fes ■K C«ie S«to m to. «w to Stesefe». listu; — . KIO1— . - 5'— * » 2-50 . . 1- Avstrije: iSafo leta , . , 15*— §Ni«$«ae£he ätevüke Id vinarjev. -* i 8 Neodvisen političen lisi za slovemko ljndatvo. j * imunumarifeimir ssw*s3sjg& aredatfävsea m more several tfe ram smS fe—ft. nr« depe£t»% weeasw^BawsaaaBgwwi« ........ Državni zbor bo sklican. Wada .grafa Clam-Martinioa. se ;e odločta, tla ne bo oktroirala znanih narod nopol.t Čilih nemških > zahtev, ampak da bo sklicala državni zbor in bo ž j njim delala v smisla ustave. Prišla je do prepričanja. da bi nasilna pot ne pospeševala mirovnega razpoloženja v Rusiji, kjer je demokratična ide kr s tako silo izbruhnila na dan. Ker sta nemška ministra dr. Baerenreither in dr. Urban stopila samo pod pogojem v kabinet, da se uresničijo nemškonacionalne zahteve, sta sedaj izstopila, ko je g rol Clam-Martinic sklenil, da noče z oktroaji razburjati nenemških narodov. Tudi poljski minister dr. Bobrzynski je odstopil, ker se Poljakom ni izpolnila želja, da se odcepi Galicija Govori se, da sta na novo orientacijo posebno vplivala delavski minister (Ceh) Trnka in zunanji minister grol Czernin. Minister Trnka je opozarjal, da ne gre avstrijskih Slovanov kaznovati za njih po žrtvovalnost in zvestobo z oktroiranjem enostranski]; nemških želj, a grof Czernin je kazal na dogodke zadnjih tednov v zunanji politiki, ki so potisnili m' roviio vprašanje vidno v ospredje političnih razmišljanj, in da je zaradi tega treba združiti vse sile nar še države. Tej potrebi se mora brezpogojno podrediti tudi notranja politika. Parlament se bo sklical za konec mesec maja. V njem lahko Nemci ustavnim potom skušajo doseči svoje zahteve, ako dobijo za to potrebno večino. Ostavka nemških ministrov» Ministra dr. Baernreither in dr. Urban sta podala ministrskemu predsedniku dne 17. t. m. svojo demisijo. Vzrok je, ker se pred sestankom državnega zbora ne bodo oktroirale nemške zahteve po nemškem državnem ieziku, razdelitvi Češke in novem državnozborskem poslovniku, ampak se predložile državnemu zboru, da o njih odloča ustavnim potom. Ministra zatrjujeta, danima je kabinetni šef pri njih vstop« v njegovo ministrstvo decidirano e' -ljubil oktroiranje nemških žalitev. Tuđi poljski minister odstopil. Tudi poljski minister dr. Bobrzynski je ostavi! Chmt-Martiničev kabinet. Njemu pa se ni izpolnila l želja Poljakov, ki so turi hoteli, da se avtonomija I Galicije uresniči z oktroajem, Ta razlaga se nam ne zdi zelo verjetna, kajti vsak Poljak je vedel, da vlada ne misli in ne namerava odcepiti Galicije pred mirovnim sklepom. Bolj verjetno je, da hočejo Poljaki uporabiti sedanje notranjepolitične težave in izsiliti pri tej krizi spet nekatere svojih želj. Zadnji čas so precej natančno konkretizirali svoje zahteve in za to jih bodo sedaj bolj odločno ponujali ministrskemu predsedniku v podpis. Da Poljakom gre le za to, da povečajo zmešnjavo in izrabijo položaj, sledi tudi iz tega,, da je nameraval dr. Bobrzynski odstopiti tudi, ako bi sp oktroirale nemške zahteve (seveda brez odcepitve Galicije) in bi vsled tega moral demisijonirati baron Trnka. Poljaki so s tem odstopom razširili krizo in dali tudi demisijam obeh nemških ministrov večji pomen. Posledic® ministrske kriie, Že od vsega početka je bilo jasno, da je grof Clam-Martinic naredil usodepolen pogrešek, ker je vzel v svoj sicer uradniški kabinet dva eksponirana nemška parlamentarca. S tem je vzbudil nezaupanje vseh nenemških strank. To nezaupanje je rastlo, ko so Nemci zmagoslavno naznanjali, da se jim sedaj gotovo uresniči velikonočni program. Ako je Clam-Martinic ob sestavi svojega kabineta res hotel ures ničiti nemški program, potem bi ravno v tem sluč ju ne smel privzeti nemških parlamentarcev, kajti oktroaji bi ga itak potisnili tako na nemško plat, da, bi ga nemške stranke morale za vsako ceno držati na površju. Slovanske stranke nimajo povoda jubilirati ob padcu nemških parlamentarnih ministrov, kajti ministrski predsednik, ki je hotel z oktroaji nastopiti proti njihovim narodom in je to opustil le z ozirom na zunanjepolitične razmere, ne more zahtevati, da mu sedaj avstrijski S.lovani LISTEK. Mladostne sanje. Trgovec Slokar iz našega trga mi je pripovedoval to-le zgodbo: „V mladih letih sem študiral v mestu blizu svojega doma. Dasiravno sem bil od doma reven, so oče na prigovarjanje učiteljev vendar sklenili, da poizkusijo, kako bi šlo, če bi me spravili v mestne šole. Vpisali so me v tretji razred ljudske šole in mi priskrbeli stanovanje pri stari gospodinji. Hrano sem pa dobival po dvakrat na dan v nekem zavodu. Seveda je bilo to veliko premalo za moja leta, ko človek pri telesnem dozorevanju skoro ne misli na drugo kot na jed. Kolikokrat sem se v tistih časih spomnil na dom in si poželel vsaj tega, kar je doma ostajalo. Učenje mi ni delalo težav in tudi veselje sem imel, a kljub temu sem si vedno želel nazaj domov. Med vseh šolskih predmetov pa me je najbolj zanimalo in veselilo risanje. Že v domači šoli sem bil najboljši risar in gospod učitelj me je večkrat pred drugimi učenci javno pohvalil. Te hvale sem bil neizrečeno vesel in prizadeval sem si, da bi bile moje risbe še popolnejše. Da bom pa tudi v mestu med najboljšimi risarji v razredu, tega si nisem upal misliti. Kako sem bil ponosen in vesel, ko me je tudi tukaj gosp. učitelj takoj prve ure pohvalil vpričo vseh. Risal pa sem od tedaj kar naprej. V šoli med odmori, pa tudi med poukom pod klopjo,.; doma o prostem času in tu- di ob urah, ko bi se bil moral učiti,. Prerisaval ser vse različne podobe in bil neizrečeno vesel,, če se mi je slika posrečila. Najrajši sem prebiral življenjepise slavnih slikarjev. Hotel in želel sem na vsak način postati tudi tako slaven, da se bodo tudi o meni pisale knjige. Po dovršeni ljudski šoli sem vstopil v gimnazijo, dasiravno bi bil šel rajši v realko, ker se jo tam poučevalo tudi risanje. Pa oče se niso ozirali na te moje žeije. Svoje veselje do risanja sem ohranil tudi v gimnaziji in ves svoj prosti čas sem uporabil za to. V gimnaziji sem našel sošolca, ld je imel enako veselje do risanja in enake načrte kakor jaz: postati kedaj slaven slikar. Seveda sva se takoj seznanila in sva postala prijatelja. Hodila sva drug k drugemu gledat slike, ki sva jih dovršila in dajala sva drug drugemu nasvete in izpodbudo. Razume se, da na obeh straneh ni manjkalo hvale. To je trpelo kaki dve leti in oba sva srečno prijadrala v tretji letnik. Poznalo se je pa že obema, da preveč riševa. Moj sošolec n. pr. je Imel že ponavljalni izpit iz latinščine, dasiravno je bil'prve čase najboljši latinec. V tretji šoli sva še z veliko večjo vnemo nadaljevala svoje ..umetniško“ delovanje. Tovariš Rožan je v resnici toliko napredoval, da sem ga na tihem kar zavidal in se trudil, da bi ga dosegel. Njegove risarije so res vsi občudovali. Kupoval je že vse različne slikarske priprave, za kar sem imel pa jaz premalo denarja. Tretjo šolo sva po veliki milosti profesorjev in po polnem sporu z grščino še srečno dokončala. V četrti pa se je obema u-fienje popolnoma ustavilo. Izgubila sva pa tudi vse z a u p a j o. ko so oktroaji padli iz takih razlogaj v vodo. Slovani se veselimo le nad dejstvom, daj« zmagalo sedaj avstrijsko stališče, ki zahteva, da je Avstrija proti vsem svoUm narodom enako pravična. Drugega, nego tega veselja, ne poznamo. Clam-Martinic je sicer sedaj spretno izkrcal nemška parlamentarna ministra, a že dejstvo, da jih .e moral izkrcati, ne dokazuje dalekovidnega, na vse plati preračimja.jočega ministrskega predsednika. Clam-Martinic nima sedaj v poslanski zbornici nobene stranke za seboj: ne Nemcev, ker so doživeli tako presenečenje, ne Slovanov, ker je dosedaj hodil njim neprijateljsko pot, ne socialdemokratov, ker se ]e tako dolgo ogibal parlamenta, in vladah s § 14. A tudi v gosposki zbornici ima celo desnico proti sebi. Kako bo torej Clam-Martinic mogel s parlamentom vladati, vsaj za dalje časa, nam je neumlji-vo. Za to je naše