296. štev. Poiinlna platana « gotovini. V Uubllanl, v sobote 31. decembra 1921. Izhaja rczen rcecteli ib prasisike« vsak dan ob 16. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. BST Posamezna Siev. so par =. K 3. ________________________Leto tf. TeSefonska it, 312.' Glasilo SocijatEstiine strank® JusoslavUa. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. R e k 1 a m a c i j e za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica G/I.t Učiteljska tiskarna. Srečno novo leto! Težke boje enega leta, dveh, treh let imamo za seboj. Vztrafli smo kljub vsem težkočam, kljub vsemu napornemu delu nismo omagali. In naš boj se mora nadaljevati. Vsem čitateljem in sotrudnikom, ki so podpirali »Naprej« v zavesti, da je naša proletarska stvar poštena in pravična, izrekamo ob tej priliki bratsko zahvalo in prošnjo, da nas vsestransko podpirajo tudi v novem letu, ker le idejni boj, socialistično in razrednozavedno prepričanje in zavest, je ona notranja sila, ki preobračuje družbo in svet. Z združenimi močmi smo delali v tem zmislu doslej in hočemo delati tudi naprej. _ v , Tudi v novem letu bo boj težak. Sovražniki bodo navalili na naše postojanke, toda socializem in razredna zavest sta v slovenskem ljudstvu zasadila svoje korenine tako globoko, da jili ne izruje nobena sovražna in ne heretična teorija več. Ideja zmaguje, in to je najboljši znak za bodočnost razvoja socializma. Obenem se obračamo z vso vljudnostjo na vse čitatelje z nujnim povabilom, da ostanejo tudi v novem letu zvesti naročniki ter poskrbe za razširjenje »Napreja«. Naravnost sodružna dolžnost organizacij pa je, da razširjajo krog čita-teljev. Naš list se ima boriti z^ denarnimi težkočami in le pomnožitev naročnikov je sredstvo, s katerim lahko odpravimo to. zlo. Tisk je naše glavno orožje, tisk nam nadomešča shode, agitacijo in spaja pristaše naše stranke v enotno bojno silo. Zato mora biti naš tisk razširjen. V novem letu bomo imeli občinske, morda tudi volitve v narodno skupščino. Na vse to se moramo temeljito pripraviti, organizatorično in iefejno, idejno, ker je idejna stran ono, kar daje moralno silo naši stranki. In to idejo črpamo v prvi vrsti iz našega dobrega časopisja. V tem zmislu želimo naši stranki, Vam vsem, ki ste nas podpirali in nas boste tudi v novem letu in v bodoče sploh, želimo srečno novo leto v nadi, da bo naše požrtvovalno delo rodilo najlepše sadove. V Ljubljani, 31. decembra 1921. Upravništvo. Uredništvo. Bilanca proletarijata za leto 1921. Bilanca proletariata za 1. 1921. je domala enaka v vseh državah. Zaključek ob koncu 1. izkazuje za delavca številko „0“. Ta dobiček je le tam večji, kjer je kapitalizem bol] razvit. Tedaj samo izgubo in nikjer pribitka! Nikjer nima prebitka tisti, ki celo leto dela, ki nima nikdar počitka, in ki vse vstvarja, kar imamo. Gradi hiše, opremlja stanovanja, sam pa nima ne stanovanja ne pohištva. Dela obleke, a hodi strgan, celo leto izdeluje obuvala, pa hodi bos. Tisti, ki je sam ob pekočem solncu kopal, oral, sejal in sadil, nima niti toliko, da bi se sam in njegova družina nasitili. Od lenuhov je odvisen, od onih, ki so se senčili, ko je delavec ob pekočem solncu na polju brisal znoj s svojega čela in v zaduhlih in prašnih delavnicah garal. Oni lenuhi mu režejo kruh in mu določajo, kaj sme njegova žena, mati