način, treba jih je pomesti kakor v letu 1917. Naj hropejo v smrtnem boju, — nam ho zrak za dihanje lažji.«
Divji, zverski srd, ki hlepi po maščevanju, krvi in ropu — v glavnem po ropu — valovi nasproti sovjetski armadi in intelektualni javnosti Evrope. Posledica pa je, kakor se je izrazil duhovit mornar med oktobrskim prevratom v Rusiji: »Pardona nI, gospoda moja, kajti pardon nam je pošel. Poskusite se braniti, kajti sicer boste šli po zlu.«
Afera Melshett
Stockholm, 15. jan. V škandal okoli židovskega veleverižnika lorda Melchetta so zapleteni vedno širši krogi. Melchett si je znal preskrbeti ogromna angleška državna naročila, ki jih je prodal družbi »Imperial Chemical Industrial Ltd«, ki jo vodi on sam. Zato je plačal, kakor so dognali pri preiskavi, do 10.000 funtov podkupnine. Njegove vojne dobičke označujejo kot najvišje, kar jih je sploh kdaj napravil kak angleški industrijec. Lordu Melchettu, alias Henryju Mondu, očitava-jo poleg tega velike davčne prevare.
Primer Melchett žarko osvetljujejo sleparije mednarodnih židovskih špekulantov in veleverižnikov, ki so povzročili to voj-, no, da bi delali v njej kupčije na debelo, četudi ima britanska plutckracija, kateri pripada lord Melchett, največji interes, da zakrije prevaro, zadostujejo vendarle že objavljena dejstva v potrdilo, kako razumejo ži lovski žicarji, ki delajo za kulisami, izkoristiti vojno ter si napolniti žepe. Iz krvi britanskih vojakov črpajo svoje milijonske dobičke.
Lord Melchett je istega kova kakor Barmat ln Kutisker, ki sta znana lz židov-sko-demekratske dobe. Kakor sta ta dva razumela izkoristiti svoje odnošaje do naj. višjih vladnih mest za svoje temne posle jn velešpekulacije, tako je vrgel lord Melchett svoje Ime v tehtnico ter izkoristil svoj denar, da zakrije svoje veleverižniške sleparije.
Afera Melchett ima paralelo v Panamskem škandalu, ki je vzbudil svojčas opra-
I vičeno pozornost po vsem svetu in kj je t lavsko stranko.
razkril temne metode brezvestnih veriž-nikov. V to največjo podkupninsko aiero francoske republike je bilo zapletenih nad 500 parlamentarcev, med njimi tudi vodilni politiki. Churchill in njegovi pomočniki bodo že znali poskrbeti, da ne pritegne Melchettcva afera nase tako širokih krogov. To.la nikakor ne bodo mogli preprečiti, da svet ne bi mogel spoznati nov mednarodni židovski zločin.
Pcdržavljenje rudnikov
v Aižgiijji
. Stockholm, 15. jan. V Angliji bodo pričeli sedaj močno propagirat' podržavljenje rudnikov. Predsednik nove rudarske organizacije je »z j a vil, da hoče doseči njegovo rudarsko združenje radikalne izpremembe ter odpraviti z-redno sLibe razmere v nidnicih. zaradi katerih gre angleška delavska mladim* rajs v zapore kakor v rudnke. Ze večkrat so opozorili v Angliji na vzgledno socialno zaščito rudarjev v Nemčiji, medtem ko v Angliji ničesar ne storijo zanje.
Ojaeenje angleške delavske stranke
Stockholm, 10. jan Kakor Javlja »United Press« iz Londona je izjavil predsednik angleške Common Wealth stranke. Mackay, da je odstopil kot predsednik stranke, ter da namerava vstop ti v delavsko stranko. Razlog za njegov korak je odklonitev delavske stranke, da bi sodelovala z Ooon mon Wealth stranko. Zaradi tega ne preostane Common-Wealth stranki r.ičnsar drugega, kot da se razjde ter združi z de-
Kljub
Najboljša socialna država na svetu
najtežjim vojnim obremenitvam zavarovane finance — Pred velikimi povojnimi nalogami
BerUn. 16. jan. V zadnjih dneh za ilužita dva govora posebno pozornost Bila sta to govor nemškega gospodarskega ministra Ftmka.
ki je pokazal, kako upravičeno je zaupanje Evrope v Nemčijo, n pa pre<iavanje državnega tajnika v nemškem finančnem ministrstvu Fritza Reinhardt«, ki je potrdi! upravičenost popolnega zaupanja nemškega naroda v svoje vodstvo
Inflacija je. kakor je poudaril državni tajnk Reinhardt izrecno, v narodni >socialistični Nem čiji popolnoma izključena. Nedotakljivost pr hrankov in bančnih dobroimetlj ostane v vseh okoliščinah zajamčena. S tem je odgovoril dr-
nocemo. da bi b'le naše žrtve, naša kri in naše dobrine zaman Zato naš dejansk ci j ni zmaga. zmaga je le pogoj za 8oc;flino bodočnost naroda. V letih notranje narodnosocialističnc rasti smo položili glavne temelje te socialne države. Seda' nam ti žc kažejo vodilno vlogo Nemč je n3 področju uresničitve hrepenenja vsega de'o v nega človeštva, ki hoče končno eo-cia'no pravičnost. Te temelje bomo po vojni g'ad'1: r inrej.« da b-mo dokončali kraeno zgradbo prve srjcialne države na svetu « Glede njenega financiranja je dejaJ državni tajnik Renhardt. da se bo treba ozirati zlasti na nujno izgradnjo stanovanj, izravnavo rodb'n'kih
žavni tajnik na vprašan'e. k je milijonom bremen, kar bo zahtevalo obsežen obnovitveni Nemcev posebno pri srcu. V srvojem predava- program ter vodilo na primer do odprave šol-nju je po'eg tega utemelji! to svojo ugotovitev nin. učnih pristojbin n stroškov za učila.
z varnim finančnim položajem nem-kega Rev-cha. Doslej je krila Nemčija okrog 50 % svo jih izdatkov z redn mi prejemki Primerjava finančnega položa - a 3 prvo svetovno vojno še prav posd>no potrjuje narodnosocialističnc uspehe današnjetia vojnega financiranja
Narodni socializem noče ostati nikdar na stem metu. temveč hoče ustvarjalno obv'a-dati bodočnost. Tu se cčituie pravi vojni cilj nemškega naroda, namreč ustvaritev najboljše socialne države na svetu, utemeljene na temelju močnega po'iticno. gospodarsko in finančno zdravega velik f »nemškega Reicha. »M \o ne ni?mo hoteli, b'la nam je vsljena.« je dejal državni tajnik Reinhardt, »naši sovražniki pa so hoteli uničiti celo življenjsko substanco nemškega naroda. Ako smo že stopili v največji odločilni boj naše zgodovine, potem
»St.ij mn pred velikimi povojnimi na'ogaml«, je deja^ Reinhardt. »Pri nas ne gre za prazne ob'jube kakor pri plutokratskih narodih, temveč imamo točno začrtan prorram kj zavzema že sredi med'najtežjimi borbami te vojne Sfvo-jo ob! ko in čaka zgolj na uro zmaee, ko bodo Lahko m lijmi in mili oni z vojaškimi del; za-noflenih rok in g'av prijel za delo v svrho uresn čen ja nemške socialne države.
Za njen obstoj bo odločilna nemška zmaös. to na bomo doseg'i le z junaškim, da herojskim m ns vse pripravljenim vedenjem nemškega naroda v teh tednih ter v bl žnjrh mesecih vedno tršega boja za ob-toj. Vsak posamezen Nemec je t»>rei odgovoren za dosego zmage in našega vojnega cilja, ustvaritve najboljše soeainc- države na sivem«, je zaključil državni tajnik Reinhardt.
Izdajstvo Bo!fske
Vfoga ChurcMifa m Molctova — Strshsvalni rcž:si popkih b&lfševfkov v Labilao
Stockholm, 16 jan. O razvoju poljskega vprašanja navaja ameiiški iednik »Time« poročilo lista »New York Tuner,« iz Londona, v katerem je med ostalim rečeno: V Teheranu sta razdelila Churchill in S a in Evropo v britansko in sovjetsko vplivno področje Ko je priše' Mikoiajczyk v Moskvo, je našel tam ameriškega veleposl. Harrisona kot molčečega nevt. a.nega opazovalca, med tem ko je nastopil Stalin istočasni kot sodnik in zapri -eženec, Churl-chil pa je prevzel vlogo državnega pravd-nika. Kakor trdijo diplomatske informacije, je bil Churchill oni, ki je naanestu Stalina razpravljal na tem moskovskem zasedanju o bodočih poljskih mejah Ko je prosil Mikoladczyk za milost, da bi vključili v poljske meje še vsaj Vlfeio in Lvow, ga je baje prekinil Molotov z besedami: »Nima nobenega smisla o tem razpravljati, to je bilo vse že določeno v Teheranu.«
Ženeva, ig. jan. Po zanesljivih vesteh iz Švice izvaja poljski sovjetsiki korri e v Lu-bliinu pod varstvom boljševišUrih bajonetov izredno strahovlado. Tako so samo v okro-
žju Lubiina zaprli 21.000 Po jelkov kot »politično nezanee«! ;ive«. V okrožju Ta nopdl v vzhodni Galiciji so pod isto pretvezo v poslednjih tednih odvlekli v notranjost Sovjetske zveze pr b'lžno 40.000 Poljakov, ne da bi o usodi deporlirancev sploh kaj sporočili.
Švicarska poročevalka agencija javlja nadialje, do se dogajajo taki dogodki v v. eh dežah, v katerih ?o bilo n*»d sovj iskim pritiskom osnovane bo': ševikom p;sušne vlade. To veli a za Bolgarijo, I\v nuni o. baltske države in Finsko, v Jugo-laviii \'a hoče tolovajski maršal Tito »zgjos.aviti diktaturo.
NIMe £0 TtoSe vrrslt; v Lt&kV.n
Stockholm, 16. jan. Poizkus polj«ke vlade v Lublinu, da bi pripravila na švedskem bivajoče poljske begunce k povratku v domovino. se je izjalovil. Kakor sporoča švedski list »Morgontidningen«, so odpotovali doslej izmed 900 beguncev iz švedske samo trije.
Kralj Pater išče rzho&si
Scockholm, 16. jan. Reuter javija, da je obiskal kralj Peter v torek zunanjega ministra Edena v Foreign officu. Minister Eiden se je prej pogajal z jugoslovanskim min. predsednikom šubašičem. Kralj Peter se je nadalje razgovarjal s Titovim zastopnikom v Londonu.
Kesmmistlc&i tersr
v Sölgarlji
ženeva, 16. jan. Turški zastopnik lista »New York Times«, ki je več tednov potoval po Bolgariji, piše, da »je Bolgarija popolnoma pod komunistično vlado«. Bolgarska vlada je sestavljena teoretično sicer iz članov štirih največjih strank, v resnici pa so komunisti edini gospodje, čeprav imajo za seboj le 2% prebivalstva Edino javno oblast, ki obstoja danes v Bolgariji, izvaja milica pod vodstvom komunističnega notranjega ministra Antona Jugova, ki vrši »barbarski teror proti vsaki osebi, ki je komunistom sumljiva«.