mnenje, da so dnevi Clami-Martiničevega kabineta šte-t i, Ce ne sedaj, bo prišel njegov padec v parlamentu. JSLriza m mirovno gibanje* Uradna poročila nam razlagajo, da je ministrstvo opustilo misel na oktroaje z ozirom na zunanjepolitične razmere. Gotovo je, da obnovitev ustavnega življenja v Avstriji ne bo škodila njenemu ugledu na zunaj in da bo jo tudi na znotraj močno okrepila. Toda kakor padec dveh nemških ministrov in poljskega ministra ne bo škodoval povečanemu ugledu Avstrije, tako gotovo tudi ne bi škodovala demisija celotnega Clamovega kabineta, ki je s svojo kratkovidno politiko povzročil sedanjo krizo in ki ne uživa zaupanja pri nobenem avstrijskem narodu, Položaj bi bil najbolj razjasnjen, ako bi na mesto sedanjega ministrstva stopilo novo ministrstvo, ki bi uživalo ugled in zaupanje pri vseh avstrijskih narodih ter bi v smislu našega miroželjnega cesarja in njegovih narodov krepko zasledovalo mirovno gibanje* Jugesl©vani im kriza« Sedanji čas zahteva, da zavlada pri nas ministrstvo, ki zavživa pri vseh narodih širne Avstrije i popolno zaupanje. To pa je mogoče le, ako se sesta- veselje do „suhoparne“ grščine in do latinščine. — Večkrat sva šla rajši na izprehod kot v šolo, V prosti naravi sta se najini „umetniški“ duši počutili vse drugače kot v šolski ječi. Tu sva lahko brez motenja slikala, med tem ko naju je v šoli vedno motil kak profesor s svojimi, Za naju tako suhoparnimi v-prašanji. Drugi dan pa sva kazala v šoli vspehe tega svojega izvenšolskega delovanja, Žela sva seveda hvalo in ugodno kritiko od vseh strani. Tako je minulo leto in nama prineslo grenak sad v podobi popolnoma nezadostnih vspehov v šoli. Mene je to nekoliko pretreslo, moj tovariš pa se ni dosti zmenil J za to. Zidal si je gradove v oblake in delal načrte, I da gre na kako slikarsko šolo, kjer ga ne bodo tar ko nadlegovali z grščino in enako brezkoristno navlako. Po končanem šolskem letu sva ostala še nekaj dni v mestu. Nikomur se ni ljubilo domov, celo meni ne, ki sem komaj čakal, da se po enem letu zopet enkrat vsaj nasitim doma. Celo leto sem preživel v na,;večjem pomanjkanju in le veselje z mojim postranskim opravilom mi je dajalo še toliko moči, da sem vstrajal do konca. Počasi sem se tudi jaz vdajal tolažilni misli, da grem s sošolcem Rožanom na kako slikarsko šolo. V tem času je delal moj tovariš ravno novo sliko, ki smo jo vsi zelo hvalili. Povečal je namreč sliko na neki razglednici, predstavljajočo velikanski i samostanski vrt v večerni zarji. Drevje je bilo ravno v najlepšem cvetju in vse je dihalo življenje in mladost. Po stezi med rožnimi grmi in med razcvi-tajočimi drevesi pa je Šel osivel samostanski brat, o-pirajoČ se na palico. — To sliko je delal mo} tova- vi ministrstvo, v katerem bodo zastopani vsi avstrijski narodi, torej koncentracijsko ministrstvo v narodnem smislu. Jugoslovani želijo, da imajo v kronskem svetu moža, ki bo branil njih pravice in tolmačil njih želje. V tem oziru nam tudi sedanje ministrstvo ni bilo naklonjeno. Sicer pa bodo Jugoslovani storili vse, da se na znotraj okrepi Avstrija v čast Habsburžanov in v korist narodov ter da se kmalu doseže za našo državo časten mir. y Cesar zaupa Clam-Martlulcu. „Ostdeutsche Rundschau“ poroča, da uživa Clam-Martinic popolno zaupanje krone in da cesar demisije ministrov Urbana, Baernreitherja in Bobr-zynskega najbrž ne bo sprejel. Stališče Poljskega kluba. Parlamentarna komisija Poljskega kluba je i-mela dne 18. t. m. pod predsedstvom viteza Bilinske-ga sejo, v kateri se je posvetovalo o sedanji spremembi v notranji politiki in o nastalem položaju. Seje so se udeležili poslanci Abrahamovicz, Daszyn-ski, German, Diamand, Halban, Lasocki, Steinhaus, Steslowicz in dr, GoluhowsKy. O položaju je poročal vitez Bilinski. Debate so se udeležili vsi člani komisije. Z ozirom na nejasni položaj se je opustilo sklepanje in se bo v petek, dne 20. t. m., vršila zopetna seja. Skoro vsi člani komisije so povdarjali, da je dr. Bobrzynski najsposobnejši zastopnik poljskega naroda v kronskem svetu in da je Pol'ski klub ■■ olžan mu izreči za njegovo delovanje v teh težavnih razmerah svoje popolno zaupanje in priznanje. Zastopniki nemških strank pri cesarju. Dunaj, 18. aprila. Izvršilni odbor nemških svobodomiselnih strank m krščanskih socialcev je imel danes na dunajstkem rotovžu sejo, v kateri se je sklenilo zaprositi za av-dijenco pri cesarju. Izvolili so se člani deputacije, ki je dobila zagotovilo, da bo v četrtek, dne 19. air prila, ob 6. uri zvečer sprejeta od cesarja v gradu Laxenburg v avdijenci. Zastopniki Nemcev bodo cesarju obrazložili svoje stališče z ozirom na sedanji položaj. Dunajski župan dr. Weisskirchner bo imel na cesarja nagovor. Seja izvršilnega odbora je trajala nad štiri ure. Dr. Baernreither in dr. Urban sta poročala o zadnjih dogodkih, ki so ju prisilili do odstopa. Izvršilni odbor je končno izdal poročilo, v katerem pravi, da se je dosegel glede mnenja popoten sporazum. Glasovi nemških listov. „Grazer Tagblatt“ piše: „'Zgodovina avstrijskih Nemcev je zgodovina zamujenih prilik. In ob grobu take prilike in sicer riš z barvami. Meni je zelo ugajala in nisem si še upal narediti kaj takega, Kmalu po šolskem letu jo je tovariš dovršil. Ne morem popisati veselja,, ki ga je kazal sam ob dovršenem delu Vsakemu je pripovedoval, kakšne barve je mešal, da je dobil to in ono pravilno barvo. Zdaj se je začelo posvetovanje, kam bi del to si ko. Izvedel je v mestu za nekega gospoda, ki je kupoval iz samega veselja do lepih del za svojo domačo zbirko različne starinske stvari in tudi sliko. Namenil se je moj tovariš, da ponudi temu gospodu svoje prvo večje „delo.“ Neko popoldne sva se napotila oba proti stanovanju tega ljubitelja umetnin. Videl sem, da se je moj tovariš s težkim srcem od-nravljal v hišo. Jaz sem nestrpno čakal na ulici odločitve, kajti nameraval 'sem tudi jaz poskusiti svojo srečo, če bi prijatelj spravil to sliko v denar. Dolgo ga ni bilo nazaj. Meni je bilo tako mučno to pričakovanje! Stokrat sem menda pogledal na uro v bližnjem stolpu, a zdelo se mi je, da je kazalec vedno na istem mestu. Odprla so se po dolgem pričakovali u vendar vrata in prijatelj je stopil na ulico. Sjo-miiijam se-še natanko njegovega obraza v tistem hipu. Prezirljivo je zrl pred se in počasi korakal proti meni. Tod pazduho je prinesel lepo zavito sliko nazaj. Bilo mi je takoj vse jasno. Vprašal sem ga, kuj m rekel gospod o sliki. „Pohvalil jo je, ampak kupiti je ne more, ker jih ima že preveč“, je odgovori! Rožam Videlo se mu je takoj, da ne govori resnice. Prijatelj je bil ta dan zelo potrt, Ni se mu ljubilo govoriti kot po navadi in ločTa sva se, ne da bi naredila kak nov načrt za bodočnost. Te počitnice sem preživel v velikem nemiru in veliki nezadovoljnosti. Niti risati se mi ni ljubilo kot navadno. Dozdevalo se mi je, da je moj tovariš slišal še hujšo obsodbo svoje slikarske umetnosti, kot jo je razodel meni. Zaradi tega sem izgubil upanje, da se mi kedaj uresničijo moje „umetniške“ sanje. Oče so me dali kljub moji zanikarnosti še drugo leto v šolo. Ponavljati sem moral Četrto, moj to- najlepše od leta 1861, danes zopet stojijo nemški poslanci. Novo ureditev razmer v Avstriji, M je iz dr-žavnopolitičnih in gospodarskih ozirov neobhodno potrebna, j© grof Clam-Martinic zavrnil na trnjevo pot parlamentarnih strankarskih pogajanj, in sicer na isto pot, katera je nedavno dr. Koerberju vzela ministrski stolec. In to je storil tisti Clam, ki je v svojem programu dne 24. decetmbra p. 1, označil u-stvaritev potrebnih pogojev za parlamentarno delovanje kot svoj cilj.