ali sestra dati v lonec. O, globoko se je zmotil oni proletarec, ki je mislil ali še danes misli, da se da socialistična družba ustanoviti v eni sami državi s trenotno revolucijo ob sedanjem razvoju, in ko je ena urejena potem pa po vrsti druga za drugo. Kapitalizem ima razprte svoje kremplje po celem svetu in po celem svetu mora proletariat računati ž njim. Kapitalistična bilanca še ni nikdar izkazovala tako ogromnega dobička kakor ravno v minulem letu. In bilanca proletariata ni še nikdar izkazovala enak deficit, kakor ob za-kjlučku letošnjega leta. V dokaz velikega deficita, ki ga ima proletarijat naj nam služi samo nekaj primerov: V Rusiji lakota, v Ameriki milijoni brezposelnega delavstva in lakota, na Angleškem, v državi, v kateri je med vojno eden največjih državnikov, Lloyd George, angleški proletariat navduševal z besedami: »državljani, če porazimo srednjo Evropo, bo vsak Anglež bogatejši", danes zdihuje en milijon angleškega brezposelnega proletariata v bedi in lakoti! In čeprav imajo v Angliji čez en milijon nezaposlencev, kljub temu hočejo angleški kapitalisti podaljšati delovni čas od 46 ur na 52 ur tedensko. Tako je v Italiji, tako v Franciji in tako povsod in tako tudi pri nas v naši ljubljeni domovini, kjer zori morje zlate pšenice, toda naši otroci nimajo kruha, nimajo obleke in bosi tavajo po blatnih ulicah, dočim se vozijo trgovski špekulanti in verižniki s pšenico in drugim blagom, ki ga prideluje pridni jugoslovanski proletarec, na sijajne Silvestrove večere, kjer se penijo vina iz slokih steklenic na belo pogrnjenih mizah. Ostanimo doma, pa poglejmo številke, kaj nam te ob zaključku leta govore? Povsod se je proletariat boril za izboljšanje svojega obstanka, tudi pri nas v Sloveniji se je boril in zahteval izboljšanje, če ni šlo zlepa, je posege! po skrajnem sredstvu, t. j. po stavki. Čez 3 milijone K je samo v Sloveniji delavstvo izgubilo med stavkami na zaslužku. Vprašanje je le, če je naš proletarec imel tudi toliko dobička. Jaz pravim da ne! In zakaj ne? Zaraditega, ker se je pustil izigravati po neodgovornih elementih. Omenim naj samo eno mezdno gibanje, samo eno stavko, t. j. stavko stavbinskega delavstva, pri kateri je delavstvo izgubilo na zaslužku 1.500.000 K. In rezultat te stavke je bil „0". To pa ni še največja izguba, temveč najhujša izguba je to, da se je s to stavko v tej stroki popolnoma ubila solidarnost organizacije te stroke. Brezglavo delo je dalo pogum tudi našim vladnim krmilarjem, ki so se takoj osokolili in pričeli odpravljati socialne pridobitve proletariata. Ena glavnih pridobitev je osemurni delavnik, ki danes ne eksistira več. Ako ne gremo vsi bratsko združeni na krov socialistične ladje, se bodo polagoma potopile vse pridobljene pridobitve. Če hočemo, da bo prihodnje leto naša bilanca boljša kot je ta, tedaj proč s prepiri, proč z osebnostmi in malomarnostjo in podajmo^ se na skupno delo za boljšo bodočnost. Srečno novo leto! Pojdimo na realno delo! Vaš Ahasver. Dr. M. KORUN: Ozdravljenje političnege življenja državi. v Po celem svetu vlada nezadovoljnost. Zato smo v naši Jugoslaviji seveda tudi nezadovoljni. Ali poleg te svetovne nezadovoljnosti, ki si bo iskala duška v svetovnilKpretreslja-jih v prihodnjih letih, vlada pri nas šc prav posebna, domača, jugosio-venska nezadovoljnost. Izvor