Nov pritster bsljševfšMh metod ©a vla čer; J a
MllMn, 16. jan. Sovjetska vlada je pozvala vse Ruse, ki živijo v zasedeni Italiji, naj se takoj vrnejo v sovjetsko Rusijo. Poziv velja tudi za takšne Ruse, ki so se v preteklost} sovražno zairžali napram boljševizmu in so se v državljanski vojni leta 1917—18 borili na strani belih S tem hočejo prisiliti vse begunce, kj so zbežali po boljševiški revoluciji v Italijo, da bi se takoj vrnili v sovjetsko Rusijo.
Ameriški list o francoski bodočnosti
ženeva, 16. jan. Ameriški list »Life« prinaša obširen članek o francoski bodočnosti, v katerem pravi, da bodo mraz, brezposelnost in lakota to zimo znaki »osvobojene« Francije. V krasnih poslopjih francoskih uralov razbijajo nastavljen-ci opravo, da si z njo grejejo peči, obenem pa razmišliajo o načrtih za drugorazredno bodočnost Francije v Evropi in v svetu. Francoski delavci in nameščenci žive prav tako v mrazu in v bedi v enih najbolj neprijetnih zim evropske zgodovine.
O notranjem poli tičnem položaju De Gaulla pravi članek, da igra v inozemstvu vlogo državnika, dočim je istočasno prisiljen, da je doma običajen politik. Po de-želj izvajajo makljevske tolpe še vedno re-kvizicije, ki obstojajo običajno v tem, da odpeljejo debele prašiče, nekaj desetin pu. ranov. vino ln gumijaste obroče. Makijci tudj äe vedno brez vseh formalnosti ubijajo ljudi, odstavi ja jo iz Pariza pcslane uradnike in nameščajo na ta mesta svoje lastne ljuli. Francoski komunisti so potrpežljivi ln čakajo. Pustiti hočejo De Gaul, hi toliko časa, da si bo opekel piste, nato pa se hočejo polasiti vlade, zakaj, če bo de Gaulle odpovedal, piše ameriški Ust, bodo komunistj njegovi dediči,
Thoreaova prerc&ovanja
Madrid, 16. jan. Iz New Torka javljajo, da Je Izjavil francoski komunistični poglavar Maurice Thorez zastopniku »United Pressa«, da bo moralo priti prej ali slej tako v Franciji kakor tudi v Zedinjenih državah do »socialnega preobrata«, ki bo sliči'. preobratu v Sovjetski zvezi, izvršenem že pred skoraj 30 leti. Thorez ne mi-
sli torej s temi besedami nič drugega ka-l kor to, da bodo boljševiki v bližnji bodočnosti obvladali tudi Francijo in Zedinjene države. Obe deželi sta tozadevno vsekakor na najboljši poti.
Židovslre grožnje kalrsSkesms
Ženeva, 16. jan. Kakor javija »United Press«, sta prejela predsednik in državni tožilec kairskega sodišča, ki sodi oba židovska terorista zaradi umor a lorda Moyna, v ponedeljek grožnjo, da bo:ta umorjena, ako ne bosta vodiia razprave po željah teroristične organizacije, lajinstveni sporočili, ki ju je prejel sodni sluga oa nekega kolesarja, grozita predsedniku in državnemu tožilcu v primeru, če ne bosta storila vse, kar je v njuni moči, za rešitev obtožencev, z isto usodo, ki je doletela lorda Moyna.
Za židovsko stal šče je nadalje značilna nelta Reuterjeva vest iz New Yorka, po kateri je poslal ameriški svet za civilne svoboščine v Palestini Churchillu, Rooseveltu, Stalinu in papežu protest, v katerem pravi, da je v zmoto zapeljano in že vnaprej pristransko sod!šče oropalo kairska obtoženca vseh osnovnih pravic, ki pristojajo obtožencem, katerim grozi smrt. To je očividno »pomoč<, katero je obljubilo židovstvo, ko so ga ob objavi atentata pozvali, naj zatre teror svojih oboroženih tolp.
Nikakega navala v žldovsMo brigado
Ženeva, 15. jan. Izmed 158S ž;dov, ki so se novembra 1. 1943. naselili v Pafestini, se jih je javilo le 40 v tako zvsno židovsko brigado, poroča »Juvv:.sh Agency«. Previdnost je pač pri Židih boljši del junaštva.
Novi aetter'fk! rc^stik
v Helsinkih
Amsterdam, 13. jan. Kakor poroča Reuter iz Washlngtona, je pristal predsednik Roosevelt, da se imenuje severnoameriški zastopnik na Finskem za poslanika ter je na te mesto poslal Maxwella Hamiitona. Do njegovega prihoda bo vodil Randolph Niggo severnoameriško zastopstvo na Finskem. O tem je izjavil na včerajšnji novinarski konferenci zastopnik severnoameriškega državnega tajnika Grew, da to nikakor ne pomeni obnove formalnih diplomatskih odnešajev med Zedinjenimi državami in FiDsko.
Kratke vesti z vsega sveta
Stockholm, 15. ;an Kakor javlja ageneja Reuter iz Aten. so odpustili jz vojske 17 grških gfciieralov. med temi generala Jurija Tsola-cogluja.
Ženeva. 15 jan. Iz Aten poročajo da ceni grška vlada izgube materiala v teku pet in pol tedtiov trajajoče državljanske vojne na 200 milijonov dolarjev
ženeva, 15. jan. Kakor poroča agencija Reuter, so poskušal tatovi brez uspeha oropati vlak z življenjskimi potrebščinami, ki so jih poslali južnoameriški katoličani y Vatikan. Napad na vlak" je bil izvršen med Neaplom in Rimom.
ženeva, 15. jan. V Vei»saillesu je bil ponoči ubit amerišld vojak, ki je stražil vlak s strelivom. Večer prej pa so se v neki go-st'lni steple pijani ameriški vojaki s Francozi, ker so se Američani zaničljivo izražali o Franciji ter trdili, da je Francija nazadnjaška in umazana dežela.
»JUTRO« St 11
Sreda, 17. L 1915
*	Raziskovalec papirov, nemški tajni
svetnik dr. Ulrich WiicKen, je umrl v Ba-den-Badnu, star 82 let. Bil je eden prvih veščakov v svoji stroki in je kot tak slovel daleč preko nemških meja.
*	»Evropa v odločitvi«, v dneh največjih voja^idh uspehov nemškega naroda in str-nii.ve zdravih vodilnih sil evropskih ljudstev se vrši v nekem nemškem mestu tečaj, katerega je priredil nemški inozemski znanstveni zavod. Udeležujejo se ga zastopniki vseh evropskih narodov. Vrši se pod geslom »Evropa v odločitvi« ter se bavi v prvem delu z obtožbo evropskih narodov proti an-gloameriškemu in boljševiškemu uničevanju ter zatiranju njihovih dežel. O tem bodo govorili določeni zastopniki teh narodov. V drugem aelu se bodo bavili udeleženci z angioameriškimi evropskimi načrti in s hinavskimi obljubami zavetnikov, ki jim služijo zgolj za propagando. Tretji del bo v znamenju izpovedi zaupanja evropskih narodov v srečnejšo bodočnost evropske celine pod nemškim vodstvom. Na tečaju bodo govorili zastopniki evropskih narodnih vlad in osvobodilnih odborov ter odločilne osebnosti nemške države in stranke.
*	živilske karte so ponarejali v neki solnograški tiskarni trije francoski delavci in jih v večjem številu razpečavali med ljud tvom. Kot ljudski škodljivci so bili
0	oso j: ni na smrt, osem njihovih pomočnikov pa na eno do osem let ječe..
*	;; j smemo pričakovati cd boljševikov. So v Ivi vojaki na bojišču so deležni vsak dan tako zvanega političnega pouka. Pri n'kem tozadevnem predavanju je dejal boijševiški stotnik Ustinov, poveljnik prve čete 435 pehotnega polka, da bodo
1	• li sovjetski vojaki v ozemljih, katera so zavzeli boljševiki, popolno svobodo. Der. .e naj opustošijo, može ustrele, žene izr.oMjo, prebivalce pa vse poberejo. V isti rog trobi nek sovjetski vojaški list, čigar uredniški štab sestavlja sedem Židov.
*	»Vsakemu skodelice kave.« Agencija Roiiter javlja: Radio Rio de Janeiro je v rjavil sledečo brazilsko obljubo Evropi:
Vsaka oseba »osvobojenih« (beri strada- , ;očih) narodov v Evropi bo dobila naj- i manj eno skodelico brazilske kave. čim | ~o na razpolago dovolj ladijskega presto-
bodo imeli v vsaki hiši v »osvobojeni« pi brazilsko kavo.« Evropski narodi ; : a i ti o ameriško zasedbo morajo stradati. iska agencija pa jih s takim ne-
Tako je bilo odpeljanega te dni 54 vagoöo»
gradiva v Kijev. Med tem gradivom so stroji neke tovarne ur, 12 vagonov radijskih sestavnih delov ter industrijsko gradivo 19 vagonov žita in zdravil ter 10 vagonov starega železa. Do 1. januarja 1945 je bilo odposlanih 7333 glav goveda, 2200 konj ter 17.238 ovac.
*	Silna vročina v Ameriki. V urugvaj-skem glavnem mestu Montevideju vlada doslej še nezabeležena vročina V petek je kazal toplomer 49 stopinj Celsija.
*	Ogromen požar v pristanišču Ria de Janeira. »Svenska Morgenbladet« poroča iz Lizbona, da je izbruhnil v pristanišču Ria de Janeira ogromen požar. Nastal je iz neznanih vzrokov, škodo cen jo na milijon kruzeirceov. Boje se, da ga v prihodnjih 14 dneh ne bolo mogli pogasiti, ker nudi nakopičeno blago ognju vedno novo netivo.
za -uri * g Ai*: mor: ^ gležlnj, k? jakl zama; se nahaja
cinizmom zasramuje.
:mi poročene Angležinje
ne <
so
riko. Dočim čaka 15.000 An-se poročile z ameriškimi vo-na prevoz v Združene države, r.oiočilu »New York Herai-
da Tribune« 280 s Kanadcl poročenih An-
gležinj a svojimi 312 otroki že na poti v \ Kanado. »Maily Sketch« poudarja, da lz- } vir&jo vse te begunske rodbine lz južne
Anglije.
*	Nenavadno močsn nalet snega so doživel' pn jji teden v portugalski prestolnici Lisaboni. Prebivalstvo, ki nI vajeno zime s tolikšnim sneženjem, je hitelo na ulice, da jo občudovalo nenavadne prizore. 3 s* er noga Portugalskega poročajo, da so mnoge va-si zaradi žametov docela odre-
od sv ta. Ker tudi tam primanjkuje je mraz povzročil nepredvidene
posledice.
*	r. i 'hnov dolarjev je dedoval skromen lartnik majhne pivnice v Salamanci. Stric njegove žene, ki se je pred pol stoletjem izrelil v Havano, je nedavno umrl in zapustil poleg velike gotovine tudi to-
• "no sladkorja in dve tovarni tkanin. Srečni declič ima sina in hčerko.
*	Huda ž-.:-!ezr'~ka nesreča. V vagon de-
js v Belfastu na severnem Irskem r čil osebni vlak. Doslej so iz ruševin izkopali 20 trupel. Več hudo ranjenih je bilo v brezupnem stanju prepeljanih v bolnišnico.
*	Dvo smrtni žrtvi cigarete. V Kiistrinu
so opazili stanovalci neke hiše nedavno jttro, da iz sosednjega stanovanja prihaja dim. Ko so vdrli v stanovanje, se jim je nudil grozoten prizor. Na ožgani postelji ta ležali zogleneli trupli neke 25 letne že-* ne in njenega sinčka. Očividno je žena zvečer v postelji kadila, zaspala in tako povzročila požar.