“ „Tagespost“ piše: „Nemški Nacionalverband in krščapsk! soeial-ci so se pod vodstvom nemških radikalcev (Gospodje še le zdaj priznavajo, kar smo mi vedno trdili,, da so jih namreč Vsenemci imeli na motvozu. Op. ur.) oprijeli politike, da se morajo pred sklicanjem parlamenta izvršiti gotove, splošno znane, nasilne naredbe. Te politike nikakor niso odobravali vsi člani Nacionalverbanda (Tega pa prej niso hoteli povedati. Op. ur.) in zlasti delovna skupina je zadnje dni prav odločno nastopila zoper vodstvo nemških radikalcev ter je z ozirom na splošno razpoloženje svo jih članov nameravala, da se pravočasno odpove na činu politike, koje nevarnost je od dne do dne bil bolj očitna, V resnici se je ta taktika nekdaj opirala na Sliirgkhovo ministrstvo in Je živela v upanju, da bo grof Stürgkh izvršil oktroaje. Grof Stiirgkh je gotovo najbolj imel priložnost, da ustvari takozvane pogoje, a je vedno zastopal stališče, da se more to zgoditi še le ob pričetku miru. {Ta način politike je bil pogrešen. To se kaže sedaj in boljše je, da se napaka prizna, kakor pa da bi vstrajali v njej.“ „Grazer Volksblatt“ piše: „Nemški Nacionalverband je poslal dva zastopnika v novi kabinet v prepričanju, da se bo okfcroa nemških zahtev izvršil z nagi m korakom. Toda veselje je bilo prezgodnje. Ministrski predsednik ni bil mož, ki bi bil z zaprtimi očmi napravil skok iz Čolna na obrežje. Kolikokrat so stranke, ki so postale nezadovoljne, prišle k njemu, vedno se je določil drug čas za sklicanje parlamenta, in politiki, ki slišijo travo rasti, so vedeli poročati, dat smo neposredno pred oktroajem. Od krščansko-socialne strani se je pred enim mesecem izvrišil sunek, da bi se ministrstvo prisililo, naj pokaže svojo barvo. Priporočalo se je, naj se skliče konferenca načelnikov, ki bi naj vlado prisilila, da izvrši svojo obljubo ali pa da najde kak drug izhod, da zbudi parlament iz sladkega spanja,-Tildi ta načrt je padel v vodo; Nationalverband, ki je vso svojo politiko uravnal na ok-troaje, je bil svojega vspeha siguren In |e ta načrt preprečil. Radi dolgega zavlačevanja oktroamv se je njihovim sovražnikom dala prilika, da izrazijo svoje pomisleke in se pripravijo na močan odpor, vsled česar je Clam-Martinic moral priti do prepričanja, da bi sredstva, ki so se mu priporočala za rešitev parlamenta, parlamentarno krizo še poostrila in bi izzvala take prizore, katerih se v vojnih časih moremo na vsak način izogniti.“ variš pa je res odšel na neko slikarsko šolo. Nisva si več dopisovala in zdelo se mi je, kot da bi se me bil moj nekdanji tovariš ogibal radi tega, ker sem bil priča njegovi smoli. Vendar sem kmalu izvedel, kako se je tovarišu godilo pred ostrim sodnikom njegove slikarske umetnosti. Gospod ga je vprašal, kdo je in odkod. Tovar riš mu je opisal svoje umetniško delovanje, kar pa gospoda ni kaj posebno zanimalo. Pogledal je sliko in rekel, da ji še veliko manjka do popolnosti. Odločno je odklonil ponudbo, da naj bi on kupil tako delo. Priporočil mu je, naj se le prav pridno uči — šolskih predmetov in le o prostem času naj se vadi druge zmožnosti, o katerih še ne ve. če se mu bodo obnesle. Slednjič je Rožan vprašal, če morda gospod ve za kakega drugega človeka, ki bi mu odkuj il njegovo delo. Gospod mu je smehljaje odgovoril hitro: „Poznal sem. ga, a predobri mož je žalibog že davno umrl. “ Rožan je po teh besedah odšel. Ce je razumel, \ kaj je mislil gospod, ne vem. Jaz sem b 1 takoj na j jasnem, ko sem to izvedel. Začelo se mi je jasniti, j da od svoje slikarske umetnosti ne bom mogel živeti jj in opuščal sem vedno bolj svo e sanje. Ker mi tudi j drugo leto ni šlo učenje, sem zapustil še med letom j gimnazijo in odšel v trgovino. Dovršil sem potem tr- j govsko 'šolo z najboljšem vspeliom in popolnoma po- j kopal nekdanje sanje. To mi je gotovo bilo v srečo. \ Cez mnogo let sem se namreč zopet sešel s svojim \ tovarišem iz mladih let. Takrat mi je potožil, da se j mu slabo godi in da si komaj prisluži svoj vsakda- j nji kruh. „Hrepenenje no slavi me je zapeljalo že v j mladih letih“, je dostavil potrt. Tako je: Kdor stavi svoje gradove v pesek, \ mora biti prej ali slej razočaran. Jaz sem jih le e ! čas, zato sem zdaj tudi popolnoma zadovoljen s svo- | jim stanjem, dasiravno ni sijajno. A živi se pošteno j in v zadovoljnosti in to je dovolj.“ Maksimov, j Mirovna zaobljuba našo državo« Na Dunaju se je v nedeljo, dne 15. aprila, vršila prav lepa in ginljiva slovesnost. Naš mladi cesar je v cerkvi sv, Stefana v sredi svojega ljudstva storil slovesno zaobljubo. Na Dunaju se bo zgradila kot spomin na sedanjo krvavo vojsko mirovna cerkev. Ta cerkev naj' bo očiten dokaz, kako so avstrijski narodi v dobi strašne vojske vztrajali do zmagovitega konca, bodi pa tudi znak boliše bodočnosti habsburškega cesarstva. Spomladni upi so ta dan plavali okoli cesarskega orla na zvoniku cerkve sv, Stefana, ko so v prvih jutranjih urah hiteli zastopniki vsega krščanskega Dunaja v veličastno stolnico, da so priče slovesnega trenutka, ko bo cesar storil slovesno in veličastno obljubo. Katoliški Dunajčani prihajajo. 2e proti 8. uri zjutraj so bile vse ceste, lci vodijo k cerkvi sv, Stefana, polne občinstva vseh slojev. Prihajali so policijski stražniki vseh vrst in od vseh strani ter so na konjih in peš delali red. Od vseh strani je prihajalo ljudstvo in se je postavilo v bližino sv, Štefana in v sosednjih ulicah. Med tisočerim občinstvom se je opazilo mnogo ranjenih vojakov. Po 8. uri je tudi prikorakala častna vojaška stotnija, ki je napravila v cerkvi špalir. Prišla so številna društva, kongregacije itd., večinoma korporativno, okrašena s traki in znaki, kakor tudi z zastavami. Privozili so avtomobili, v katerih so sedeli častniki, dvorni in drugi dostojanstveniki. Pri cerkvi so se zbrali zastopniki vseh vrst vojaštva,- generali, štabni častniki, ogrski magnati; nato so prišit mestni in občinski svetniki, deželni odborniki, r^zni poslanci itd. Na trgu sv. Stefana si opazil raznoliko sÜko zastav in društvenih znakov. Proti 549. uri so začeli prihajati v avtomobilih ministri v gala-uniformi, načelniki najvišjih oblasti in uradov, tajni svetniki itd, V nepretrgani vrsti so stali avtomobili in vozovi, ki so se ustavili na prostoru pred nedograjenim zvonikom. Vozovi ministrov so naglo prihajali drug za drugim, vozovi ogrskih ministrov, voditelji vojaških oblastev, vojaški škof. škotski prelat, deželni maršal, župan in podžupani, plemstvo, med temi mnogo častnikov s soprogami. Prihod dvora. m Med tem se je že zbralo številno občinstvo nasproti velikemu zvoniku. Tukaj je bilo določeno mesto, kamor so prihajali člani dvora, spremstva in generali. Za red je tukaj skrbel stražni oddelek garde pod poveljstvom šele pred kratkim imenovanega dvornega štabnega poveljnika Berana. Ko je bil prihod dostojanstvenikov proti 549, uri končan, se je kardinal-knezonadškof dr. Piffl podal v zgornjo zakristijo, kjer so čakali nanj stolni kapitelj, duhovščina in asistenca. Med tem časom so prihajali pred velika vrata Friderikove cerkvene ladje člani naše vladarske hiše s spremstvom, kjer jih je sprejel navzoči dvorni nadkomisar Martins in jih spremil v cerkev. Ko se je kardinal-knezonadškof oblekel v škofovsko obleko, se je podal nekaj minut pred 9. u-ro pred portal pod velikim zvonikom. Pred kardinalom so korakali člani stolnega kapitelja in druga duhovščina. Pred vrati notri do notranjosti cerkve je bila na tla razgrnjena široka preproga. Cesar in cesarica prihajata. Z napeto pozoro^fcje zrlo vse proti cesti, odkoder je bil namen?•«. vsUl iz nastelje. Njegov ' .-.«ravstveiw stanje ugodno. 