ima v čisto pravilnem spoznanju, da bi pri nas moglo biti vendar mnogo boljše, kakor je, če ne bi bilo... no, recimo, takih poslancev, ministrov, političnih strank itd., ki so, kakor pravi ljudski glas, za nič. Zdi se mi, da je ta ljudski glas božji glas. Zlo našega javnega političnega življenja leži v resnici v političnih strankah, ki niso konsolidirane in notranje enotne. Posebno velja to za glavni vladajoči stranki: radikale in demokrate. Pa tudi ostale stranke trpe na istem nedostatku. Politična stranka bo svojo funkcijo v javnem življenju le takrat dobro vršila — in s tem pokazala svojo življensko opravičenost, če ima jasno začrtana temeljna načela, po katerih hoče voditi upravo in vršiti zakonodajo v državi in če skuša ta temeljna načela v javnem življenju uveljaviti in tudi končno uveljaviti (Bernstein.) Ta temeljna načela so izražena v programu stranke; vendar program samo napisan na belem papirju ne zadostuje. Program mora biti izraz mišljenja in hotenja socijalne skupine ljudi, ki imajo vsaj približno enake potrebe in zahteve. Z drugimi besedami povedano: Pri diferenciaciji življenja, kakor ga vstvarja moderna država, je treba strank, ki se v glav- nem opirajo na eno samo večjo skupino ljudi, ki imajo iste interese. Samo pri primitivnih, v vsakem oziru še nerazvitih narodih je mogoče, da je program politične stranke zelo ekstenziven. Z nastajanjem izrazitih razredov, stanov in slojev v društvu nastaja nujna potreba številnejših, večjih političnih strank. Vsako zavestno ali nezavestno slepomišenje s programi, na katere bi mogel prisegati vsak človek, je za razvoj političnega življenja škodljivo, škodljivo pa tudi za posamezne socijalne skupine. Potreb-: no ravnotežje sil vstvarja itak raz-; merje moči posameznih strank. Ni dvoma, da je življenje v naši 1 državi že preko tiste primitivnosti, da bi mogli vsi ljudje pod en pisker. V interesu modernega političnega razvoja je torej le pozdravljati diferenciranje političnih strank tudi pri nas po slojnih in razrednih interesih. Vsaka stranka, ki je na tem temelju sezidana, ima svojo opravičenost in je razvoju koristna. Stranke pa, ki hočejo biti za vse sloje, vse razrede, za bogate in revne, za delavca in labrikanta, za bajtarja in veleposestnika, pa pomenijo oviro za politični razvoj. Pod tem vidikom posmatrajoč naše politične stranke, moramo ugotoviti, da je strankarsko življenje v zgorajšnjem smislu pri nas še malo razvito: Strank imamo sicer vse polno; pa so večinoma lokalnega ali pokrajinskega značaja. Ne opirajo sc pretežno na enega ali več sorodnih društvenih slojev; v raznih pokrajinah imamo strank^ s sličnimi inte- resnimi programi. Potrebno bi bilo, da se take stranke združijo v eno večjo državno stranko (n. pr. naši samostojni kmetje z zemljoradniki f, t. d.), kakor je potrebno, da se stran-i ke, ki hočejo biti za vse sloje, kakor; n. pr. radikalci ali demokrati, razbi-. ; jejo in napravijo mesta novim stran-* j karskim tvorbam. Posledica današnje sestave radi* kalne in demokratične stranke je ta, da so v njih zastopani najrazličnejši interesi; zato manjka ravno tem — danes vladajočim strankam, vsaka notranja enotnost in ustvarjajoča sila. To je glavni vzrok žalostnim no-* tranje, pa tudi zunanjepolitičnim razmeram v državi. t Stranke, v katerih sedi resnični demokrat poleg