*	Rnronnski davek Sovjetski zvezi. Kakor javlja radio Bukarešta so rumunske pošiljko v Sovjetsko zvezo sedaj v polnem teku.
________________________________ i
Nak'r-ovafnica Socialne pomoči kupuje j itaia < - llfi, obutev, perilo, posteljnino i bi. po dnevni ceni.
Nova grobova. V cvoifeu svoje mladosti je dotrpeil gimnazijski aibiturjet g. Sergej-Al j oša Goriup. Za njim žailujejo starši, brat in drugo sorodstvo. Pogreb blagega poikojnika bo v četirteik ob 9. iz k.pe-lice sv. Andreja na_ Zeieh k Sv. K ižu. — Za vedno je zapustila svojo; soproga uradnika v pokoju ga. Fani Adamičeva, rojena Milotti. K večnemu počitku bodo rajno spremili v četrtek oib pol 10. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokop il šče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo oh a jen lep spomin, svojcem pa izrekamo noše iskreno sožailje.
u— Poroka. D®e 1. januarja s^a ee poročila v Kosezah gdč. D o 1 i n a r Slavka, pletilja m s. Per k o Antuin, polic, poročnik. Čestitamo.
u— Prošnja vodstvu radijskega orkestra. Prejeii smo: Zopet so bile vstopnice za V. koncert talko hitro razprodan«, da jih zelo vfc&ako število Jjufcitcfljev resne glasb» ni moglo več dobditi. Ptnodbija se je zsčdla v sredo zjutraj, a dvorana je bili a razprodana že istega dne ob 3. uri parcfjdoe. Zato prosimo, prizadeti, naj blagovoli vodstvo orkestra spored V. simfoničnera koncerta še enkrat izvajati, saj sn>o videdi pri IV., da je bila dvorana pri repciza za o-dema kakor pri prvem nastopu adki: strta.
u— Združenje trgovcev — sindikat pekov, vljudno obvešča cenjene odjemalce, da bodo zaradi pomanjläjive razsv-..ltlltjave lokali odprti zveičer zaeaemö samo, ddkUier je dnevna svetloba. Prosimo cen'ene trd— jemalce, da pridejo pravočasno po kruh.
u— Siriličarke-dlfakinje, ki so se priglasile za šolske smučarske tečaje, opozarjamo na zadevne objave v športni rubriki našega lista.
u— Za stare in onemogle LJubLfončdne v mestnem zavetišču v Japljevi ulici .ie v počastitev spomina pok. g. Janka Bieiwei-Trstenišikega podan tžlla rodbina GraseaH 200 lir; namesto venea na grob pole. ga. Ane Tuidkove eta pa podiairißli družini g. Josipa Lončarja in g. inž. Anteta Sorca 200 Mr; j neimenovana dobroinica je pa namesto ! cvetja na grob polt. g. Martina Bizjaka ; nakazala 300 lir. Mestno županstvo izreka dobrotnilkom najtoplejšo zahvalo tudi v imanu Dodpiranih.
u— Podpornemu društvu ra gluhonem« mladino je poklonila družina g. Julija Zupana namesto venca na grob blagopokoj-ne gospe Ane Turkove znesek 1000 lir. Blagim dobrotnikom se društvo najšsrčnej. še zahvaljuje.
u— Za »Dom slepih« darujeta v počastitev spomina ge. Amalije Šiška, Tomšič Ana in inž. Defcičar France 200 lir.
u— V počastitev spomina blagopdkojne selsitre in svakinje ge. Fani Voves iz Ru-dovfljice darujete Emeri'k in Hermina Ferlinc 300 lir Društvu slepih.
u— Namesto cvetja na grob po"c. Juva^a Franca daruje v imenu svojega očeta Ger-mek Viktor 300 lir zsa Društvo slepih.
u— V počastitev spomina blagcpofcojne ge. Ane Tunk dfenije družina Leon Tavčar 100 Ilir za mestne reveže in 100 lir za Društvo slepih. Denar hrani uprava.
u— Nesječe. Pred pivovarno Union je padla in si zlomila levo nogo 62 letna za-sebnica Marija Kastelic iz Ljubljane. 55-lena delavka tobačne «tovarne Marjeta Gru. mova si je pri padcu zlomila desno nogo. Po stopnicah je padel in si poškodoval desnico 45 letni delavec Ivan g kol a iz Mögt. Z vrelim mlekom se je oparila po levi nogi 9 letna hčerka delavke Silva Colja iz Ljubljane. 13 letni sin delavca
LJuUjass&iioin!
Pred nekaj dnevi ao — kakor so časopisi že poročali — komunist! do tal požgali 111-nje in Hrib ter izgnali vse prebivalce, bJ so morali brez V3ega zapustiti svoje domove. Zgorelo je okoli 70 hiš in gospodarskih poslopij z vsem inventarjem. Prizadetih je 60 družin z mul 600 družinskimi člani, med njimi olcrog 100 otrok v starosti do 10 let. Sredi najhujše zime so bili pognani v »neg in mraz. Vsi so ostali tako rekoč goli in bosi, ker so rešili samo tisto, kar so imeli takrat na sebi.
Vsem tem/ nedolžnim žrtvam je treba takoj pomagati. Ker Socialna pomoč nima ha razpolago zadosti oblačilnih predmetov, da bi mogla pomagati tudi tem izgnancem, se zopet obrača na vse, ki morejo pogrešati kakršno koli staro obleko, perilo, čevlje in podobno, da jih daruje v t-a namen. Sila in potreba sta tako veliki, da smo prepričani, da, pv.- šnja ne bo ostala brez uspeha in da bodo Ljublja»5anl pokazali svoje dobro srce in narodno zavednost ter gotovo pomagali sorojakom.
Prosimo, da nujno izročite darcve naku-povalniei Socialne pomoči v Gradišču št. 4, ali pa javite svoj naslov osrednjemu uradu Socialne pomoči, Gosposvetska cesta št. 2-1 (tel. št. 39-01), da pride naS nameščenec po darovane predmete.
SOCIALNA POMOÖ
l	Sergij Dolenc iz Ljubljane si je pri padcu
J lavna poslovalnica Socialne pomoči za '	zlomil desno nogo. Tudi 20 letni uradnik
u po vanje oblačil, obutve, perila, postelj-	Slavko Novak je z enako poškodbo, ki se
ni ne itd. jo v Gradišču št. 4, nasproti dram- j	mu je primerila pri smučanju, iskal zdrav.
sk"ira gledališča.	j	niške pomoči v bolnišnici.
fe Navsga mmta
V vrvt"'! Pred raznimi trgovinami, še najpogostejše pa pred mesnicami, se nabere mnogo ljudi v »kače«: Pri tem pa ni konca prerivanju, robantenju in prepiru, še največkrat zaradi tega, ker poznejši prihajalci hočejo brezobzirno kar med prve vrste, ferner se seveda upravičeno vs; upirajo in dajejo dušica. Nihče nima časa in vsakega zebe. Ako že nočejo biti kupci disciplinirani, naj bodo prodajalci. Razobesile na vidno mesto napise: »V vrsto. Kdor n? bo v vrsti, ne dob; blaga!« In ravnajte se po tem. Seveda pa bi bilo nepravilno, da bi prodajalci zlorabljali konjunkturo. Nikakor tudi ne bi bilo prav, da bi nekdo, ki je čakal že nad eno uro, Ml zapostavljen zaradi »lepih cči, dobre cigarete, krepkega požirka ali kake druge podobne prctiusluge. »Kdor prej pride, prej melje,« velja pregovor.
Mraz in sneg sta prisilila podgane in miši, da ao si poiskale zavetja v kleteh in podstrešjih, kjer delajo škodo« ne samo s tem, da si iščejo hrane, ampak uničujejo več, kakor použijejo. Postale so že tako številne in predrzne, da jim tudi mačke skoraj niso več kos. Ljudje nastavljajo pasti, a uspeh ni najboljši. T? nadležni glodalci so se spravili -celo nad strune. Ker najbrž niso muzikalične, ne delajo prav nobene razlike in obglodajo vtss, kar jim pride pod zobe. »Zlikovci« so n. pr. v teku enega tedna uničili na kontrabasu kar 4 strune, kar danes, ko je pomanjkanje takega blaga, predstavlja znatno škodo. Treba se bo kar resno poprijeti, da uničimo to zalego, ki je v mestu napravila že "selo dosti škode na blagu in živi lili.
S Kraškega
Vojak mora biti narodni socialist. Nad
100 mladeničev, med njimi večje število vojnih prostovoljcev, ki so že izvežbani, se je zbralo na dvorišču neke vojašnice v Celovcu, da so bili svečano predam vojski. Njih vodja je naglasil, da Führer pričakuje od njih, da se bodo izkazali kot možje. Njihov novi poveljnik pa je rekel, da bo vzgoja, ki so je bili deležni v organizaciji HJ, tudi v vojski enaka, kajti vojak biti se pravi, biti dober narodni socialist.
Svečanost v Rožu. V spomin na bitko 8. januarja 1919 so imeli te dni v Eorov-Ijah spominsko svečanost, ki jO je priredila stranka v kinu. Boroveljski pevci so zapeli dve domači pesmi, nato pa je spregovoril okrajni vodja dr. Pototschnig iz Celovca, ki je slavil takratne borce in rekel, da se bo združeni nemški narod tudi v današnjih ča?ih boril zmagovito proti sovražni premoči.
i štafeffslcega
Borbene parole za leto 1945 je podal zvezni vodja Franz Steindl na voditeljskih zborovanjih za okrožja Maribor-mesto, Ma-ribor-dežela, Celje in Trbovlje. Mariborsko zborovanje je bilo 5. januarja, ki so se ga udeležili vsi zastopniki vojske in gospodarstva. Naslednji dan je bilo zborovanje v Celju, kjer je Steindl naslonil svoja na-vduševalna Izvajanja na Führerjev govor in je zaključil: »Med najvažnejšimi borbe-
nimi gesli t» letoSnje leto je na Spodnjem
Štajerskem zapoved: boj boljSeviškim s»« vražnikom, pa naj uganjajo svoje zločinsko početje v gozdovih ali drugod! Oni gredo svoji pogubi naproti.« Dne 7. januarja je Steindl govoril ▼ Trbovljah.
V Maribora je umrla 79 letna gospodinja Ana Krivec.
Pod tramvaj je padla železničarka Marija Klima v Gradcu. Na Jakobinijevem trgu je hotela skočiti na tramvaj, pa je zdrknila pod kolesa prikolice in dobila tako hude poškodbe, da je umrla že na reševalni postaji.
Kaznovan slepar. 21 letni Martin Fischer lz Gradca se je pred posebnim sodiščem zagovarjal, ker Je neupravičeno nosil uniformo. Izvršil je s pomočjo ponarejenih listin različne sleparije in je bil obsojen na štiri in pol leta ječe.
Z avtom v smrt. Na vožnji proti Gradcu je neki zaprt avto pri Göstlngu preostro zavil na ovinku, predrl ograjo državne ceste in se prevrnil v kanal. Mrtvi fo obležali: 63 letni trgovski ravnatelj Jožef Stro-back. oddelnl vodja Jožef Pirkhert, Prokurist Pavel Benischek in šofer Biaucher.
vorom, da opravlja nalog po
lasti, storil kak drug zločin proti varnosti ali lastnini posameznika.