20, aprila 1947. f C. g. kurat Jakob Fink danes ob 5. uri popoldne umrl. Pogreb v nedeljo popoldne. Duhovniške spremembe. Presitavljen je č. g. kaplan Maks Slander iz Dramelj na Ponikvo. — V začasni pokoj zavoljo bolezni sta stopila 6č. gg. Jurij Cvetko, kaplan pri Sv. Vidu pri Grobelnem in Anton Bratkovič, kaplan na Ponikvi. Nazaj v katoliško cerkev *e vračajo v vesi,p m šbvila pravoslavni Sekierji na Sedmograškem. V Mikonlalu ia Sepsibuksadu je prestopilo 700 pravoslavnih družin v katoliško cerkev. Mariborski protestantje. Pri valitvi načelstva mariborske protestantske občine so bili med drugimi izvoljeni: trgovec Viljem Abt, odvetnik dr. Fa-leschini, profesor Alfred Fink, stavbeni mojsier Fritz Friedringer, načelnik c. k. davčnega oddelka dr. Ferdinand Oplustil, strokovni učitelj Oton B riders, vrtnar R hard Ogriseg, zdravnik dr. pl. Li-chem, poslovodja mariborske mlekar: e E. Eis- trmama trgovec Rupert Jeglitsch, načelnik mestnega prehranjevalnega urada dr. Valentin, mesar Janez Benczik in zdravnik dr. Albinger. Iz politične službe. Namestniški koncipist Karel Trstenjak konjiškega c. kr. okrajnega glavarstva je premeščen v Celje. — Namestniški koncipist: celjskega okrajnega glavarstva dr, Ernest Mayerhofer je pa premeščen v Konjice. Izpiti o uciii niposia,i* Izpiti '/ uom sposobnosti za ljudske in me canske šole s slovenskim in nemškim jezikom se bodo začeli v Mariboru dne 30. aprila ob 8. uri zjutraj. Umrl je po kratki bolezni ravnatelj II. državne gimnazije ljubljanske g. Anton Štritof. Pokojnik je služboval kot prohsor in ravnatelj dolgo čas^ v Ljubljani, kier je tudi s deloval pri »Glasb. Matici« Kranjska deželna elektrarna. »S. N.« poroča: Z odloč »o deželne vade kraoj;ke, ki jo je odobrilo domobran3ko ministrstvo, se mora nadaljevati pro met deželne električne centrale na Završnici, a sa mo za vojaške namene, ves drugi promet pa se mora uMaviti. Knjige za vojake. Nedavno smo po dunajskih Istih puaueli vest, da bo po cesarjevem naročilu dobil vsak vojak, ki želi molitvenik v svojem maternem jeziku zastonj. Sedaj dobivamo od vojakov mnogo vprašanj, kaj je s temi moLtvenki. Naznanjamo, da bodo vojaki obljubi ene molitvenike dobili od vojaške oblasti. Kedaj in kako, nam ni znano. Tisoč dni vojska. Prihodnjo nedeljo, dne 22. apmla traja öeiaaja svetovna venska že 1000 dni. Cenzura na Gornje-Stajerskem odpravljena. V sodnih okra.ih Bruk, Aflenc in Kindberg je odpravljena vojaška cenzura za pisma, ki se sedaj smejo izročiti pošti v nezalepljenem stanu. Zakaj se vrši generalna kontrola oproščen-cev? O tem poročajo s podučene strani: Vojaške oblasti hočejo dobiti pregledno sliko vseh oproščenih* Mlajši sposobni oproščenci bodo poklicani v vojaško službo, v kolikor niso neobhodno nenadomestljivi. Vojaške oblasti smatrajo, da bo mogoče, mnogo za vojaško službo sposobnih oproščencev nadomestki z invalidi in z manj sposobnimi vojaki, V to svrko z-bira vojaška oblast tudi manj sposobne vojake-roko-delce in pripadnike drugih važnih poklicov v posebnih oddelkih, iz katerih bo odkazala v nujnih slučajih delavce, oziroma pomožne sile civilnim delavnicam in obratom. Za take pomožne- sile se lahko že sedaj prosi. Zopetna naknadna prebiranja. Določa se, da se bodo vršila zopetna naknadna prebiranja črno-vo'nili zavezancev, ro'enih v letih 1867 in 1871 in vrhu tega še tudi od letnikov 1867 do 1893 tistih čr-novojniških zavezancev, ki so bili od dosedanjih prebiranj izvzeti zaradi tega, ker so bili glasom kakega poprejšnjega vojaško-zdravniškega izreka spoznani za nesposöbne za vsako vojaško službo, ali so b li črtani v nabornih seznamih ali so dobili črnovojni-škn odpustnico, ali so pa imeli pravice do take, bodisi da so bili kot gažjist odpuščeni in črtani iz er vidence. Vsi, ki morajo iti k prebiranju, se morajo javiti pri svojih županstvih med 23. in 30. apr lom t. 1. Naknadna prebiranja teh letnikov se pa bodo vršila med 17 majem in 14 junijem 1917. Sodnijski strokovni izvedenci. Deželno nad-sodišče v Gradcu je določila za strokovne izvedence za sodnijske razprave pri okrajnih sodiščih v zadevi odškodnine pri razlastitvi za građenje železnic za Spodnje-Štajersko sledeče osebe: Jožef Lenko, veleposestnik pri Sv, Petru v Savinjski dolini; Jurij Skoberne, hišni posestnik v Celju; Franc Donner, vpokojeni gozdarski svetnik v Celju; Karel Valen-tlnič, šolski ravnatelj v Laškem trgu;^ Filip Gaude, trgovec v Šoštanju; Alojzij Langer, župan v Marn-bergu; Hubert Panzner,. grajščak pri Slovenjgrad-cu; Franc Possek, grajščak v Pogledu pri Ločah; Rihard Sonns, župan v Breznu; Jožef Miholštsch, poštar pri Sv. Lovrencu nad Mhrihorom; Friderik Friedriger v Mariboru; Viljem Werner,, logar v Rušah; Otmar Diermayer, trgovec, Ormož; Janez Bau- man, posestnik na Hardegu; Leopold Petovar, veleposestnik, Ivanjkovci; Prane Vraz, posestnik, Žerovinci; Janez Hollmann, nadlogar, Rogatec; Franc Winkler, posestnik v Radgoni in Franc Simončič, oskrbnik v Sevnici. Ker nekaj teh nanovo imenovanih sodnih izvedencev že davno počiva v hladni ze-mtii, nam je zagonetno, kako se jih bo moglo poklicati za sodniiske izvedence. Gospodarske šoti©©., Koliko zaslužijo vojno-žilno-prometni zavodi. Vojno ž»tno prometna družba v Nemčiji je L 1916 imeia 677 883 mark dobička in izplačuje 5% di videndo. Odrska žitno-prometna družba je nakupila in prodala 29 milijonov metrskih stotov zrnja. Izdatkov je imela 5,831.000 K (v tej svoti so obseženi zaslužki uradnikov, komisijonarjev, nakupovalcev itd.). Pri metrskem stotu žsta že znašajo stro ški 4 K. K'jub tomu je znašal čisti dobitek ogr ske dražbe 4,911.000 K, poleg tega pa se je dalo še 7Va milijona K »na stran« za drugo leto, tak;» da se je volačam kapital bogatih delničarjev obrestoval po 200°/ . Skupno je torej ogrska žitno prometna družba zaslužila 1. 1916 18,242.000 K. Dobički, ki so se dosegli pri trgovini z neobhodno potrebnimi živili v času splošne draginje, so naravnost velikanski! Draženje v velikem, na milijo ne! Avstrijska žitno prometna dražba še ni objavila svojega letnega poročila. Zakaj je kava tako draga? Na to vprašanje smo dobili nekaj pojasnila v zadnji seji dunajske ga občinskega sveta. Ob'inski svetnik Steiner je povedal, da je avstrijska vlada jeseni 1914 dobita 132 000 bal kave. Ta kava je bila last angleških, brazilskih in nemških kapitalistov. Ta kava je bila izročena s pogojem, da se spravi za nakupno ce no v promet. V marcu 1916 se je izvedelo, da hoče to kavo prevzeti posebna družba in plačali vladi 28 milijonov kron. Iz dunajskega občinskega sveta je izšel proti tej nameri protest in je bilo zahtevano, naj prepusti vlada dunajski občini 50 tisoč bal kave po nakupni ceni. Vlada je obljubita da prepusti dunajski otčini 10.000 bal, a čez noč je tedaj nastalo tudi zvišanje cen. Kava je poskočila za 8 K ia več. Na to je vlada ustanovila centoalo za kavo ki je prevzela vso kavo ter določila za nežgano kavo naj višjo ceno 5 K 77 v za kilogram, češ, da ne kaže dajati te kave po 107 K za 100 kg, ker bi b li oškodovani kavarnarji in tr govci, ki so svoje zaloge kave morda dražje pa čali. Centrala za kavo je napravila z v «m blagom kar je dolila — poleg slabejše kave še ka kih 40 000 bal od razmh trgovcev — 37 224000 kron dobička. Pri takih dobčkih je seveda na ravno, da je kava tako draga. Sicer je pa danes že gotovo, da centrala 2a kavo svoj h zaleg ne bo več izpopolnila do konca vojne in bo ta centrala kmalu m h la deta ti. Nove karte za kavo. Cesarska namestnija, nam laznanja, da se bodo te dni izdale nove karte za kavo, ki imajo svojo veljavo od 15. aprila do dne 10. /unija, Karte se bodo glasile na eno osmiuko kilograma žgane in 54 kg mešane kave. Cene semeusa© žuo. vojno žitni urad je za semensko žito, ki se odda posestnikom, dolotai Sledeče najvišje cene: pšenica 43 K, rž 36 K. jermen (češki) 44 K, oves 35 K, fižol vseh vrst 50 K, proso 33 K, ajda 36 K, koruza 35 K, graš ca 31 K. Te cene veljajo samo za dobro očiščeno žito. Lesne cene v Nemčiji, V Manheimu so plačevali deske 1’ 12” po 527 mark. 