Ccnc in sefmslf a poroClia Hariborski trg, Na mariborski trg v soboto iSne 28. septembra bo pripeljali Speharji na 34 yozeh 64 zaklanib BvinJ, 1 telico in 3 teleta. Kmetje so pripeljall 14 voz eadja, 12 vozov krompirja, 22 vozov čsbule ter zelja, 12 vozo sena, 6 voz otave In 8 voze slame. Svinjsko meso so prodajali po 15—30 Din. Krompir 0.80—1.25, čebula fc—3, zelje 0.80—1. Seno 75 So 85, otava 70—«0, slama 60—65. Pšenica 2.50, r* 2, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, proso 3 do 8.25, fižol 2.50—3, grah 6—8. Kokoš 30—40, pi ičauci 20—60, raca 25—30, gos 65—70, puran 70—80, domači zajec 10—40. Cesen 10—12, kislo Belje 4, kisla repa 2, gobe 2.50. Jabolka 3—6, hruške 4—8, slive 2—4, breskve 8—10, grozdje 8—1Ł. Mleko 2.50, smetana 12.14, surovo mas lo 40. Jajca 1.50 med 20—25 Din Ma.iborsko sejmsko poro.ilo. Prignanih j« |)ilo 5 konjev, 12 bikov, 106 volov, 313 krav In 6 telet; skupaj 444 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 24. $eptembra 1929 bo blle sledeče: debeli vol i kg žive teže od Din 9.50—10; poldebell vol od Din 8.75—9; plemenski voli od Din 8—8.50 biki za klanje od Din 7—8.50; klavne krave 'debele od Din 7—8; plemenske krave od Din 6—6.50; krave za klobasarje od Din 5—5.50 molzne krave od Din 6.50—7.50; breje krave ©d Din 6.50—7.50; mlada živina od Din 7 do il. Prodanih Je bilo 308 komadov, od teh ea izvoz v Avstrijo 25 komadov, v Italijo 29 komadov. Na svinjskl sejem v Marlboru 27. septembra Bo pripeljali 355 svinj in 2 kozi. Cene so btle sledeče: prasci 5—6 tednov stari 100—125 Din 7—9 tednov stari 200—250 Din, 3—4 meaece fctari 350—400 Din, 5—7 mesecev stari 450 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 650—850 Din, eno leto stari 1100—1400 Din. En kg žive teže se Je prodajal po 10—12.50, mrtve pa po 17—18.50 Din. Prodanlh Je bilo 265 svinj. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1 kg od Din 12—20; telečje meso od Din 20—25; »vinjsko meso, sveže od Din 15—27.50. tid$potiar$lf& 0HĄ€Stila. Dramlja. Podružnlca Badjarskega in vrtnarBkegt. društva v Dramljah pri Celju priredi 'dne 6. in 7. oktobra 1929 sadni ogled. Ker se \ mesecu oktobru producira veliko raznih lepih namiznih sort sadja, smo se odločili, da razstavimo svoje sadje na zgoraj določena dneva, kjer •! ga bo lahko vsak interesent ogledal in ob enem se bodo tudi lahko sklepale tozadevne kupčije. Razstavilo se bo še ob enem sledeče: Vinski mošt, med, konzervirano »adje, sadna drevesa, vinske trte, cvetlice, »trokovne knjige, orodje itd. Vsf, ki se zanimate za to velevažno panogo, se vabite, da gotovo pridete na razstavo, kjer sl lahko ogle'date krasen prldelek naSega kraja In ob enem tudi doblte vsa potrebna pajasnila in naVodila. ne<iianid_el vinsM Srg. V meduarodni vinsk! trgovinl vlada še popolen mir. Povsod zasledujcjo razvoj vinogradov z velikim zanimanjem. Po dosedanjem stanju je računati povsod z dobro kvaliteto. Cene še niso ustvarjene, ker še niso pričeli s splošno trgatvijo nikjer, kakor na Španskem. Na španskem vinskem trgu se je kar nenadoma pojavila Francija. V Avstriji še danes razmišlja.o, od kod bl bil nakup novih vin najbolj ugoden. Avstrijci računajo, da se bodo ustalile vinske cene na enaki višini v Italiji, na Madžarskem, v Jugoslaviji in Rumuniji. Inozemske mošte že ponujajo po Avstriji. Nova jugoslovanska vina so na Dunaju na ponudbo od 33—35 šilingov hekto. Po nekaterih krajih na Nižjem Avstrijskem bodo začeli s trgatvijo za&etkom oktobra, ker so vinogradi dozoreII tn vinogradniki rabijo denar. Kakor na Nižjem Avstrijskem je vinski trg tudi na Gradiščanskem (Burgenlandu). '"udi tukaj bo trgatev bolj zgodnja, nego so pričakovali prvotno. Splošna trgatev na Biadžarskem bo pričela 5. oktobra. O novih cenah, ki se Se le bodo razvile, nl znanega nič gotovega. Trgovina z ngodnjhni moSti je prav malenkostna, ker proda Ogrska zelo velfko ranesra namiznega