Iz Trsta
Z Vrhnike
Zabavno popoldne. 14. t. m. je bilo na
Vrhniki v dvorani Prosvetnega doma pestro zabavno popoldne. Spoied je »tvoril nemški poveljnik g. stotnik Kreines in se zahvalil vsem sodelujočim in pa Vrhniča-nom za obilno udeležbo. Na sporedu so bile šale in domislice iz vsakdanjega življenja, plesne točke, domobranski pevski zbor pod vodstvom g. poročnika Borisa Kavčiča, je zelo občuteno odpel več domačih pesmi, orkester je pa ubrano zaigral nekaj koračnic m venček narodnih pesmi. Prirediteljem in vsem sodelujočim gre vse priznanje, da so vložili toliko truda in volje, da so "azvedrilj Vrhničane. žal je imela svojo besedo tudi »višja sila«, vse točke so izvajali ob preprosti razsvetljavi, ker ni bi'o električnega toka; spored je bil zato nekoliko skrajšan. 2eleli bi še več takšnih prirelltev, da se ljudje vsaj malo razvedre po vsakdanjih skrbeh.
Is
NapisL Že dolgo časa gledam po naši Postojni, kdaj se bodo pojavili nad lokali slovenski napisi, pa ne učakam ln ne uča-kam tega. Sam ne vem, kaj naj bi rekel. Tista Postojna, ki ve toliko povedati o narodni zavednosti, pa sedaj noče izobesiti slovenskih napisov. Lepo vas prosim, dajte malo, pa podregajte v to stvar. V upanju, da mi boste ustregli, vas lepo pozdravlja slovenski Postojnčan. (Straža ob Jadranu.)
t B
Omejena oddaja pMna, Zaradi neupoštevanja oblastvenih predpisov glede štednje pri potrošnji plina ln zaradi težkoč pri dobavi premoga za proizvodnjo plina je izredni komisar za sušaJko področje dovolil uporabo plina samo od 18.15 do 19.30. Ce bi bil v tem času dan znak za alarm, je seveda treba plin takoj izključiti. Za izvrševanje te odredbe so odgovorni lastniki In upravitelji hiä. Vsak prekrSek bo kaznovan z odvzemom plina v stanovanju ali v vsej hiši.
Sladkor za starčke. Na suSaškem prehranjevalnem uradu je bilo treba do preteklega četrtka prijaviti vse nad 65 let stare osebe, ki bodo dobile določeno količino sladkorja.
Semenski krompir bodo dobili kmetje na področju sušaške mestne občine samo pod pogojem, da dajo v zameno enako količino krompirja svojega pridelka. Prijave za zameno sprejemajo do 20. januarja na mestnem gospodarskem uradu.
Nenadna smrt znanega suSaškega obrtnika. Na praznik Sv. treh kraljev je na Sušaku nenadoma preminul dimnikarski mojster g. Milan šuflaj. Bil je član mnogih kulturnih in dobrodelnih društev. Z vso požrtvovalnostjo se je udejstvoval tudi v gasilskih vrstah. SužaSki list »Glas Pri-morja« mu je posvetil dolg spominski članek.
Strogi ukrepi proti zločincem. Zaradi
vedno pogostejših nasilstev, razbojništev in izsiljevanj je šef sodnega oddelka vrhovnega poverjeništva na operativnem področju Jadranskega Primorja izdal stroge odredbe, ki imajo namen omejiti število zločinov in so že stopile v veljavo. Vsako nasilstvo, razbojništvo, Izsiljevanje ali kakršno koli drugo nasilno dejanje, pri katerem bi zločinec uporabil strelno ali kako drugo orožje, bo kaznovan s smrtjo. Ista kazen bo doletela vsakogar, ki bi z izgo-
Kretna imena. Po odredbi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadran" sko Primorje se nemška, slovenska in hrvatska krstna Imena ne smejo smatrati M tujerodna imena in se smejo uporabljati V vseh uradnih knjigah.
Smrtna kosa. Te dni so med drugimi umrli v Trstu 84 letna Antonija Skabar, 20 letni Nerej Kovačič, Uršula Bronsdn, 90 letna Ana Mrak, 59 letni Božidar Jako» venko, 75 letna Jcžefina Komotar. 62 letna Ida Posega in 52 letna Marija Brus vd. Perhavec.
Cene svinjini. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo objavlja cene posameznim vrstam svinjine, ki so veljavne v tržaški, furlanski, goriški, istrski in kvarnersM pokrajini. Cena slanini je 39.80 lir ozir. 40 lir za kg, vrat 45.80 oz. 62.10, prftut 83.30, glava, reo brez masti 46.10, ostaH deli po 51.10 lir* kg.
Iz Gorice
Is dnhovnJgke ničah v Vipavski sedanji kurat s Kodrič.
Mrtvafiki zvon. znani trafikant v Marc, star 54 let. valid, prodajal je
službe. Za župnika v fif*
dolini je bil imenovan do-Kanalskega g. Davorin
Nedavno je umrl v Gorici
Semeniški ulici g. Avgust Pokojnik je bil vojni ln» tudi slovenske liste.
Obvestila ?7Prsvodaw
Poziv trgovcem
Pozivamo razdeljevalce racioniranlh živil v Ljubljani, da b" ez odloga v dneh 18n 19. in 20. t. m. vrnejo v Prevodovo skladišče na klavnici vse testenine, kl fflx imajo še na zalogi.
Vrnjene testenine bodo plačane takoj prt odlajl, razbremenjene pa na podlagi potrdil o oddaji, ki jih je čimpreie oddati Pr». vodu, Gosposka 12 T, soba št. 10.

KOLEDAR Srčda, 17. januarja: Anton puSčavnik.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: »Vznemirjena srca«. Kino Sloga: »Za mojih dni«. Kino Union: »Moja prijateljica Jožica«.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sučnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4; Bo-hlnec ded., Cesta 29. oktobra 3L
Zatemnitev od 17,40 do 7,15
Bddajniška sküpina Jadransko Prorjp
RADIO LJUBLJANA
SR :i>A. 17. JANUARJA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9~ Jutranji koncert Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščnt 9—9.10: Poročila V nemščini. 12.—14.: Napoved sporeda, nato prenos osrednjega nemškega spore 1«: Glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročil:? o položaju ln poročila v slovenščini. 14.—14.10: Poročil« v nemščini. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. — 15.—17.: Prenos osrednjega nemškega spo_ reda. 17.—17.15: Poročila v nemščini tn šiovenščni. 17.15—17.45: Otroško uro vodi Maša Slaivčeva. 17.45—18-15: Trio Trnovo. 18.15—19.: Ljudski alpski rapevi. 19. do 19.30: Slovenški napevi — tercet šeste* F-nkovih (pri klavirju M. Lipovšek). — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.48 do 20.: Prenos osrednjega nemškega sporeda (aktualno predavanje). 20 -20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.: Kako Vam ugaja. 21.—22: Prenos osrednjega nem. äkega sporeda: To uro posvetim tebi. — 22.—22.16: Poročila v nemšči-i. 22.15—24: Prenos osrednjega nemškega sporeda! Glasba pred polnočjo.
ObvestU a SSoveas&ega Htexrr*! fcarfi
Poziv: V paketnem oddelku Slovenskega Rdečega križa na Vidovdanski cesti št. 6 se nai zg'ari med uradnim urami cd 8. do 11. ure zlravnica g. dr. Lazarevič Žago1 ka.
Varčujte z elektriko J
> •;itvnm pmegled
Poslednje jielo Simona Gregorčiča
V založbi Ljudske tiskarne v Ljubljani so iz:'e v knrlžici na 64 straneh, opremljeni z risb'; Rlka Debcnjaka. »Jeremijev© žaloetinke«. po- lednje pesniško dele Simona Gregorčiča. H n o; .vi prevodi iz Sv. pisma so ostali vse do te •injižice neobjavljeni; ohranil jih je v pro-r i pokojni dekan Venceslav Bele, ki je po-" : 'i: pesnikovemu prijatelju in izvrševalcu ■J' -ve oporoke prof. Ivančiču urejati zapu--i'iio »rtori-üccga s!av$<a«. V redakciji dr. Ti-
-X Debel;ak-i, z uvodom orientalista prelata •}' M S'avioa -n z opombam.-; Venceslava Be-leta izKfo kn ižica je poleg ilustrirane izdaje »Oljki« edina knjižna publikacija, ki je mogla do^'ej počastiti gpomin pesnikove stoletnice.
Žo s prepesnitvijo »Joba* leta 1904 se je g i ; -j pesnik s čustvom nekakega »izbirnega sorodstva« zatekel k elegikom Stare zaveze, k spevom, ki tožijo o človeški nesreči in se v samotnih urah trpljenja pogovarjajo z Bogom o notranjem smislu našega gorja in naših muk. Dve leti pozneje, v samem letu svoje smrti, s-: je Simon Gregorčič polotil še Spokornih ]> silmov in Jeremijevih žalostink. tekmujoč v tem prepesnjevanju s svojim mlajšim tova-r em Antonom Medvedom. In dobrih mesec dni pred smrtjo je spisa' v zvezi s prevodom Jeremijevih ž a lost Ink odo »Jeremiji preroku-domoljubu«, svojo »labodnico« kakor je imenoval to pe*em njegov prijatelj Ivan Vrhovni!;. Bila je zaješ pravi labodji spev na pragu smrti, ki jo je pesnik slutil, ko je pisal deset dni pred smrtjo v pismu nadškofu dr. Sedeju, da se ne bo lotil nameravanega prevajanja Ek ezrrlika. ker je pretežak, »pa tudi, ko bi se ga lotil — bi me gottrvo prehitela smrt«. Medtem ko je njegova labodnica izšla v koledarju CMD, ki ga, ie Vrhovnik urejal, je prevod Jeremijevih žalnstink čakal v rokopisu natiska m ija učakal žele za stoletnico pesnikove aniti.
Jeremij evih žalostink, ki so nastale približno šest stoletij pred Kr.. ni rodilo osebno gorje. Pritekle so iz bridkih življenjskih skušenj moža, ki je bil svojemu narodu prerok in videč in je zato tem globlje doživljal narodovo nesrečo. Spevi so vznikli v času, ko so Babi-lonci napadli Jeremijevo domovino, razdejali njena mesta, posebej še Jeruzalem, in odpeljali najboljše može v gužnost. Tam. kj«r je še nedavno cvetelo mimo in srečno življenje, se je zdaj širila groza, in med obleganjem je zavladala taka lakota, da so ljudje uživali človeško meso. O takih in podobnih grozotah tožijo Jeremijeve žalositinke. Temna bolest rodoljubnega srca, ki je d oži ve'o propad ponosnega prestolnega mesta in žalostni konec države, kipi iz teh spevov in jih ne Ie po vsebini, marveč tudi po čustveni toploti izraza dviga nad čas in njegove dogodke. Toda Jere-mi a ni samo objokoval narodove nesreče. Dolgo je svaril vladarja in vodilne ljudi do'go je opozarjal svoje rojake, kakšna nesreča bo zadela narod, če ne bo hodil prave poti. če se bo vdajal malikovanju, t. j. češčenju tujih bogov in živel samo za ugodja in za gmotne dobrine Jcfenasi bi reki;: če bo pokušal samo »tuio učenost« in ee pogrezal v miselni in praktični rraterializem). Iz Jemnijevih žalostink slišimo glas preroka, ki je govoril giu-him ušesom; glas vidca. ki j« zaslutil narodno nesrečo in zaman opozarjal na možnost rešitve, ker so bili ljudje zaslepljeni od oholosti in strasti. Kakor da se oglaša od tod ogorčeni klic: Perdidio tua ex te, Israel — sam »i kriv svoje pogube, izraelski narod!