'V Mogunciji je bilo popraševanje po mehkih deskah zelo živahno. V Me mingenu so plačevali za navadne neprebrane desko 1’ 2” do 140 mark za 1 kubični meter. V Ašafenbur-gu je bilo popraševanje po hrastovem lesu, ki se ? rabi za železnice, zelo živahno. Na ostalih nemških lesnih trgih nobene bistvene spremembe. Prodaja in nakup posestev na Ogrskem. Ogrski poledelski minister je v seji ogrske poslanske zbornice dne 30. marca naznanil, da namerava via-ha zbornici predložiti zakonski predlog, po katerem se bo močno omejilo nakupovanje, kosanje ali zlaga nje kmetskih posestev po raznih nepoklicanih osebah in organizacijah, Vlada hoče v prvi vrsti omejiti nakup in prodajo posestev po raznih denarnih zavodih in enakih organizacijah, ki nakupujejo posestva edino z namenom, da napravijo velikanske dobičke. Osebe, ki imajo posebnega obrtnega dovoljenja za nakupovanje in prodajo posestev, bodo smele svojo obrt v bodoče izvrševati edino pod nadzorstvom vlade. Država bo imela pravico, da posestva, ki se ponujajo naprodaj, sama kupi ali pa jih odda obče-koristnim zavodom. Parcelacija posestev bo pod strogim nadzorstvom. Kdor bo hotel parcelirati kako posestvo, bo moral poprej plačati pristojbino, ki bo z-našala 25—80% kupne svote. Posestva, ki jih kupijo denarni zavodi, bo smela vlada še čez 5 let prevzeti za prvotno kupno ceno. Tak zakon bi bil tudi za naše kraje prav na mestu. Pomagaj si! Ker je pomanjkanje krme zelo veliko, so si začeli na razne načine pomagati, V nekar-terih krajih imajo veliko žab, Krake so prodali kot pravo in drago slaščico v mesto, ostalo so pa prašičem dajali, ki so s to pičo popolnoma zadovoljni. V drugih krajih so ravno tako poskusili s polži, V tovarnah usnja je pri kožah veliko odpadkov, Nekdaj so te odpadke kar za gnoj porabili. Zdaj jih na drobno, razrežejo, posuše, zmeljejo in živalim kot krmo pokladajo. Ta krma ima veliko beljakovin in bo za prašiče gotovo pripravna. Neka tovarna izdeluje kar cele vagone te klejne krme, — Na Nemškem pa hočejo slamo boljše porabiti. Pri nas jo seveda tudi krmijo. Znano je pa, da slama ne da ne veliko mesa, ne mleka. Le za silo je, ko ni kaj drugega. Pa učenjaki so dognali, da ima slama veliko beljakovine, le zaprte so pod neprebavno skorjo. Treba je torej slamo odpreti. Poskusili so to z lugom in kisanjem. Napravili so šest velikih tvornic, tri pa še zidajo; v njih porabijo že zdaj vsak dan 30 vagonov slame za izdelavo slamnate krme. Do konca leta bo toliko tovarn, da bodo lahko izdelale 2% mil. stotov krme iz slame. Porabijo se tudi odpadki, ki jih lug iz slame potegne. Pravim, da, je ta slamnata krma skoraj boljša, kakor najboljše seno. Za nas je najbolj potrebno, da pridelamo veliko hrane za ljudi in krme za živino. Popolnoma napačno je bilo, ko so najprej določili najvišje cene, ne da bi skrbeli za pomnoženje pridelkov. Mnogi radi plačajo, da le dobijo. Napačno je, če se preveč ovsa vseje, ker da le en pridelek. Tudi domača detelja v takem ovsu se v sedanjih razmerah ne more priporočati. Boljše bi bilo poskusiti z jarim ječmenom, na katerega pride ajda in v ajdo rdeča detelja. Drugo leto bo veliko krme in njiva za turščico ali peso, ki se z najboljšim vspehom seje po rdeči detelji, dobro pripravljena. Izvoz svinj. Kakor smo že poročali, je izvoz svini. živih in zaklanih, iz Štaierske prepovedan. Dovoljenja za izvoz svinj, kadCor tudi tozadevne potne liste sme izdati samo cesarska namestnija. O-kra'na glavarstva smejo izdajati potne liste in izvozna dovoljenja samo tedaj, če imajo tozadevno na-mestniško dovoljenje. Glede izvažanja živih in mrtvih svinj na Dunaj pa je cesarska namestnija naknadno dovolila, da sme'o okrajna glavarstva izdajati potne liste in prevozna dovoljenja brez prejšnjega, namestniškega privoljenja. Razu© nnviee. Velika železniška nesreča na Bavarskem. Pri postaji Nannhcien pri M ona ko vem je ponoči dne 18. aprila zavozil brzo via k v osebni vlak. Oba vlaka sta se prevrgla. Izpod razvalin in gorečih vozov so do 19. aprila zvečer potegnili 37 mrtvih in 41 težko ranjenih. Število žrtev pa je brez-dvomno še večje. Nesreča se je zgodila, ker je vodja brzo d aka prezrl znamenje »Stoj!« in ker je ob času nesreče bil hud sneženi metež. Nesreča na Donavi. Te dni so dvignili iz Donave poškodovano ladjo »Zrinjski«. Dosedaj so potegnili na suho 100 mrličev, cd katerih s j spoznali samo 65. Domneva se da je še v notranjo sti poškodovane la F e kakih 50 mrtvih trupel. — Nesreča je torej zahtevala mnogo več žrtev, ko! se je prvotno poročalo. Tatvina v avstrijskem poslaništvu v Cutibu Ob pril ki uioma v avstroogrsko poslaništvo so od nesli vlomilci med drugim tudi gotovino v zneska 150.000 K. »Tribune de Geneve« poroča, da sta ulomila in pokradla dva italijanska vojna begunca, ki sta se sedaj pr javila pri itaiijansk m general nem ^tobu in mu izrefba ukradene spise. Štirinajst vagonov žita so hoteli vtihotapiti v tujino. »D A« poroča, da so v Solnogradu opa žili, kako se iz železniškega voza, kateri je bil označen kot voz »za sladkor«, trosi žito na tla Ko so voz preiskali, so našli, da je bil do vrha naložen z dragocenim ž tom. Nato so pregh dah še ostale vozove, obložene »s sladkorjem«, ia so našli še v 13 vozovih samo žito. — List dostavka, da se se kljub grozečim velikim kaznim naprest a no vrši thotapska trgovina z žitom. Ali je bito žito iz Ogrske ali iz Avstrije, in v katero tujo dr žavo je bilo nanrenieno, poročilo ne pove. Pes raztrgal 200 ovc. V Monshomu na Nem škem sovjeu m uoiii podvjanega ovčarskega p-a ki je v tamošnji okolici raztrgal v enem tednu 200 ovc. Samo v e ?či je raztrgal 50 ovc. Vremenokaz pijavka. Ž valca je jako občutljiva za vsako izpremembo Temena. Ob lepem vremenu se skrči in leži mi > na d"»» steklenice ali jarka. Kadar se dela ia dež. ■ ,a pijavka par ar pred dauern na vrh in ©ran. g ri, dokler •>; d• kaž lepo v m Ako s? b i veter, leti p- jftvka sem in tja. dokler m , ••.«* .eter pihati. Ako se bliža, ztev-hta, /a pijavk..- nemima, dobi hr- če in gre iz vode. Tudi pozimi leži pijavka ob lepem vremenu na dnu posode in spleza pred slabim na rob steklenice Vodo pri pijavki je treba spremeniti poleti vsakih 8, pozimi vsakih 14 dni. Sredstvo zoper jetiko izumil. Vojaški zdravnik Terin v Parizu je po poročilu švicarskih listov izumil novo sredstvo zoper jetiko. Francoska vlada je zdravilno sredstvo odobrila in zdravniku nakazala visoko denarno nagrado, vrhutega ga še tudi imenovala za armadnega nadzdravnika. Izdatno sredstvo. Pomladi leta 1848 je moral knez Metternich bežati z Dunaja. V nekem mestecu se je raznesla vest, da stanuje minister v nekem tamošnjem hotelu. Takoj se je nabrala množica, ki je hotela napasti begunca. Nič ni pomagalo, ne opomini županovi, ne policija; ljudstvo je vrelo vkup. A končno je vendar padla nekemu občinskemu očetu zelo srečna misel v glavo. Poslali so mestnega slugo s puščico, da bi pobiral miloščine za občinske reveže; v hipu se je množica razkropila na vse štiri strani. Pastor in obmejni grof. V neki vasi je bil pastor, ki je neusmiljeno zmerjal na prižnici bližnjega, grofa. Ko je ta »to izvedel, se je peljal k njemu in je svqjim ljudem ukazal toliko časa ostati na vozu, dokler se ne vrne, Četudi bi slišali krik iz hiše. Pas-jor ga je prijazno sprejel, grof pa ni sedel, temveč potegnil bič in začel pastorja pretepati. Ta pa je bil močan človek, zabava se je obrnila. Iztrgal je grofu bič in ga začel prati in stepati prali z njega: „Ce je tako, gospod grof, Vam moram pokazati, da sem jaz gospodar v svoji hiši!