velekapitalističnega reakcionarca, seljak poleg veleposestnika, monarhist poleg republikanca itd,, so nezmožne za ustvarjajoče delo. Vseh teh ljudi ne druži ničesar, kakor mogoče oseba voditelja, ali pa osebno koristoljubje, mati korupcije. Odsev teh strank so njihove parlamentarne delegacije in njihovi ministri, voditelji državi. Ali morejo smotreno delati, če trpi njihova stranka na takih nedostatkih, če so is med seboj needini? Dobra volja in zmožnost posameznika, ki je nekaterim vendar ne smemo odrekati, ne zadostujeta, kjer manjka stvarnih predpogojev za vspešno delo. Dokler se naše politično življenje ne preuredi v naznačenih smernicah, ne upajmo na korenito zboljšanje razmer. Narod sicer instinktivno čuti potrebo po novi politični orijentaciji in grupaciji, ali sc je še ne zaveda. Kadar bo ljudstvo prišlo preko današnje »jugoslovanske14 nezadovoljnosti. ki je samo negativno malkon-tentstvo in zabavljanje, do tiste kritične nezadovoljnosti, ki vstvarja, takrat se bo začelo šele na eni strani pravilno diferencirati, na drugi pa konsolidirati naše strankarsko politično življenje. In takrat bo ozdravi- lo. Konstatirati pa moramo, da je de-, lavski in kmetski socijalistični proletarijat v državi prvi prišel do spoznanja, kaj je njemu in zdravemu političnemu življenju države potrebno: ujedinil sc je in si vstvaril na zunaj in na znotraj enotno stranico z razrednim programom: SocijalističriO. stranko Jugoslavije. RAZŠIRJAJTE delavski tisk: »Naprej44, »Ljudski glas44, »Kres44, Žepni koledar za leto 1922. LISTEK. . .Vladimir Solovjev i Rusija čez sto let. »Prihodnjost ne pripada ne narodu, ne inteligenci, ampak samo resnici.« (Solovjev »V zagovor dobrega.«) Voz drugega razreda osebnega vlaka na Nikolajevski progi je eno izmed onih mest, kjer takozvani »bližnji« preneha obstojati in kjer postane neznosna realnost. In mnogo prirojenega in navzetega člove-lcoljublja je treba, da si človek ne zaželi, da bi vrag vzel tega ljubega »bližnjega«. Jaz se potrudim obdržati v takih slučajih svojo prijaznost in naklonjenost do ljudi s spretno ekonomijo svojih duševnih sil s tem, da nadomestim škodljivo razdraženost s pozornostjo. Med drugim prisluškujem ravno nekemu pogovoru. »Znanstveno je dokazano«, razglaša prijeten bariton, »da bo imela Rusija v sto letih štiristo milijonov prebivalcev, med- tem, ko jih bo imela Nemčija le petindevetdeset, Avstrija osemdeset, Anglija sedemdeset in Francija petdeset milijonov. Vsled tega torej..« Pripovedovalec je visokoraščen človek rjavkastih las' In izgleda v splošnem tako nekam »tehnično«. On, kakor njegovi poslušalci pripadajo očividno najsrečnejšemu delu naroda. Pod tem razumem ono »so-cijalno večino«, ki se v prozi imenuje »zelo spoštovano občinstvo«, y verzih pa »množica«, ali pa celo »neprosvitljena masa«. Toda vkljub tej pesniški zabavljici je to vendar najsrečnejši del prebivalstva. Nekateri sicer trdijo, da je najsrečnejši brezdvomno takozvani »narod« ali »mužik«. In res je,- da ima mužik mnogo predpogojev za to srečo. Toda dve lastnosti kmečkega stanu kvarita vse in sta ovira najlepšim izgledom življenju mužika. Prvič je mužik izpostavljen vsem nesrečam povzročenih od elementarnih sil, pred katerim je ostalo prebivalstvo izuzemši pristaniških delavcev varno. In drugič si vzame, mužik »neumen«, kakor misli da je, svoje nezgode preveč k srcu, mesto, da bi iskal svoje* zadovoljstvo v »blagostanju«. če na ta način mužik ne more biti srečen, ker je neizogibna žrtev elementarnih sil in svoje lastne neumnosti, potem je sreča človeka, ki je nagnjen k »globokemu« premišljevanju, že v svojih koreninah izpodkopana vsled nemožnosti priti do potrebnega miru, ker se mu neizogibno stavljata dva vprašanja nasproti: »Ali je v resnici tako?