Izvirnik teh žalostink — kakor sploh vse hebrejske poezije — nima metrike 9 stopicam i in rimami, marveč ubran ritem, ki se dosega z vzporednostmi in s poudarki v verzih. Simon Gregorčič prav kakor Anton Medved m še prej mnogi drugi prevajalci so prepesmi>; te verze po poetiki zapadnega človeštva, g čimer »o verzi narasli ift «e — podlegajoč potrebam naše metrike m zahtevam rimane besede —
bodisii razbohotili, bodisi samo nabreknili in zato izgubili prvotno preprostost m zgoščenost.
Gregorčičev prevod Jeremijevih žalostink ima s stališča današnje slovenske poezije samo še antikvirano Kterarno-zgodovinsko vrednost. Že tedaj, ko je nastal (I. 1906), je bil Gregorčičev pesniški jezik zastarel, saj je tedaj že bila v cvetu naša Moderna s svojo novo poe-tko. ki je bolj upoštevala zahteve gibčnosti, melodičnosM in jezikovne pravilnosti verzov; poetiko, v kateri niso bile več mogoče take Hocntide poeticae. kakor si iih je dovoljeval Gregorčič, ki še rsbi oblike, kakor n. pr. hte, hče, kter, skor. clo i. pod., ali ki ne čuti pesniške okornost; takih sitihov, kakor je — med mnogimi — n pr. tale na str. 33. »ne zapri uh mi. pošlji spas«. Tako kaže ta prevod, da je ob zatonu Gregorčičevega življenja že precej usahnila njegova pesniška stvarjrIna srila in da je n;sal verze dokaj površno, zadovolju-joč se samo z idejo in z zgolj zunanjo-oblikov-no pravilnostjo. Vzlic temu pa na mnogih mestih občutimo tudi pristnega Gregorčiča in nekateri spevi, zlasti še četrta ža'oštinka, k; delno opeva lakoto, se odlikujejo po plastiki svojega izraza.
Tako je založnica prav borila, da je liteim-turo o Simonu Gregorčiču obogatila z izdajo tega pesnikovega še netiskanega dela. To tembolj, ker so »Jeremijeve žaiostinke« izšle v prav dostojni izdaji. Predgovor dr. Tineta Debel :aka označuje historiat in pomen te objave, univ. prof. dr Saviča uvod kaže kratko, vendar pregledno, kakšno mesto zavzemajo ti epevi v hebrejski poeziji in njihove vsebinske in formalne značilnosti, Vences'ava Beieta opombe ob koncu knjige po nas seznanjajo z nastankom prevoda in odpirajo zanimive poglede ▼ pesnikovo delavnico. Risba RJra Debcnjaka, prikazujoča podobo prereka-posnika v sodobnem kmiinsikem okviru je prav učinkovita; refr-Hucitma je nn prilogi in na n««!ovn'-stm- • ni ovitka. Debra^ je knjižico tuw Qiucwj;!. j
Slovencev koledar 1945
Kot redna izdaja Slovenčeve knjižnice je :zšel Koledar za 1.1945 v redakciji dr. Tineta Debeljaka, Ruda Jurčeca in Jožka Krošlja. Po običajnem koledarskem gradivu začenja obsežni tekstni del knjige pesem Mitje Šarabona »Posij nam sonce v naše mrzle dni«.
Celostranska reprodukcija oltarne sdike Rika Debenjaka »Sv. Miklavž« začenja ilustracije, ki iih je v knjigi veliko, saj so posamezni članki bogato ilustrirani. Pesmi eo prispevali Marija Jelen-Brcnčičeva. Cvetko Goiar, Boža Anžlč, Severin Šali in K^avcr Mef.ko. Lepo prozo predstavi ajo: Stanko Janežič »Staroletnim blagosovom«. Janez J?.len z bohinjsko hudo-mušnico »Markušerv vol«. Jože Krivec s spominom na domače Haloze »Bilo je nekoč«, Jože Dular s črtico »Zebelj«, Karel Mauser s povestico »Žecnanje«, Lea Fatur s »Pravljico o kraljici gosji pastirici« in Viktor Steska z anekdotami »Pri stricu na počitnicah«. Pesniški in pripovedni pritpevki so delno prigodni-ški, delno pa tudi značilni za svoje avtorje in za sedanje smeri v naši literaturi.
Poglavitno vsebino koledarja pa tvorijo aktu-alnj in poučni prispevki. Na prvem mestu je nabožni članek Vinka Lavriča »Magnifikxt, pesem kral ice« nato friedi programatski sestavek o prctlkomunistični borbi »Razširjena fronta«, zatem Franceta Kremžarja pogled v zadnje dramatično leto slovenskega življenja »Obrambni boj slovenskega naroda«. Piščevo bo-sodo izpopolnjujejo nekatere značilne rfike. H kron'ki prejšnjega leta sodi nadalje članek »Po-grd> jelendolskih žrtev«, ki tudi živo Ilustrira Kalvarilo. preko katere hodi naš narod. Franc Pemišek je prispeval načelni članek »Nov red v družbo!« Tu prikazuje smernice ia pota katoliškega reševanja socia'ntga vprašanja.
Pr*jrf>no zanimiv prispevek poteka iz peresa kritka dr T neta Debeljaka: »Padlim m'adhn laaiižcmim ta^too» — žrtvam revolucijo«. Pi-
sec obravnava življenje in deb Franceta Balantiča, Stanja Vaka, Lada Piščanca, Francka Preloga, Lrjjzeta Grozdeta in Franceta Kremžarja. Vsiak teh literarnih profilov je opremljen s pokojnikovo sliko in z enim ali dvems primeroma njegove literarne os-taÜne. Msgr. Viktor Steoka *e bavi v članku »Slovenci m Irci« s pokristjanjenjem Slovencev. Poleg kratkega članka o dr. Alešu Ušeničniku in pogledi na razdejano rojstno hišo Janeza Ev. Kreka je objavljen daljši življenjepis voditelja goriških katoliških Slovencev dr. Antona Gregorčiča. Jožko Krošeij je s »Tremi zgodbicami o dr. Korošcu« prispeval novo gradivo za življenjepis pokojnega državnika in politika. Sledita dva daljša članka iz ljubljanske zgodovine: dr. Rudlana »Krvnikova hiša v L ubljani« in ilustriran članek o potresu pred 50 leti; vmes jo še sestavek dr. Iva Cesnlka »Turki na Goriškem«. Luka K ram o'c obuja spomine na pifiO-telja F. Ks. Meška izza časa. ko je pasd duše v St. Danijelu na Koroškem. V zvezi s stoletnico rojstva Simona Gregorčiča je natisnjenega nekaj iz neznanega gradiva o goriškem pesniku. France Jasonovec se pietetno spominja po-kojnega vzornika sJovenistov. prelata dr. Antona Breznika. Tine Debel j ak objavlja svoj »Pogovor z Rikom Debenjakom«, dr V. Mer-šol piše ▼ daljšem ilustriranem članku o na-predku v zdravljenju nalezljivih bolezni, inž. Franjo Zupec pa je prispeval podnrino razpravo o obnovitvi kmečkih domov Novo eno* obravnava dr. Sergij Vilfan v razpravi »Naše lesene listne«. Janko Hafner se bavi • premogom. »virom energije in. očetom surovin«, Srečko Baraga prijetno kramlja o izletu na Snežnik. T. Debeliak g^osira knjižno tombofa» Zimske pomoči in jubilej SlovenČere knjižnice, ppelat J. Vole pa piše o usodi veleamr-skega samostana. — S tem še ni izčrpana vso-bina S'ovencevega koledarja, vendar smo v*rj kronist'cno-inforrrmtivno prikazali njegov letošnji donesek v slovensko kulturno «Irtimln«*,
;
»JUTRO« št 12
Sreda, 17.11945
Gospodarstvo
— Nemški proizvajalni predpisi. V Nemčiji so bili izdani predpisi, po ka-iar.h se tm^jo izuoluvati ie upi z-a-d otroški vozički. Tipiziran otroški voziček tehta ša ro iü kg. S lern se doseže občuten p.ihrae.i pri materialu. Lahek voziček pa je tudi bolj pia«it:č^n, ker se laže pr.naša po stopnicah, zilasti ob alarmih. Seseda s takim tipiziranim otroškim vozičkom ni mogoče prevažati drugih težk.h stvari. Proizvodnja je sedaj tako decentiai zi.a a, da ima vsaka pokrajina eno tvomico za otroške vozičke, ki oskrbuje le do ično pokrajino. Pooblaščenec za pisarn.ške pot ebšči-ne pri nemškem državnem min st u za oboroževanje in vojno p oinod jo ie odredi,I da se mora 10. januarja ustaviti vsako nada jnje izdelovanje naivnih per s.
— Napori koroških kmetov. Koroški deželni vodja kmetov Huber je te dni izrekel zahvalo kmečkemu prebivalstvu za velike napore v preteklem letu, da se zasigura prehrana prebivalstva. Koroško kmečko prebivalstvo lahko s ponosom gleda nazaj na preteklo leto, saj mu ni samo uspelo obdržati proizvodnjo prejšnjega leta, temveč je na nekaterih področjih dosegel še večje uspehe. To velja v prvi vrsti za oddajo mleka, ki se je dvignila navzlic raznim težko-čam v zvezi z vojno in navzlic terorju tolp. Koroškim mlekarskim zadrugam in mlekarnam so kmetje leta 1938. oddal: 13.3 milijona kilogramov mleka (pri tem je oddaja smetane in masla preračunana v mleko). Naslednje leto se je oddaja mleka dvignila na 15 6 milijona kilogramov in leta 1940 na 23.6 milijona klogramov. Povečanje teritorija je leta 1811 prinesla še dodatne ko-lič ne mleka in tako je v tem letu oddaja d >segla 46.4 milijona kilogramov. V naslednjem letu se je oddaja nadalje dvignila na 5;5.3 milijona kg, leta 1943 na 66.0 milijona kg, lani pa je bil po še nepopolnih podatkih dosežen nov rekord.
= Povišanje že'ezn;ških tarif v Fran i ji.
Zaradi ra:toče d aginje in o č-i n ga po-v.čanja obratnih stroškov so bile francoske železniške diužbe prisiljene poviša i železniško blagovno tarifo kar za 70%. Li potniška tarifa je bila z\ išana Je za 4j%.
= Ameriški vojni izdatki. V svoji proračunski poslanici je Rooseveit rapjveclal, da bodo znašali začasni vojni izdatki v prih.juivvm iinančnem letu 70 milijard do ar je v. S tem se bodo vsi državni izdatki V uobi Roo^evejtovega p. e..s.dnikov£nja poveč-1 na 45 mi.ijaid dotlarj-.v. Vsi rje-govi predhodniki so v 144 letuh patroi»iu le 112 mi.ijaid dojarjev.