“ Gro? je vpil, služabniki pa niso prišli, ker jim je ukazal čakati, dokler se ne vrne, četudi bo v hiši krik. Nazadnje je pastor vrgel grofa skozi vrata in takoj prosil za svoje premešcenje, ker se je bal, da bi se grof le ne maščeval. Jokajoče živali. Dolgo so dvomili, če živali jočejo, Sven Hedin pripoveduje v svojih zapiskih iz notranje Azije, da kamele, kadar čutijo svoj bližnji pogin, tako jokajo, da se človeku smilijo. Dopisnik lista „Gazette Medicale“ je trdil, da jokajo tudi krave. Ko so jih hoteli trudne vpreči, so pretakale solze, dasi se niso branile dela. Vsekakor ne smemo s-klepati, da jokajo vsi sesavci. Nekateri nimajo žlez za solze. Zakaj mrtva riba tehta več nego živa? Pripovedujejo, da so nekoč na neki višji šoli razpisali lepo nagrado za onega, ki bi našel vzrok, zakaj mrtva riba tehta več nego živa. Seveda nagrada ni bila majhna, kajti za slično raziskavanje Je bilo potrebno zelo natančno poznavanje naravnih skrivnosti. Število onih, ki so hoteli na podlagi trdnih načel in v dolgih razmotrivanjih dokazati razvidno vzroke te prikazni, je sila naraslo. Ta jo je razlagal na podlagi duše in življenjske sile, drugi na podlagi giban'a, tretji zopet na, kak drug način, kakor je pač umeval naravno učenost. En sam pa, ki ni veroval kar tako v en dan slične prirodne kaprice, Je storil drugače. Vzel je živo ribo in jo stavil na tehtnico. Potem je ribo ubil in stehtal mrtvo. Videl je, da tehta živa toliko kakor mrtva. „Straža* stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni po ravnal dolžne naročnine ali še naročnine za leto 1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mn pošljemo položnice. Denar se pošlj8 na naslov: Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5. Dopisi Maribor. C. k. okrajno glavarstvo nam pošilja sledeči razglas: Opazilo se je, dt se zglasilni predpisi, vkljub opetovanim občutnim kaznim, s kate rimi žuga namestniška naredba z dne 8. julija 1915, zopet opuščajo. Po omenjeni naredbi so da jatelji stanovanja zavezani, vsacega na-stanjeaea, bodisi, da je istega proti plačila, ali brezp.ačno, t amo ali mimogrede, kot stranko ali na pod&gi sorodstva, službenega a!i delavskega razme ja iz kat regata.li vzroka, tudi samo za eno noč vzdra stanovanje, zglasiti takoj, po prihodu ah odholu Ce bi pa to vendarle vsled po ne ure prihoda ali odhoda ne bilo več mogoče, tedaj se mora prijava oziroma odjava izvršiti prihodnjega dne najpoznej do 9 ure zjutraj, Na ta določila se ponovno opominja s tem, da se po njih strogo ravna. Prestopke bo okrajno glavarstvo kaznovalo z najobčUnej-širni denarnimi, oziroma zapornimi kaznimi, Maribor. V »Panor uta Internationa»« s« ta teden vidijo slike bojev z Mazovsk« jezera, /as-d rta mesta Eydkuhnen. Staliupö en, Schirwmdt, Vladislav ud. Program je ra litega posebno za nimiv, ker se vidijo nasledki krvave vpifk >>ra- Sene cerkve, palače goreče vasi itd. »Panorama« je na Grajskem trgu zraven gostilne pri »Črnem orlu«. Maribor. Kdor rabi otrobe za konje, naj se te dni cgiasi v mestnem prehranjevalnem uradu. Te dni bo baje došlo tudi zopet več saharina, ki se bo dobival v lekarnah. Št. Ilj v Slov. gor. Dne 30. aprila se bo ra mariborski okrajni sodniji vršila dražba Želovega (nekdaj baron Pistorjevega) posestva na Kresnici Izklicna cena bo 15.000 K. Usoda je hotela, da sta umrla gospodar in gospodinja in je tako ostal majhen otrok popolnoma sam na srednjevelikem posestvu. Vuzenica. V nedeljo, dne 22. aprila 1917, bo pri D. Mariji na Kamnu velik shod in vojna po božnost. Iz Mute pride procesija, kateri se pri druži domača procesija pri kapeli sv. Florijana v spodnjem trgu okoli pol 10. Častilci Marijini, od blizu in daleč, pridite v obilnem številu! Dobje. Umrla je dne 16. t. m. v 72. letu sva je starosti Marija Žagar, mati dveh lavantinskih duhovnikov, gospoda Pavla Žagar, sedaj vojni kurat na ruskem bojišču bojišču in Ivana Žt gar, župnik v Dobjem. Rajnka je bila 27 let vdo va in je vendar, dasi nedovolj premožna, svoje otroke vzgojila vse v krščanskem duha Blagi racj ki svetila sečna luč! Celje. Naša mestu a občira bo prodala iz mestnih gozdov pri Sv. Jožefu in na Pečovniku okrog 5000 komadov raznovrstnega drevja. Pis mene ponudbe je vložiti do 30. aprila na mestni urad, kjer se dobijo tudi vsa potrebna tozadevna pojasnila. Rajhenburg. Zdaj smo že ne na Štajerskem, ampak nekje v Galiciji ali Bukovini. Nas že imajo! Pravzaprav mi smo jih dobili. Ko vstopiš v trg, ga več ne spoznaš! Pred hišami stoje v masteh kaftanib, naslanjajo se leno ob zid ter prodajajo dolg čas. Otroci tekmujejo glede števila z doma čimi. Slovensko že vsi dobro znajo, posebno se daj važne besede kakor moka, krompir, jajce, mle ko, kokoš, raca, gos .. že krasno izgovarjajo, pa si tudi teh reči privoščijo. Imajo se krasno! Čevlje vsi dobre, povsod dobijo prvi moko itd., denarja imajo, da preplačujejo blago. Vsi tržani in tudi farani po vaseh so jih silno veseli (?). Z odprtimi rokami jih sprejemajo v svoje hiše, jih radi zala gajo z vsem. Najrajši jim ponudijo pod nos prisl nega Speha, tako da jo usiljivci takoj pobrišejo. — Tako slabo še ni nikdar bilo pri nas, kakor sedaj. Ljudje iz dna srca studijo umazanost in vsiljivost bukovinskih posili-gostov, zlasti sedaj, ko bo treba vedno koga doma imeti, da bo stal na straži in pazil, da kdo kaj ne odnese, oziroma prinese. Jui ni za našo družbo, Slovenec, ki se z njim brati in pajdaši, nima dobička, le zgubo! Tudi oblasti bi naj to uvidele ter take ljudi spravile skup v bara ke, kjer lahko lenarijo, nam bi pa rajši poslala iz barak goriške Slovence, ki radi delajo iu tudi znajo! Zadnja poročila došla v petefe dne ZO. aprila. Zastopniki nemih ih poslancev pri cesarju. V četrtek, dne 19. aprila, ob 6. uri zvečer, je naš cesar v gradu Laxenburg v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica sprejel nemške poslance dr. Damma, dr. Grossa, princa A. Liechtensteina, Pacher ja, dr. Steitiwenderja, Wolla, in dunajskega župana dr. Weisskirchner ja. Poslednji je imel na cesarja nagovor, v katerem je omenjal, da so v težkem in trdem vojnem času vsi narodi monarhije razvijali neprimerno moč, zlasti nemški narod. Njegovi zastopniki se z »vsemi močmi trudijo, da sodelujejo pri preosnovi notranjih avstrijskih razmer. Ne morejo pa zatajiti velike skrbi, ker so ne-odklonljive državne potrebe vsled nujnih razmer stopile v ozadje. Zato se s popolnim zaupanjem obračajo na cesarja s prošnjo, naj se po očetovsko spominja izpolnjenja teh državnih potreb (nemškega državnega jezika Weisskirchner ni izrecno omenil)'. Vsi narodi upajo, da bodo za težke žrtve te vojne poplačani s častnim mirom. Nato je cesar odgovoril: „Zahvaljujoč se Vam prisrčno, cenjeni gospodje, za izraze lojalnih čustev, v katerih z veseljem vidim nov dokaz za zvesto mišljenje nemškega naroda v Avstriji in njega zvestobo do vladarske hiše. Vas zagotavljam, da v polni meri priznavam resnost in vnetost Vaših političnih stremljenj. Hvaležno se spominjam zgledne požrtvovalnosti, ki so jo dokazali avstrijski Nemci, njihovega na bojiščih preskušenega junaštva, njihove zvestobe do države, katero so neomajno obvarovali, in njihove stanovitnosti, s katero so se odlikovali pri prenašanju pomanjkanj vojske; iz mojega spomina ne bo vse to izginilo. Avstrijskim Nemcem je zagotovljeno moje zaupanje. Je moj namen, da se v najbližnjem Času skliče državni zbor. Začetek parlamentarnega življenja po večletnem molku je v tem trenutku izvanredne važnosti. Pričakujem od razsodnosti vseh strank, da se bodo s spoštovanja vredno odločnostjo zastavile za najvišje državne interese in potrebščine. Računam pri tem na avstrijske Nemce, katerim gre kot zanesljivim oporam za državno enotnost velika naloga pri urejevanju razmer, ki se je že pričelo za časa vojske in se bo moralo po vojski z doslednostjo izvršiti. Moja vlada se bo ciljev, ki jih zasleduje, neomajno držala. Računam trdno s tem, da bo v parlamentu prepričanje o potrebi složnega skupnega delovanja zastopnikov vseh avstrijskih narodov obvladovalo njegove razprave ter da bodo s tem ustvarjeni pogoji za srečno bodočnost Avstrije. Da boste vi, gospoda moja. v tem smislu zastavili svoje sile v prid skupne stvari, tega sem si svest.“ Po daljšem cerklu, v katerem se je Njegovo Veličanstvo pogovarjalo z vsem! navzočimi, se je cesar od odposlanstva zelo milostljivo poslovil. Ministrska kriza poravnana? V parlamentarnih krogih se razširja mnenje, da je kriza v nemškem političnem taboru s cesarjevim nagovorom odpravljena. Baernreflther in Urban bosta najbrž prav kmalu umaknila svoji ostavki. Tudi s Poljaki se vršijo pogajanja, o katerih se upa, da bodo v bližnjem času dosegla ugoden vspeh. Posvetovanja slovanskih strank. Predsednik Češke zveze in dokaj čeških poslancev sedaj biva na Dunaju. Na Dunaj je tudi dospel poslanec dr Korošec in nekaj slovenskih poslancev. Vršijo se razprave tudi s Poljaki. Namen posvetovanj je, da se oživotvori skupno postopanje v državnem zboru v gotovih zadevah formalnega in stvarnega značaja Posvetovanja se bodo prihodnji teden nadaljevala na širši podlagi. Pričakuje se, da se bo našla pot, ki bo vse stranke v parlamentu zbrala in j združila k pravemu in vspešnemu delu za vse dežele, narode in sloje in tako tudi za državo. aiajnOT«die awfatjf*® uradno porodilo. Dunaj, 19. aprila. ■ vzhodno boJiSče. V Vzhodni Galiciji, zlasti na odseku Zborove-ga, živahneiše delovanje, kakor v zadnjih dneh. Sicer nič novega. