Leto 1980
v znaku
stabilizacije
Podobno kot mnoga prejšnja leta, smo tudi letošnje leto začeli polni dobrih upov in želja, hkrati pa smo previdni z neznankami, ki nam jih prinaša to leto. Predvsem gre za prizdevanja za dosledno izvajanje po-litike gospodarske stabilizacije in leto 1980 bo prav gotovo v tem znamenju. Vse družbenopolitične organizacije smo sredi priprav na to pomembno vlogo, ki je v tem trenutku pred delavskim razredom Slo-venije in Jugoslavije. Zato je gospodarska stabilizacija v tem letu osrednja tema razprav na mnogih sestankih vseh družbenopolitičnih organizacij, posebno pa še ZK in zveze sindikatov, pri socialistični zvezi delavskega Ijudstva pa je ustanovljen koordinacijski odbor za stabilizacijo, kakršni so ustanovljeni-tudi po drugih občinah in v repu-bliki.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Resolucija politike izvajanja družbenega plana SR Slovefiije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (takšen je njen polni na-slov) bo v vsakdanji rabi upravi-čeno poimenovana kot resolucija gospodarske            stabilizacije.
Takšna usmeritev veje od njene prve do zadnje strani. Pritrditi moramo, da se ne srečujemo prvič s stabilizacijskimi usmeri-tvami, vendar je ta od prejšnjih precej strožja, ker v prejšnjih letih sami od sebe niso bili dovolj strogi.
Iz resolucije je potrebno pou-dariti osrednje in izhodiščne na-loge:
1.   Večjo rast izvoza blaga in storitev ob manjši uvozni odvi-snosti in hitrejšem preudarnem nadomeščanju uvoza.
2.   Izboljšanje strukture proi-zvodnje in novih naložb z ugod-nejšimi plačilno bilančnimi učin-ki; večjo učinkovitost nalaganja v prednostne dejavnosti; večjo povezanost s surovinsko podla-go-
3.   Manjšo  energetsko  odvi-snost od uvoza naftein skrbnejšo usmeritev k domačim energet-skyn virom.
t:
4.   Proizvodnjo, ki zaposluje veq znanja in prinaša večjo kvali-teto.
3. Izboljšanje lastne akumu-lacije tozd in zmanjšanje odvi-snosti razširitve reprodukcije od posojil.
6.   Zajezitev     neutemeljenih pritiskov na rast osebnih dohod-kov in s tem v zvezi na rast sred-stev splošne in skupne porabe.
7.   Ublažitev pritiskov na rast cen z vspostavitvijo  realnejših razmer med cenami posameznih izdelkov  in poudarjanje  druž-bene kontrole cen.
8.   Administrativno   urejanje zadev na nekaterih ključnih po-dročjih moramo nadomestitf z ustreznim samoupravnim orga-niziranjem   in   delovanjem   sa-moupravnih organov.
• Družbenopolitične organizacije za stabilizacijo
Glede na vse to se velja vpra-šati, kakšna bo od vseh teh nalog aktivnost družbenopolitičnih or-ganizacij. Najpomembnejša na-loga ZK in organov zveze sindi-katov bo, da s politično aktiv-nostjo med delavci zagotovimo, da bodo kljub naporom in ob od-povedovanju le-ti zavestno spre-jeli stabilizacijsko usmeritev ter se odločno in brez omahovanj zavzemali za njeno uresničeva-nje. To pomeni, da moramo poz-nati razmišljanja in probleme de-lavcev ter jim pomagati pri reše-vanju odprtih problemov ob hkratnem zagotavljanju stabili-zacijskih usmeritev. Zato sodi med prej naštete resolucijske na-loge tudi več ja vloga delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenogospodarskih odno-sov, predvsem pri združevanju dela in sredstev, svobodni me-njavi dela, delitvi po delu, pri samoupravnem družbenem pla-niranju, gospodarjenju z druž-benimi sredstvi kakor tudi pri vplivu na porabo sredstev druž-bene reprodukcije, razporeja-nju ustvarjenega in čistega do-hodka.
»
Vsaka samoupravna organizacija in skupnost je dolžna vgraditi v svoj letošnji plan stabilizacijske ukrepe, potem pa jih odgovorno in enako-merno razporediti na vse oblike družbene porabe, enako na vse de-lovne ljudi in občane.
Za uspešno uresničevanje stabili-zarije pa je potrebna usklajena de-javnost vseh družbenopolitičnih or-ganizacij in dejavnikov. Prej imeno-vani koordinacijski odborza stabili-zacijo pri OK SZDL pa ima' nalogo usklajevati, usmerjati in interveni-rati v kriznih primerih, pa afirmirati dobre dpsežke posameznih organi-zacij. Sam koordinacijski odbor ne sme nadomestiti delovanja posa-meznih organizacij, delavskih svetov ali strokovnih služb.
Delavci morajo vedeti
Da bi vse to dosegli, morajo de-lavci vedeti, kakšne so usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije v slehemem okolju. Vedeti morajo,
da se je treba organizirano, predv-sem prek sindikata, poleg naštetih nalog zavzemati tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco, služ-bena potovanja, za odgovomejši odnos do nakupa tujih licenc ln pa-tentov ter pri sklepunju pogodh s lu-jimi partnerji kot tudi za učinkovi-tejšo usmeritev domačih raziskoval-nih razvojnih projektov pri poso-dabljanju tehnologije.
Zato so OO zveze sindikatov dolžne zagotoviti, da bodo delavci v tozdih mesečno posebno temeljito pa ob periodičnih obračunih oce-njevali rezultate svojega gospodar-jenja in pravočasno ukrepali proti motnjam in ravnanju, ki ne bi bilo v skladu s sprejeto ekonomsko politi-ko. Delavci morajo vedeti tudi to, da morajo skupiia sredstva za OD v tozdih materialne proizvodnje letos naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka. Tisti, ki so lanskp leto neupravičeno pohiteli s povišanjem OD, se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bodo »nadomestili« letos.
Okoli delitve OD je predvideno še nekaj odstopanj od navedenega od-stotka glede na posebne okoliščme pri pridobivanju dohodka. Sredstva za OD delavcev v nematerialni proi-zvodnji se bodo oblikovale glede na gibanje OD delavcev v gospodarskih organizacijah združenega dela. Nji-hova masa pa ne sme nad 16 % sred-stev za OD v nematerialni proizvod-nji v letu 1979. Poleg tega je predvi-dena še vrsta drugih omejitev.
Te dni se je izvršni svet občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje lotil dogovora o politiki za razpore-¦janje sredstev za OD in skupno po-rabo. Zvezni IS pa bo v kratkem sprejel zakon, ki bo opredelil višino sredstev za nckatere osebne pre-jemke iz materialnih stroškov.
• Odrekanje pa tudi rast
Vse to kaže, da v tem letu brez odrekanja očitno ne bo šlo. Vendar se moramo še bolj kot za zmanjše-vanje stroškov bojevati za boljšo produktivnost, storilnost in boljše gospodarjenje. Delavec mora biti v središču vsega dogajanja in mora povedati svojo besedo. Tudi prete-klo leto nam ni bilo lahko, vendar je realni OD narastel za 4 %. Napovedi za leto 1980 so bolj črnoglede. Go-vorijo, da bo realni OD za 5 % manj-ši, a storiti moramo vse, da bi bili pri tem procentu »pod pianom«.
Vse to pa seveda ne zadeva samo zaposlenih delavcev, ampak zadeva vse prebivalce Slovenije in Jugosla-vije.
ANDRIJA VLAHOVIČ