= Poostreno rscioniranje v AmerV. Kakor poročajo iz New Yo.ka, jc ami:i iška v ada zaradi vedno v&čjsga pomanjkanja živil cdrcdi.a poostri-ev v pog e. u racio-niranja. S takojšnjo veljavnostjo je b lo z no . im 'etem odrejeno, da se sni.jo mes e i . n/,.rve prodajati Je še proti od-czikom za n e^o. Znižan je bij obrok su o.ega masla, p-»••:•.>vno pa je bi' znižan obrok sladkorja, liacionirunje ved ja sedaj za vse vrste m.?a in rib in se sme tudi konjsko meso pro-dajati le proti oddaji odiezkov. Pomanj-k nje se otčuti tudi pri raznih indtistrij-v:;iii surovinah in zlasti pri d-lovnih mo-č . h Zvezna v ada pa nima prav poguma, da bi uvedla omejitve v s vi ho š ednre z dilovn mi močmi. Vlada se je zasrkrat p: .-vzpela Ia tako d€ječ, da je z novim Jat« m prepovedala vse konjvke dirke. To pae-poved bodo baje raz'irili tudi v ne'rastra športne prireditve Kakšen pomen imajo konj.-ke d'rke v Zedinjenih drživ h nam p ; isnujcjo naslednji podatki: Na leto pri-rejajo v Zedinjen h državah 11.0„0 konj-€k;h dirk, in sicer v 17 zveznih državah Pri teh konjskih di kah znaša fk"pna vsota <av nič manj kJtoir 1100 milij.nov dolarjev.
s p o n t
Ifeva dijaška tečaja
Drsalni tečaj za začetnike
Vsi dijaki in dijakinje, ki so se prijavili j za šolske Irsaine tečaje kot začetniki, naj j pridejo v pe ek 19. t. m. ob 8.30 ali ob 15. na drsališče Ilirije, kjer se bo začel drsalni pcuk Tečaj za one, ki imajo popoldanski pouk bo od 8.30 do 10.30. za ostale pa od 15. do 17. Vsi prijavljeni dijaki in d jakinje, kj nimajo lastnih drsalk, jih bo. do dobili na posodo s pogojem, če prinesejo s seboj dijaško knjižico in od staršev podpisano izjavo, da jamčijo za vrnitev. Prednost pri razdel tvi drsalk bodo imeli oni učenci, ki v redu izpoinjujejo šolske dolžnosti.
P.ipominja se, da se lahko udeležujejo teh tečajev samo dijaki in dijakinje I. in H. razredov ljubljanskih srednjih šol.
Ženski smučarski tečaj
Sp'rtni referat pokr. uprave objavlja, da se bo priče! smučarski tečaj za pomožne telovadne učitelj ce in dijakinje vseh letnikov državne učiteljske šole v ponedeljek dne 22. t. m ob 15 na Golovcu. Vse prijavljene kandidatinje, ki nimajo lastnih
smučI, vabimo, naj pridejo v nedeljo 21. t. m. v prostere športnega refe:ata (Vrtača 5, pritličje), kjer jim bodo smuči in palice razdeljene na posodo. Pomožne telovadne učiteljice naj pridejo po smučj ob 9., dijakinje pa ob 10. Zarall pravilne iz. bire že montiran i h smuči morajo priti vse v smučarskih čevljih. Dijakinje morajo prinesti s seboj tudi dijaško knjižico in od staršev podpisano izjavo, da jamčijo za vrnitev smuči po končanem tečaju, t. j. 30. t. m. Iz ečno epozarjamo, da si mora oskrbeti vsaka udeleženka tečaja za vež-banje primerno oblačilo, rokavice itd. sama, ker bo spertni referat poskrbel samo za smuči in palice.
V ta tečaj so sprejete tudi vse one prijavljene učenke ostalih ljubljanskih srednjih šol, ki imajo pcpolno lastno opremo. Dijakinjam In lijakom, ki doslej niso mogli biti sprejeti v smučarske tečaje, sporočamo, da se bo pričel prihodnji tečaj za fante bržkone 1. n., za dekleta pa 12.
n. t. 1.
(Iz športnega referata pokr. uprave.)
Drobiž po svetn
Celovški hokejaši so že pričeli. Hokejsko moštvo celovškega KACa je priredilo v dnevih 13. in 14. t. m. prvi tekmi na svojem novo preurejenem di3ališču. K otvoritvi so povabili goste iz Beljaka in Leobna ter zmagali nad tem nasprotnikom. ki seveda ni bil posebno vigran, z nič manj kakor 11 : 0 in 10 : 2. Kot nai-boljš; igralec na prostoru se je izkazal član b!všega nemškega prvaka Riessersee Egger, ki ie bil obenem tuli najuspešnejši strelec. V točkah umetnega drsanja sta se izkazali Dunajčanki Mela Kajo ln Lilli Fuchs.
Bradi — Solnograški 'hnuškl prvak. V
nedeljo so izvedli na Zisteralmi pri Solno. gradu tekmovanje za smučarske- prvenstvo Salzburga v klasičnih disciplinah. Zmagal je nas planiški znanec Sepp Bradi, k, je dosegel pi skokih izredno mnogo točk, 468; na drugem mestu je Weber iz Sa'z-burga, ki je dosegel 343 tečk. torej na1. 100 tečk manj od Bradla. V mladinskem tekmovanju je zmagal Nagels s 420 točkami. leti tekmovalec je v teku na 10 km drsegel izvrstni čas 1:03:19 ter prekosil celo Bradla kar za 22 sekund.
MALI OGLASI
tše» Iiuzbu piat* aa nako L IH aajmaojfc ueaet u t* oglas« K L II-— Z» fenltn m «opisovanj» j« plačat! ca »ailiii ftmdo L I—, ta **• druge oglase L I— a» »Mdo. vendar pa plačaj« posred» »aId L l-U « baaada Nijmiatfl •HEiaa» p L IA*—
U vaaH «IM J» mM ptatatt d taks« L Ml, m dajanja naslova aH »itn
ŽŠK Hermes (namizno.teniški odsek). Naprošajo se delegati namizno-teniških odsekov, da se zanesljivo udeleže sestanka danes v sredo ob 18.30 v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi c. 5. Sestanek je važen zarad; sestave zastepstva Ljub. ljanske pokrajine v dvoboju proti Koroški. Uprava ££K He:mesa.
AliSOL V fcfs 1KA rgovslce akadcmne t od Iii iim uspehom, revna iSče umestitve. Našlo» pove -laiaron. Kersnikova 8.
1201-1
DEKLE Išče mesto ▼ dobri dru iin>. Gre samo za hrano 'i stanovanje. Ponudbe na «Id Jutra pod »Skromna«.
14001
SLUŽKINJA
ki samo tojno Kuha — ISče zaposlitve pr, odraslih esebah. Ponudbe na ogl. ndd. Jutra pod »Zanesljiva«.	1380 1
BRIV. POMOČNIKA
sprejmem zaradi bolezn'. t: ko j v pomoč. Salon Glud. Kongraem tr? 8.
1320 la
OSI.BO primerno k 4-letnemu „trokn. sprejirem za vj>.> dan ali v stalno službo. Mak? Sever, Gospo»=vet 5	1375 la
POSTREŽNICO aa dopoldanske ure ev. dvakrat v tednu, sprejmem. Ul. 3. maja 7. !e vo	1333 1a
SLUŽK'NJO za vse go pod nJ«tV0 t», kot ?prejme Mene.nger. Sv. Petra c. št. -«3.
1401-la
Prodam
RADIO
i cevn. ln kompleten e lektrogrumof on — pro dam. Verdijeva 9- vrsta 4 1231 6
ČEVLJE It 27.
otroške, prodam. Mj». montova 57. 1395 d
DRSALKE-'EKITNK
Polar nove. St. M — ugedno prodam Oded v športni trgovini »Al-pinac. Dunajska C. 1397 6
HLAČE moške. <o telovnik — emajllrano ponev 2a 41 tn 2 lončena lonca po 10 J. prodam. Naslov » ogl. odd. Jutra. 1365-«
KNJIŽNICO e slovon kim. in nemlkl ml knjigam, orod >m. Celovška C. 2&-I, Skr-Jane.	1403-0
KOTEL zi kuhanje perila fta. 1001 (cink) m drsalke »Ei.«blume» 6t 26 prodam. Naslov r Ogl. odrt Jutra.	1353 6
OBLEKO modro, novA Sa postav^ 175. širina pt?l 103 cir prodam. Naslov v oirl odd. Jutra.	1381-S
OPREMO
ga trizjrski palon noXf>
prod:m. Ogled od 8- do 10 dopoldne. Linhartov» Ul. 28a. dvorišče. 1344-3 OTROŠKO KOŠARICO na kole-.h. luksuzno opremljeno. ln nekaj u^vlh pljnlc, p<od:im. Naslov v ogl. odd Jutra.	1398 8
POSTELJICO nerabljeno, ot.oSko brez vložka, prodam. Naalov t oni odd. Jutra. 1371 6 VAJENCA	PREGRINJALO
krojaškega, iščem za ta- posteljno, belo. svileno koj Pal* Alojzi« Flori- prodam. Naslov * osi » Joivki ul. 40. 1368 44 odd. Jutra.	13S2-S
TRFDICO
za Vit kg volne, l^Cem. Ma.=lov V cgl. odd Jutra.	1390-3
ufpva s škzl jslclm premogom
Vse naše kurilne naprave, tako v industriji k; t v domačem gospod n j stvu, so urejene za kurjavo z čomačim premogom in lignitom. Ker pa zaradi vojn.h razmer timamo dosti domačega premoga, smo dobili visoko kalorični šiezijski premog, rata nw pa tudi koks. Tudi ta kuriva iahko prav ekonomično izrabimo po stanovanjskih kurilnih napravah, pač je pa treba pri kurjavi upoštevati drugačen sestav teh kuriv, šiezijski premog in koks imaw namreč mnogo več ogljika ter dajeta skoraj še enkr-t toliko kalorij k;t naš. domači premogi. Za popolno izgorevanje je treba mnogo več zraka. Zrak prihaja v peč ali štedilnik skozi spodnja vratica, kjer se zb.ra pepel. Zato morajo biti vr-tica za zrak pri*kurjenju z visoko kaior čnim premogom ve-no odprta, med tem ko zadošča pri uporabi trbeve jskega premoga ali še siabejših lignitov zrak, ki prihaja skozi priprta vratica»
Pri kurjenju z domačim premogom smo bili navajen , da smo v peč naložili naenkrat veliko množino premoga. Tega pa pri šlezijskem premogu nikakor ne smemo delati. Šiezijski premog, nabasan v peč, ne bi zgorel, prav posebno pa to velja za tiste vrste premoga, ki se pri gorenju spečejo t,er na kurišču nastane spečena gosta gmota ter skozi njo ne more pr hajati za gorenje neobhodno potrebni zrak.
Kdor nalaga v kurišče peči ali štedilnika. veiike množine, torej več kot en« vrsto na debelo, šlezijskega premoga ali pa koksa, bo peč pokvaril, poleg tega pa tudi ne bo izkoristil kur lne vrednosti kur.va. V začetku gorenja premog v vrhnjih plasteh ne bo dobil covolj zraka, ne bo 'zgoreval, nastalo bo le mnogo saj, ki bode zamašile kanale v peči. Po kratkotrajni uporabi bo peč zamašena in p;iklicati bo treba pečarja. Glavna nevarnost pri nakla danju velik h množin premoga naenkrat p* je v tem, da bo postala peč pregreta, čini bo zažarela velika množina premoga v ku rišču. Zaradi visoke kurjlne vrednosti Sle-zijskega premoga nastane v kurišču ze o visoka vročina, ki prežge notranjo zaz'-davo peči, pečnče popokajo, zadelani stiki med pcčnicami se pa razširijo. Zato lončena peč i/fi nepravilnem Kurjenju no
vzdrži več kot največ eno kurilno dobo
torej samo eno zimo.