grozdja. Kvalitativni Izgledi so zelo dobri, kolfčina ee bo pa radl suSe znatno zmanjSala, ¦ ' "¦ ¦ >' • V Jugoslaviji bodo ustvarjene cene kmalu oo pričetku trgatve. Na mednarodnem vinskem trgu pričakujejo splošno trgatev po jugoslovanskih vinograd"i bolj protl sredinl oktobra. V Nemčiji tožijo radi pomanjkanja d '.ja in radi stalne suše. Zorenje hitro napreduje, jagodje pa ostaja majhno. V krajih ob Renu vsebujejo zgodnjl mošti 18—19.5 stopinj Klosterneuburg. Cena starim ncmškim vinom zelo pada* Na Luksemburškem se radi staln« suše grozdje nl tako razvilo, kakor j» bilo prvotno pričakovanje. LetoSnja trgatev bo znatno vegja in boljSa od lanske. V fivici so začeli trga:l 25. septembra* Lepo vreme je stalno in kvalitetni upl so najboljši. Švicarski zgodnji moSti 30 kazali 14.5—16 stopini Tr'osterneuburg, PoložaJ na italljnnskem vinskem tr- gu je v očigled trgatvi člsto nesiguren, Trgatev je pričela na otoku Ši&ilija. V Franciji so Imeli po nekaterih vlnorodnih krajlh neurja z utrganji oblakov. Nalivi so povzroCili zelo mnogo škode in je tudl kakovost mnogo trpeIs. Drugi krajl pa zopet tožijo o sušL Položaj na Francoskem je v občem negotov in presenečenja niso izključena. *Na Alžirskem v Južnl Afriki so vinske cene poskočile Letošnja kvaliteta je tako Izborna, da Je lastniki niti na ponnjajo na razprodajo. 0 naSl sa^nl frtfovinl. NaSa dežela Je tottko srefina, da pridela obila žlahtnega sadja. Sadje uporabimo na razne načine: veliko ga poJemo v presnem stanju, po kakovostl slabSe sadje predelamo v pijače, nekaj ga tudi uporabimo za izdelavo marmelad ln sadnih konzerv; veliko pa, lahko bl rekli večino, pa izvažamo, kar je za nas velikega gospodarskega pomena. Ob priliki potovanja na ČehoslovaMko, sem sl ogledal praški sadni trg. Tam se prodaja razna roba, od jabolk pa do južnega sadja. Zanimivo je, da se zadnjl čas vetiko konsumirajo ameriška jabolka. To sadje je res drago, toda ker je zelo okusno sortirano ga konsumenti zelo cenijo. Poleg tega so ta jabolka parafinirana. Takl plodovl redkeje gnijejo, ker jih ta voščena prevlaka varuje pred boleznimi; obenem pa s svojim bleskom poveča vrednost sadja. Veliko se vidi tirolskega in domaSega sadja, posebno pa hrušk, ki na Češkem najbolje uspevajo. Zato se splača lz naših krajev izvažati na Čehoslovaško le jabolka, Poleg tega je videti tudi jugoslovansko sadje. Zastopana so štajerska Jabolka in bosanske slive. Naša jabolka pridejo na trg slabo spravljena; sadje e nesortirano, obtolčeno, večkrat se vidijo tudi odtisi prstov ln predolgih delavčevih nohtov, ki.se na plodovih opazijo po daljšem ležanju. Zato se našft Badje tudi slabo proda- je, čeravno se do kakovosti lahko merl celo s tirolskim. Krivi so tega produeentl, kakor tuctl trgovci. Večkrat se zgodl, da naS sadiar proda sadje knpcu, kl ga zopet proda prekupcu, še le od tega kupl kak trgovec, ki ga odpošlje pravemu kupcu v inozemstvo. Ta ga proda razprodajalcu, kl sadja sam navadno ne razprodaje na drobno, temveč ga razdeli med branjevce. Ker pa vsak od teh hoče nekaj zaslužitl, sl lahko mlslite, kako drago je tako eadje. Zato je potrebno podpirati trgove«, kl sadje dlrektno prodajejo. Bolelo me ie, ko sem videl na praškem trgu naša Jabolka, ki so bila iieisipana v koSare In jih je branjevka imela fiisto zadaj za seboj na tleh. Z veseljem sem pogledal na primer n» bosanske sllve, ki so zavzemale lepo mesto ter so bile sortirane in vložene f koSare. Tako torej nage, tako tuje sadje. Če nočemo sadne trgovine z inozemstvom lzgubiti, moramo sad.e vestaeje spravIJati, obirati le zrele plodove, trgati z roko In odbrati slabe plodove, ki naj se predelajo v pijače in drugo; prodati le prvovrstno sadje, ki ima vedno boljše cene. Trgovec, ko vidi pomočnika, da ja postavil železni meter k vroči pefi: »Tega ne stori nikdar večt Mar ne veš, da se vsaka reč na gorkem raztegne? Kam pa bomo prlšli, če bomo tako u\9rili!«