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Južnovzliodno bojišče. Nič novega. Ifajmovsjše nemško nradme porodil«. Be rol in, 10, aprila, Francosko bojišče. I Na. fronti v Flandriji in v Artoisu je bilo vsled I deževja in viharja vojno delovanje samo na maloka-i terih odsekih živahno. Povelja, ki smo jih najšli, kažejo, kako daleč j so bili naperjeni napadalni _ cilju dne 16, aprila v j boj pognanih francoskih divizij. Na nobenem mestu I se ni uresničilo upanje francoskega armadnega vodij stva, na nobenem mestu niso francosko čete tudi ne j približno dosegle svojega taktičnega, tem manj stra-j fegičnega cilja. V noči od 17, na 18. aprila se je Francozom posrečil krajevni napad pri Braye. V teku dneva na več mestih višinske fronte Chemin des Dames, posebno srdito pri Craonne, pođvzeti opetovani sovražni napadi so se s krvavimi žrtvami izjavili. Pri La Ville au Bois, čegar gozdne postojanke so postale za nas neprimerne, smo se nastanili v neki bolj zadaj se nahajajoči utrjeni črti. Pri Brimontu je poslal sovražnik v Franciji se bojujoče Ruse v brezvspešen, izgubopolen naval, V Champagni so se včeraj opoldne severno-za-hodno od Auberive razvili novi boji, ki so se nada* ljevali tudi ponoči in ki so bili danes zjutraj zopet silovitejši. V boje je poslal sovražnik nove nadaljne čete. Vzhodno bojišče. Na vzhodnem bojišču je postalo po nekaterih precej mirno poteklih dnevih rusko topovsko delovanje, zlasti med rekama Pripjet in Dnjester, zopet živahnejše, P-colni potopili 93.000 ton. V času od 13. do 18. apula so P-čolm v Kanalu, v Atlantskem oceanu in v Severnem morju potopili zopet 93.000 ton sovražnih in nevtralnih ladij. Bitka na zah. da bo odločila. „Stampa“ piše: Konec sedanje velike bitke na zahodu bo tudi konec svetovne vojske, .Hrepenenje po miru je pri vseh narodih tako veliko, da nikakor ne bodo pripustili zopetne zimske vojske. Novi nemiri v Rusiji? Zasebne vesti iz Haparande poročajo o novih nemirih, ki so izbruhnili v Petrogradu ter so baje Še hujši, kot so bili prvi. Novi nemiri so naperjeni proti začasni vladi. V Haparandi so ustavili vse potnike, ki so nameravali potovati v Rusijo, ker je baje ves promet ustavljen. Izostala je tudi vsa pošta iz Rusije. Začasna ruska vlada proti posebnemu miru. »Associated Press« poroča iz Vašingtona: Tukaj zagotavljajo s da ruska začasna vlada pod nobenimi pogoji oe bo sklenila z Avstrijo in Nemčijo posebnega miru. Rusija dobiva sociali?lične ministre. List „Berlingske Tidende“ poroča iz Petrograda: Gotovo dejstvo je, da bo socialistični voditelj Tzeretely, ki se je vrnil iz Sibirije iz pregnanstva, vstopil v začasno vlado kot delavski minister. Vodi-* telj Plehanov pa bo imenovan za ministra brez po* sebnega portefelja kot izvanredni zaupnik socialistov pri vladi, Anglija zavira. Kodanj, 19 aprila. Mirovna pogajanja, ki se vršijo tukaj med socialisti vseh držav, trenotno ne stoje neugodna Težave dela le Anglija s svojimi neizpolnjivimi za htevami. Velike kneginje v pregnanstvu. Začasna ruska vlada je, kakor pravijo poroči-* la iz 'Ženeve, hčeri črnogorskega kralja Nikite: veliki kneginji Anastazijo Nikolajevno in Milico Niko* lajevno, soprogi velikih knezov Nikolaja in Petra Nikolajeviča, poslala v pokrovski ženski samostan % Kijevu, kjer ostaneta v pregnanstvu. Milj h kov za bolgarske zahteve. Ruski zunanji minister Miljukov^ se je L razil, I da. priznava Bolgarom njih pravice do Macedonije t i a da je bukareška pogodba delam Bolgarom veli- ke krivice. Sestanek ministrov s©?ernih držav* Kodanj, 18 aprila. _ »Politiken« poroča: Meseca maja se bo naj brž v Stockholmu vršil sestanek' ministrov severnih držav. • ~ ■ listnica &s?edniif^a. ;_y Celovec: Hvala! Za to številk» pregoamo,; pride prihodajK. j Pozdrave! Nove šmarnice za 1. 1917 pod imenom „Kraljica vic“ so ravnokar dotiskane v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisal jih je vlč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu. Isti? pisatelj je bil spisal šmarnice „(Novi majnik“ za leto 1915, ki so bile tako zanimive, da so bile popolnoma razprodane v enem tednu ki jih na stotine naročnikov niti več dobiti ni moglo. Letos se nam opisuje v šmarnicah Marija kot Kraljica vic, ki kot dobra mati obrača vso svojo pozornost na trpeče duše v vicah. Res ni primernejšega predmeta za letošnji majnik, kot je Marija, Kraljica in Pomočnica vernih duš v vicah. Ni je skoraj hiše, ki bi ne objokovala smrti enega ali drugega svojih domačih, ki so žrtvovali v tej grozni vojski svoje življenje za stiskano domovino. Za svojega cesarja prelil je svojo kri ali dobri oče, ali polteni sin, ali pa zvest prijatelj. Preselili so se v večnost. Domači žalujejo za njimi, dobri otroci objokujejo smrt dragega očeta, zveste žene tarnajo za svojimi moži, blage sestrice prelivajo bridke solze za svojimi brati. Pa to žalovanje ne zadostuje. Ako smo padle junake res ljubili iz srca, potem jih ne smemo pozabiti, ko so se ločili od nas in še mogoče trpijo časne kazni v vicah. Hiteti jim moramo na pomoč s svojimi molitvami in dobrimi deli, priporočati jih moramo Mariji, ‘Kraljici vic, da jim pride na pomoč in jih reši iz trpljenja v vicah ter preseli njihove duše v nebeško slavo. In letošnje šmarnice nam živo opisujejo vice in trpljenje v vicah ter Marijo, kot ljubeznjivo mater in rešiteljico uvicanih duš! Zato so te šmarmoe za krvavi vojni čas več kakor primerne in jih vsled tega vlč. gg. dušnim pastirjem ® pobožnim vernikom toplo priporočamo. Ob koncu premišljevanj je še kratek dodatek, ki obsega eno sv. mašo za rajne, litanije za verne duše in razne druge molitve za rajne. Knjiga se naroča v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Stane pa trdo vezana z rdečo obrezo kljub grozni draginji s poštnino vred samo K 2.60. V zlati obrezi se knjiga ne dobi. Krščanski vojak. Pouk slov. mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Spisal Valentin Rozman, c, in kr. vojni kurat. Stane trdo vezana knjižica K 130; broširana pa 1 K. Naroča se v tis karni sv. Cirila v Mariboru. To knjižico je spisal rajni vojni kurat V. Rozman, ki je padel 1. 1914 pri Grodeku v Galiciji junaške smrti za domovino Blagi gospod je poznal iz lastne skušnje, keke nauke potrebujejo vojaki. V knjigi opisuje te le predmete: Vojaški poklic, prisega, pomen zastave, ljubezen do domovine, svetost kraljeve krone, pokorščina, izpolnjevanje dolžnosti, tovarištvo, vera, molitev, pijančevanje, pohotnost, samomor. Knjige je na razpolago samo nekaj sto komadov. Knjižico toplo priporočamo vojakom oziroma staršem in domačim, da jo [.kupijo za svoje sinove oziroma brate. Koledar m slovenske vojake za leto 1917 je nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupil. Tudi po koledarju za leto 1017 Že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojsk« (tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, o) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov» e) Preskroa invalidov in njihovih družin» I) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja Moštvo, Povsod se je oziralo na najnovejše odloke» Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razno vloge na oblastva» Posebno pa se bo prikupil našim rojakom „Duhovni spremijevaleo in molitvenik*., ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, ta stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. , Usnjehrsn“ 1 Mladega in krepkega fanta je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre- j skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust. Čevlji * Icsriafmi podplati. najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino. Št, 26—28 „ 29—34 „ 35 — 38 „ 39—41 „ 42 — 46 K ! 