Ce hočemo s šlezijsklm premogom in koksom pravilno in ekonomično kur.U, moramo ravnati takole:
Da peč zakurimo, rabimo razmeroma zelo malo drv. Na goieča diva naložmio samo tanko plast premoga. Vratica za zrak naj bodo odprta in noj odprla ostanejo, dckier se piemog ni dobro vžgal in zazared. Ce imamo premog, ki se pri gorenju peče, da se sprimejo posameza. kosi, je potrebno, da to spečemo gmoto zdrobimo z železmn drogom. Samo na živo žer. javico premoga naj po potrebi n-kiadamo še premog ali keks, vendar nikdar v p*'e debe.ih plasteh. Sp.tšno veljavno praviio za lončene peči pa je, naj borbo p-čn.ce le toliko vroče, da na pee-meo položena roka zdrži vroč no. Ves čas, ko v peči g.n. na j bodo vratica za zrak ouprta, zapremo j»h pa šele teuaj, ko je zgorela žerjavica., šele takrat peč popolnoma zapremo, aa se zaradi vleka prehitro ne ohladi.
Pri snaženjU pravilno kui jene peči bomc našli samo par in prav malo nezgorel koscev prem. ga, ki se je pri kurjenju pre-tvor 1 v koks. Ta koks poberemo iz pepeK ter večje kose zdrobimo na veLkcst oreha, nato malo poškropimo z vodo in jih dru^i dan vržem v peč na živo žerjavico. T: ko3, so še vedno dobro kurivo, čeprav se zde zaradi uimazane sive barve ncuporabt.i?!.
Ker maramo skrajno varčevati tudi 8 šleZijskim premogom, si prizadevajmo du bomo peči samo podrt urili z drvmi in pre mogom. torej samo toliko, da bomo * kurišču napravili ogenj in žerjavico, nato bomo pa nanjo nakladal, koks. Ta pa na., bolje gori, če je droben kot oreh. Tudi koksa ne smemo nalagati v debelin pli-steh, saj ima isto ali še višjo kurjlno vrednost kot šiezijski premog. Posebno oaz-ljivo in počasi moiamo kuriti v lončenih pečeh, manj občutljive so peči po sistemu Lutz, a najbo.j odporne so žeiezne peči skoraj" vseh konstrukcij.
Pri vseh teh navodilih je edino to m.-rla neprijetno, ker moramo kurivo nakladat* večkrat v manjših množinah. Toda če bomo to up števali, se nam peči ne bodo pokvarile ter bodo porabae tudi še prihodnje kurilne dobe.
PISAS. OPREMO
U trdega hrastovega I«, «a, prvovrstno, prodam ali umenjim is prot.-vrednoet. Naslov v ogl. odd. Jutra.	1404 «
ODEJO volneno val. nogar.c* «nežke 38—37, ca boje 1 drugo, prodam. Stoi&ko-va 711. levo. 1398 8
t PSIČKA 8 m*s. stara, Plnčn ln bemsrdlnca. Belo leo* prod'm. Ogled od 12 dr» 19. Flor.Jatt'ka 33.
1384 8
PUMPARICE
4 >v<5 a:ve. n srednjo pcwtavp ln rjave eerl* ieviJe H. 41. ugodno prvviam Naslov v ocl Odd. Jutra.	1349 8
RAD OAPARAT znamke »Columbia«. V cevr>l. „d'iCen glas vV, ugodno pro^-m. C"'ed v i-*lo ve* d?« v Ki» bov "TI. desno. 1381
SMU"-! nov« Hllfrj, ka-tnn» bre* veza'k in pil.c*.
Naslov v "»»l. od<i. -Tutri.	1409 1«
SMUČKE mslo -av>'1°ne konntet ne. prodam. Na*'*^ v oel	Jutra. 1358 6
PUKNJO r*-'Vt». t-^mnorj-vr» — T>rrV-r>1. T»iv-k. R®-M» Vs 30 • i—'--I» 1347-6
«KORENJAKE v«	eri-'l-st-e. t.
22. orr>d-»n. V(^h»k ki o Krakovski «""n
10.__1359 6
rrrrrvTCO
-v^Kid.fl*», »Or"*o» — rH'«>ni «t-ol pO-'-b-l Adl®-«. Ttmd-'»». »TtIov r ogl.	-T"-
t«.	1387 6
URO
9! Tl'»1<»'9m. «+•*>-*<>. r» net'rWr e*»'^ilo. Vol' "iti
N slov v
1296«
VO» TNO
.t.re'*4 mnd u^-1»*. cltr» "in uro n-*	«c^Ito
•>—vT-*-i Naslov V od'« .»litra.	1295-6
V07
•brek. z» 8 ;<»b n. p«! n'ih vr—nis«|rio ter i-lav'rtk^ hftrm'W'ko na SO b--»>v. pTrv^-rn Na slov V ogl. Odd. .T"*i->».
1394 8
i h'»v*V»Mn. «""»n^m ~ll pmrt-m — Ni*"11" v op».	Jutra- 1314 6
prv«MO »	Vn »»» o*<v« aH
'TU'« »ti V rsmerir» — i/v^i.i-fH«	rv»t od'4'1'.
Tuf.n» T)0"1 »Diidm-, 6*.
KURIVO
kup m. Dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlmj« 1382 7
LODEN
tirol kt. za hlače. 1.20 m. rjav sil zelen, kup m — Na-lov v ogl. odd. Jutra.	1411-7
SMUC. HLAČE tenake, kupim alt dam protivrednost. A!b-n«ki 491	1388 7
SVILO za oblek-» in blago a pljfift svetlejše barvi — kupim. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »B'-*o«.
1408-7
ŠIVALNI STROJ pogrez'Jlv. nov ali dobro ohranjen kupim. — Plaftnm z denarjem ali protlvredno'tln Ponud be ni oarl odd. Jutn pod	1352-7
«GORNJE mimijaste št. 39 in iwe ike s «rednio peto ku n',-0. Na-lOV V Ogl r^d
Jutra.	'S*"-7
Znmen am
I.JUBLI. ZVON
udi po--imezne letnike ,n iresečn'ke kupim — "onudhe na ogt oddel Jutra pod sLJ. Zvon«
952	7
EN^MKE
Komp» zbirko »li P®*« mezne part.Je kur/m Ponudbe na ogl oddel lutra Pod »Znamkea
953	7
EN IGE
-lov in nemBke. »Ljub )i»n*iti Zvon« »Dom In Svet« Kupu'* knj g rn ^užek Pasaž? oeboMč n k	J 436 7
SLOV KNJIGE dobre kupim Ponudbe na ogl odd. Jutr.i ood »Biblof.1«.	»51 7
KNJIGE Modre ptice in Hrama ka kor tudi ostale slovenske sntikvarne knnpe kupuje Akademska zsložba, Dunai ika 2.	1158-7
GOIZERJE nove ali malo rablietie. It U in 41. volneno moško serilo nogavice in pulover kupim. Oelasiti se v treo vini pohiJtvs »Sava«i. Mi kioiičeva cesta. Od J do 4. ure	9507
COI FR f »t S7 in «mučar. žensko oble ko. ev «mo hlače in pu lover kup.m Naslov v ori odd Jutra. 940 7
SLOVENSKO •n tuje leposlovje tet o-tile lrv.rne knjige in prevode kupuje Jme? Dolžan kn'lgarna Stri tsrjeva ulea.
407 7
DRSA! KE
z* čeveljčke 9t 30 ku p'm. Pražakova ul 10 H desno.	1366 7
COJTERJE St 41 nove. ali ?tare v dob em *tpnju fruplm Naslov v og'. odd Jutra. 1345-7
COI^FRJE 40 ln 28 crom usnle — no ve al'i d-f^b'o oh-an'ene. k"i-»'m Nislov V "«n-n odd. J"tra.	1363 7
KOT.FSf r"»»Mpni. S«n«V»» tn rro 'It"» k"n'»v». Na-liv v o?' "i* Jutra. 1387 7 FOT.O
m"** -, a ti	tnd'
v	pt.-in'ii. kijn'rn
r^rt-m-ivso fl, o»!, o^d Jutra pod »TakcJ »--'o, 1369 7
COPATE krasne, iz velblodje dla ke. št. 38—39 ter lepo koko>, zamenjam -ili i>ro rt am Ogled popoMne — | N islov v ogl. odd Ju tra.	1356 8
DRSALKE St. 25 znmen'»in Ea pro. , Mt ednirt. Mlrje. Ver-«tovškova 26 (dopo'rtip) 1354 8
KUH. POSODO no Vo ali dobro ohranje no. kupm n'! «-"monlim z? drugi b!a*o Pontid h» n* oel odd Jutra nod »Kub. poeoda»
1373 8
O^L^KO
moSvo doto*»» ob-"i1eno
«■liVrt. za VPČ1o VltkO T)0-«taVrt. z^menlam »11 pro. d.im. V»l. čolmrsk- " T 1399 8
PF"n?0»ETKn
r-rrenlam a« n»tro'»J Pojeva 4B, pTitl no.	1357 8
9PUTS falnl T" 8 tr»y*. n-tfi-
na1«A fitJC-n	t*» b»
lo nostel'n., t»Tw1-'->l-> rto'o). ^"ipri'iTl -11 n-'vd-'n Vort	-
r IT »pvo. 1383 8
h. n
*	rv^to. n^e ?■*
''"i pi^ir" Na cleyo » Ofcl odd.
1360 8
»UKNJO z m'ko. ykor»1 nnrrt _ prod-m all z-mTiH-n za
p-ot'vredno«t. Tudi ha» monlka. rad'i-nnarnt «Ii rrimof^n pride v po «t^v. Ponudbe n, osj'as. ort/» Jutra pod »7m«. nji"".	1348 8
SUKNJO nao^ko. r.-ni»nJaTr» za W <-«v»l. Naslov V Ogl r*"1 Jutr*	1388 8
VOLNO
zq prrlo rme-nli »a kur;vo. L»tk»$ — M.I1 nekega u! 3 1346 8
ZFMTJ'SfE
f, bi bilo pripravno t »n trllske n«mene de«tlla -Ije ščem Ponudb ns •gl odd Jutra DOd
»Največ do < m'T'nne itr«. 318 20 VILO
•no aH dvodru*.n«ko
Pr. oku^u z» v-akr. «senc '{tiplm Ponudbe n» oei .ddelek Jutr» pod »Go •n»'ne dovolj« 320 20
PARCELO naj-aje v okotlCI M rj« Kr»lez.)e VIčm Rožne do ilne kupm do SOOOOOli "onudbe n« ogl od-i"lek lutra pod	»Navis
1en) kraji«	324 20
Razno
URO
Dosti') za.pe.tao. r.nam -O .'jde Walch« s j vet Ilm. nki en m Jermen čkon in rlme<iji.&i stevli kami, sem izgubil dne 15 t. tr.. od klavnice po i'o üamk, ce»U. po Domo b.-an ki c.. iez uovi m^st
do Hradeckega ceste. _
Najditelja prosun. dj J» odda proti visoki n.igra dL Poljanska c. 73-11.
13.9 37
po rv
Slašč.čsrna Petrliek po zlva go pod čno. ki Je 27. dec 1944 pozabila v lo kalu denarni*», na i se zglasi ttotam. 1382 3;
V KOM SI JO sprejmem perilo, obutev, porcelan, radio.parate — pl-a'ne stroje in še dru ge dobro ohranjene f>-ed oete. Ivan Sax. konfek Cija LJuctJana. 1402 37
DOTIČNA OSEBA k! ie kup'a 8. Jan. 5te. dllnik v Camoovi ulic. naj ga vz»me do lfl. J<»n zaradi izp"-azn:tve prosto ra leer g* prodam d-u gemu.	1364 2P
ZAPESTNICO
verj.no. s buui svetlejšimi členi, sem Izguülls od Celovške c., miuio i^ii* po Starem trgu do Sv. Jakobs. Najditelj naj Jo P-ot. dobr. nagradi odda v cgl. oddel. Jutra.	1350 37
oALOSO moško. s*m našla v Ga. Jevl ullC' Laitn-ik J0 üo-bi v ogi old. Jutr-
1355-37
PAPAGAJCEK
»žoll«. »^ieno modr. Je odletel Vrač lo proti na gradi. Ro'ijeva c. 28-T.
1410 37
ROKAVICO
de?no velaeno. norveški vzorec, a*"*1 iztrubl'a dne 14 Jan. 1945 pri oeTali polic, zr.rorov na 1'oljan. •tem na*ipu. Nijdlt^ili naprošam d» lo ortd» proti n.-prad v trg. Go ričar na Sv. Petra c 29.
1370-3?
SUKNJO rrožko »'vo «m teu-bll V njej Je IlftriiC», cokumentl ln denar. — Oeba, kl ie V, mfi, J« znam ter Jo nspro^^itj naj pr nesp v$e ni rto-rv
proti nagradL 1374 37
KINO MATICA	Tel. 22-11
Krasna ljubezenska drama z divntml naravnimi posnetki
VZNEMIRJENA SKCA
L. Koch, R. Prack. E. v. Klipsteln
Predstave ob 16. in 18. uri
1
KINO SLOGA	Tel. 27-ÜÜ
Zabavna komedija v filmu
ZA MOJIH DNI Hanelore Schroth, Harald Hfolberg Predstave ob 16. in 18. url.
tilNO UNION	relefon ll-li
Izvirna ljubezenska romanca
MOJA PRIJATELJICA J02ICA i H. Krahl, P. Hubschmid, F. Benkhofl Predstave ob 16. !n 18. url.

mi
t
SOPO
in kuh njo zamenjai-n zs iS tO ta ko all Za 2-sobno gt'noVao}» 7.« ort4Vr.{ln1 Oo d ~m kurivo. Naslov v oizl. odd. Jutra
1389 21 a
SOB»
1 pr zna ln 1 opremi Je Ho. z dwma po telj.ima oddam. Lnh3rtova 281 dvorl-č» Oglad od 8 do 10 do^ ->!dne. 1343 23 SOBO
pr.izno. odd^m n.ijraje v«v dar odsotni O'ebl Languso'ra 12. 1376 23
SOB'CO opremljeno v mestu, s hrano sil >"rez 'šče go • podčna. Ponudbe na
ogl. odd. Jutr> pod »Go spo-iični«	1393 23a
SOBO
1 ali 2. po možno-C 8 te'efon rr, nujn-, išče-r»» za pisarno Ponudbe na ogl odd. -tutra pod »In «en r«.	1372 23j
Umrla nam je danes naša blaga mati, žena in stara mati, gospa
ADAMIČ FÄNI
roj. MELOTTI
SOPROGA URADNIKA V POK.
previdena s tolažili šv. vere.
Pogreb bo v četrtek 18. t. m. ob VL-IO. uri z Zal, kapele sv, Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, Rožna dolina, Kamnik, dne 16. januarja 1945.
AVGUST, soprog; FRIDA, NATA, OSKAR. GUSTL, otroci in ostalo sorodstvo


T
DOTRPEL JE V CVETU SVOJE BRIDKE MLADOSTI NAŠ NAJDRAŽJI
J-AUOŠA
GIMN. ABITURIENT
POGREB BO V ČETRTEK 18. T. M. OB D. URI Z 2AL, IZ KAPELICE SV. ANDREJA K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, DNE 16. JANUARJA 1945.
VIDA GOIirUP, MATI DANILO, BRAT V IMENU ODSOTNEGA ING. SERGEJA GORIUPA, OČETA IN OSTALEGA SORODSTVA


G. Fürtmüller:
29
Kipec pnstcese Amare
Roman
gn je imel že priprav jenega. ga obmil in odprl vruta na uzko režo. Nato je nes ižno izgini; v nizko, temno vežo, ki jo je v naglici pozabil zakleniti.
Ne da bi prižgal luč, se je tipale vzpeniaj po le^en h stopnicah na vrh Ko je b.l zgoraj, je zadržal korake in ^e oddahnil.
»Doma---« je šepnil Vi jem Nord-
mann in globoko zasopel »Vendar že doma.«
Sp?t je nagni glavo naprej in p"isluhnil. Zdelo se mvi je, kakor da bi bil ališ il ns-kje v bližni korake. Trenutek ali kaj je pri teza! dih---
Pa ne, da bi že prihajali ponj? 0
Ne. Očitno se je bgl zmovtil. kajti vse je ostalo mirno.
Komaj pa je bi! izginil v hiši. 9e je utrgala izpod bližnjih hišnih vrat temna postava.
Človek v nevsiliivem višnjevem dežn«>m p'ešču se je zavihtel na kolo, ki je stalo zraven njega.
Jadrno se je odr^eljal
• N^jbHžia polic jska stražnica je bi'a njegov cili.
Krenil je k stražarju in ga pozdravil.
»Pršel je, nujno moram telefonirati kri. minalnemu komisarju Helb n u--«
To rekši je na službenem apar <tii hitro nastavil Mevijko, zsh eval hišni aparat pri
»Tukaj krimina'ni pomoč ik Mühiiei-kamp. Viljem Noidmann se je pravkar vrnil--«
Z vzdihom je pomislil na mroge, d^lge dni in noči, ko se je vrst i z nek'm tovarišem ter po nalogu komi63irjev Helbln a in Urbana stalno opazoval hišo Viljema Nordmanna, dvojnega morilca.
Hvala Bogu, trud se jc bil obnesefl.
Cez pol ure sta biila Hešbing in Urbm z vozom na mestu. S seboj sta bila vzela nekaj uniformiranih stražnikov. Ta Nord-mann je bil nevaren malopri dnež.
Nato so Mühjenkamp in u l ormiranci obkolili vse izhode izhode iz biše.
Helbing in Urban sta š a notsr.
»Doma je,« je Urbin š:ipn:l tovarišu. »Morda ga je kdo pričakoval. Hoii.e poiaei za menoj.«
Brez nnda'ijnjih besed sta ce \rzp>ela po stopnicah, ki so vodile k N.iidmainnovi sobi.
»Tamle--« Urban je za<^K>n'l žepno
ßvetilko. Slaboten s;j ki je prih j 1 iz Nordmannove sobe, jima je kazal pot. Urban ie s trd'm p^'om ro'nknl na vrata.
»Odprite--kriminalna po.icija je tu!«
Nič odgovora.
»Odprte!« je Helbing ponovil tovarišev klic.
Nordmann je bi' s'iSa1 korake porajajočih. Obraz mu je pobledel. S strfhol o jasnostjo je spoznali, da je njegova ig.-a izgubljena.
Ko kriminal'sta nista dr čakala glnsu, sta se oba hkra'u uprla v vrata. Žarah je odnehal, in v naslednjem trenutku jima je za strmel naproti Nordmannov obraz, spa-čen od strahu.
»Kaj hočete od mene?« je hripavo vprašal.
Helbing je izfoizal. -Osumljeni ste, da ste umo.i.i Va ontina Rc/theja ia Dirka Sven sena.«
»To ni res--tega nicem storil — —«
je Nordmann spravil iz sebe. »Ro'heja rem zapustil živega — — prisežrjn lahko — —«
»In Dirka Svensena?« je s težkim poudarkom vprašal He'bing.
Nordrren se je spustil na stol. Noge ga niso več držsie.
»Od Svensena *em hotel izterjati denar, ki mi ga je bil do'žan--«
»In ker vam ga ni rade vo je dal, ste ga ubil'i,« mu je Urban segel v besedo.
»Dirka Svensena sem naše! mrt e^a--
ter^a ne taiim. Toda jaz ga nisem---
nekdo drug ima njegovo ži v jenj? na ve^ti.
M'»ie ro>' e c" o^ale čiste--nobena kri
se jih ne drži!«
Kovinski zvok je jeknil po sobi. He nz Urban ga je hitro ukrotil in mu na'ak ii lisice. »Saj bi šlo tudi brez te:a,« je Helbing pomislil. »Sesedel se je, vsa moč g3 je zapustila — ta bi «e bil dal brez odbora odvesti«
»On?ga drugega uk'eni'e--« je rek-J
Nordmann z ubitim g:a om. »Jlz -em ne-dožen--jaz tera ni-em storiJ.«
»Ampak veliki neznanec,« je Uiisan posmehljivo odvrnil. »Kakopak--poznamo to pesem, Hebing, kaj ne?«
Tovariš je krenil proti viatom.
»Pojdimo--«
Bolj na rokah uradnikov kakor po svojih nogah je Nordmann zapu til hišo.
Pred vrati je čakal poic ji ki avtomobil, ki sta ga bi'a kriminalista naročja. Müh'enkamp in neki redar sta v^dig »la aretiranca v voz, na kar eta HeJbirg in Urban pri sedl a k njemu. Avtomobil je potegnil in odbizei.
•
Marina Rothe'eva je preživljata do malega ves svoj čas zunaj doma. Znanke in prijateJjice, ki so jo hotele obiskati, «i skoraj vsakikrat zve'e'e od H n1. da se je mijostiva po opravkih odoeljala na Dunaj. To vedTije se ie ziöl^ Fudern ze'o čudno. Med Marleninimi p iiatejicami Je bilo si?er zR;mo. da ie živahna in žel na zabav, a to. da je že malo tednov po mož "A žalostni smtri znova p; ičenjada staro ž vl e-
nje. ne j;m je zdelo vendarle rrev č.
Nekaterim prija el.icam, ki jih je na Dunaju po naključju s.ečaiki, je Mar . na povedala, da nikakor ne more ostati sama v zapuščenem stanovanju. Ni vsai.com .r dano, da bi z umikom v radovoljno pregnanstvo kazaij svojo bol nad iz ubo fcj b-Ijenega človeka. Mar lena je poudarjala, da se skuša z vsakdanjimi vožnjami na D. •samo nekoliko razvedriti v svojem gorj o. S temi besedami se sicer ni povs m uj -malo, da je imela cbe roki polni zavitkov, ki so napisi na njih pr čev. Ii, da izvirajo iz modnih in lepotnih salonov.
Marlens se je dokaj rena^oma poslo-vla od gospa, ki jih je bi a nep ičakjvano srečala, in stopila v svoj avtomobil.
Na šoferjevo vprašanje, kam naj vel, je poudarjeno glasno rekla »Domov.« Govorila je nalašč tako glaßro. ker je ved la, da hočejo prijateljice, ki so se vidno počasi oddaljevale, slišati, kam je na reni< na.
Ko .«e je že nekaj časa vozi a. je potrkala na Sipo.
»Premislila sem se.« malomarno dejala. »Ne pefljite me še domov — prišlo mi je na misel, da imam opravka v potovalni pisarni .Hamburg'.«
Tako. je pom;s!i'!a. ko je voz ostro zagrenil, zdaj lahko k'ep^u'je povsod oznanijo, da sem «e lepo spodobno vrnila za domače ognjišče
Schriftleiter — Urejuje: MIlan Zadnek — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag — Za honzordj »Jutra« kot Izdajatelja: Stank« Vira nt — FOr »Narodna tiskarna A. O.« als Druckstelle — Za »Narodne tiskarno d. d* kot
tiskarn« rja; Fran Jeru — Flu den Inseratenteil verautw örtlich — Za inseratal eddelek odg war Ja: LJubeculx