4‘— K 17 — K 20-— K 23-— K 26 — i« poštene rodovine sprejme za hlapoa (za svojega, ker mn je padel edini sin.) Simon Doško, kmet v Kamnici pri Miriboru. Horo! HTovo! Slamnate šotne (čevlje) za dom priporočam kol nadomestilo za drago us-riieno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno olago. Pošijejo se najmanj o pari za 9 kron prosto poštnine. Denar pro dm v naprej, ker je po šiljatev po povzetju pred aga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam tal. iei Pošiljauje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin. M. SCHRAM, Maribor ob D. GOSPOSKA ULICA. rie pipe ki so bohši kot se tanje usnje, trpežne n n premočljive priporoča v nakup in razpošilja Rudolf StaravaSnik, Koujls®* Stai. CJEISAl.: za moške K 5‘5G za ženske K 4 59 in za otrobe K 3-50 par. Denar nsprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravno tako kot podplati iz usnja 25g Kupim kislo zelte, vinski kamen, eebeini vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom bi go prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trgov., Maribor, Tegetthoff-ova ulica 57. Na Kalvarijo! 30 Križevih potov. Ljudska iz&ys. Spl»«! Fianč. Ser. Šegul». Aala 8s. 640 tteaäif, prešle d vsebine: 1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jerusulaui, — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1875) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4, K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p, sv, Leonharda Porto-Manriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Lignori. — 7, K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 3. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljeni» sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 1*. Na dan sv, obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krščau-kih m6ž. — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — i6. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo) 22. Za re- dovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube), — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 26. Za postni čas — 26. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi L t- d. Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne s?. Cirila predložiti na ogied; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi e® knjiga v treh različnih vezavah: 1. z redečo obrezo za K 2 50. 2. z »lato obrezo za K 3'20. 3. krasna izdaja za K 3 50. Fe pošti poslan stane vsak kosad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po na kazniei naprej in naj priloži z& vsak komad 20 vin za poštnino. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Panorama-international“ M&tibm, QraJßM trg lies'. S, sravea gostila© , k SraeiKs. orla" se priporoča na ©biloa obisk. Odprti si>! dan. Vstop»rm SO v, o trosi 20 v. Predstava traja 26 min at. Vojni d* godil iz bojišč, pokrajin* va h dežel ealega •reta v narava! velikosti, slikovit*, in resnične. Za malo denarja is malo izgubo «asa se vidi mnogo «»ni mivosi celega rota. Kdo»' si enkrat ogloda „Panoramo,“ pride zopet ker §o redao nov« predstave. IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje?, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu um etn iku - p od o barju in pozlatarju Ivanu Sojo Maribor, Raiser jeva ulica št. 26. Spodnješiaj* ljudska posojilnica v Mariboru reg» 2&d. z neoni. zav. Ililij 111 ni! * ! !*« 1 «Hranilne vloge f ÄtfÄÄSSÄÄf» I 2» mufsaj« y* yeüti 9» f»tae fessSta» 'gdte&ate m mypbaa 8*»« I 'Posojila »TSaSilo te8?? ,• S.vjpS*, " I yearn» yas^u»-/ I* gmm , is ,p mmm -m s® —*-~L- ...—tmm ' ■m __SS®«**! m 9knrti tefl $gBHL, m fekis * Sa@EBSW6S Uradne ur« £ gigPldM» _ „ --jfe m i Fofasnlla s? dala io 68 Nmji mi *4 % s* %.»»$&&&*)» »«i \ & 4. «** as raatstolssa üwtcsaM WMflnt oabirsuunt«. 4olna ulica 6 fined Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) Prsne boleaarsf-, oslovski k&š@I|* n*M£*ii*4&4»o kifli Edo naj jemlje Sir&Ma* f 1 Vsak, ki brttt «*« fwsjnem ka^u, I % ISaduštft«?!3k»f*8*m3^wilB iaiie ieo&vsr“ov®f« «ifes^sRlaegelszdr»^, 1 «#abč* .2. Osco« s kronSđnim taaterom brenfeijav, f '8 E K tečietso jiunttre. Masi. IHc4tng@r Ilisl Felraiaei Si ggeiar , mmi sil j Kaaajem rfainins ta era&ra. Vsemogočne am je dopadlo poklicati v boljše življenje našo preblago mater j H šarijo Zagrar, ki je dne 16. aprila 1917 ob 1/i8 uri zvečer mimo v Bogu zaspala, premnogo!? rat potolažena s svetimi zakramenti. Telesni ostanki rajnke so se dne 19. a prila ob 10 uri izročili v Dob u materi zemlji. Žalujoči otroci: Pavel, c. ia kr. vojni kurat, Ivan, župnik v Dobju, Julijana, posestnica v St. Petru v Sav. dol., Helena, posestnica v Št. Petru v Sav. dol. Ure! Ure! m M «l» V veliki izbiri in nizkih censh« vsako mo se jamči! Preekijske ure, Seh&fhausea« Sienlth, Omaga, Item e Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. KYMYJX P»"i° Bureš Maribor urar, zlatomer in očalar, Tegttttofava tasta 39. Prvi arar ad glav. kolodvora. OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnjo m Potrdila za klanje telet in mlade živine. Umetni je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med wBkvM redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma- ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krapi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu! Zavojček *clja 85 vin. Naroča se pri: Josip Berdaa, £.j ubij a;, a Zolj araka ulica štev. 13, Po poiti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone. Vsako množino vreč kupi vt? ietrgovina ftnten Kolenc, Celje. Ivan Ravnikar trgovina špecerijskega, kolonij^- MA nega blaga barv in zaloga min«- m* n mi n i rain b voda MÄJ! CELJE — Graška eesta štev, 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, ko mn o. Janež, pristno strd in vosek Kssfigarna, umetnine in muzikeiiie. Goričar & Leskovšek = CeSIe = trgovina s papirjem, pisalnim! in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča trgovcem in preprodajalcem velikansko isbero dopisnic XX po rasnih cenah. XX Z m sestiSssiiarJe: Papirnate servijete vsled norih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Edina Stafers&a steklarska narodna trgovin Na debelo! Ma đr^fess# « * « ® » © CEL1E FRANC STRUPi Graška cesta priporoča p® ftajstlžjih cenah svojo bogat® aalogo steklen® ia pese-» ©elanaste posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih lip In ©kvtrff^ » oodolse, — Prevsielf« vssit steklarskih del pr! ©erkvati la »ttwbe&fe* Maisolldnefia lit tedna postrefbau Tiskarna sv. Cirila v Mariboru sprejema vsa ’lskarsk« stroko spadajoče *■-<- Štor: časnike knjige, brošure, stenske tn drngt »ontaarj«. m vli. šupnijsk« urad» spovedne m misijon*** Ustk« * Srsim, rdečim ali modrim t;*kom, uradu« zavitke » natisom glav» t*r raze« «Eauslhte s^šn. Za slavne občinske, šolske te drage urad« orado* «svitke, oznanite, Kapi», razglase, plačilne predpise, prejemaj potrdila Hd. m obrtnike te trgov®« pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, senike, šb-' ' ’ * e in lepake .......................... pšsniee Z» pes naslovnic«, letake s črnim in dragohareaim Ä». leeamse. posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopni«® in ggca-poročite, računske saključke, društven« Jauke, letna rabite Srzojavn Cirilova tiskarna Maribor Trgovina tiskarne sv. Cirila MÄEIBÖE* v lastni hiši Koroška ©«ste štev. S priporoča svoj® *«3&o salsgo rasnega papirja, peresnikov, peres, Skatljte m |s«o*aLko, gviač&ikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, aavitiiov (barvanih te feeMb, v m»h velikostih), trgovska knjig, notioov, ptemeasg» papirja v mapah ta Skstijah, ras^ednis, išd. —• Sveto podobe (a&te, velike te «teaal«), raspete škaputejL — 'ŠimskBM ausasiRiiii Skstijaži, rasglednis, vslikosü, podobe (malo, molitveniki,, ascäeki, ilf« sa «rade hi dr. — Posžrešba' tečna >w>wi wut !wratwa*ewgawJjjt »v >r- mmm CMgovorai unslaik: Vekoslav Stupam Izdajatelj iu založcik: Konsorcfj „Str **0b41# O 4 /1»,- wmmäMmc$$im Tisk tiskaru® sv,- Oirila v MariDora.