« in »Kaj potem?« Neskaljena sreča, ki jo morejo zagreniti samo osebne in družinske nesreče — upoštevane so tudi železniške nesreče — ostane torej samo „zelo spoštovanem občinstvu" kateremu sc, razodeva vsa neprijetnost povzročena od elementarnih sil le v slabem vremenu in katerega mišljenske zahteve je lahko potolažiti z dozdevnimi resnicami, ki jih dozdevna znanost, dozdevno lahko dokaže. — Občinstvo ne misli sa mo, kakor si tudi samo ne peče kruha in šiva čevljev. V duševnem, kakor tudi v materijelncin zmislu živi od tega, kar se mu dostavi gotovega hi izdelane misli samo pospešujejo njegovo zadovoljstvo, ker i ga ne vznemirjata ona dva vprašanja; »Ali je v resnici tako?« in pa »Kaj potem?« Ljudem pa, ki ne hodijo po svoj duševni kruh k bližnjemu peku in si ga pribore v potu svojega obraza sami, kakšne muke jim napravlja na-priiner samo občutek patrijotizma! Če bi se komurkoli zdelo neverjetno, da inorc patrijotizem povzročiti resnične muke, potem sc hočem izraziti milejše in reči »mučno razburjenje". V kakšnem položaju se nahaja moja domovina? — Ali se kažejo znaki duševne in fizične obolelosti? — Ali so stari historični grehi že vsi poplačani? — Kako izpolnjuje krščanski narod svojo dolžnost? — Ali ne čaka dan pokore še na nas? Vsa ta vprašanja so le varijante dveh usodnih vprašanj, ki obskakujeta naivni in samozadovoljni optimizem »zelo spoštovanega občinstva41. »Zelo spoštovano občinstvo" o teh vprašanjih ne ve ničesar in njegov patrijotizem mu daje le povod k veselju in zadovoljstvu. To občinstvo je popolnoma izčrpano in zapopade-no v znani poetični formuli: »Zadoni zmagoslavni grom!“ Gotovo, tucjj premišljujoči patri-jot želi ravno tako kot »občinstvo44, da bi »zadonelo zmagoslavje", če pa je že dorasel dobi ko ga je navduši-la peščica navdušenih besed, potem bo ta misleči patrijot vede!, da ob-, stojata dva načina tega »zmagoslav* nega donenja", namreč resničen, ki je notranje dovolj utemeljen, In napačen, ki ga je pravilno označiti z gromom, ki ne prihaja iz neba. Kot primer :te zadnje vrste naj bi veljala grozeča izjava za prijatelje in sovražnike ruskega naroda, da bo imela Rusija v sto letih štiristo mili-, jonov prebivalcev. Za tem grmenjem se očividno ne nahaja kak drug ob-* lak, kot oblak nevednosti. Ljudem, ki prepričano ponavljajo tak nesmisel kot znanstven zaključen niti ne pride na misel, da je pomnožitev'prebivalstva v gotovi progresivnosti odvisna od cele vrste drugih pojav 3v in da ima samo mala sprememba teli poiavov za posledico tudi spremembo učinka. Toda ljudje iz »občinstva ki samozavestno trdijo: ,,Znanos ie dokazala44, si niti ne predstavljajo naraščanje prebivalstva kot nogoh o deistvo. ki ic odvisno od lazliuun Razredni boj v preteklosti. Davno preden so se ustanovile delavske organizacije in po vsem Svetu razširila socialistična načela, so se že bili silni in hudi razredni boji. Zgodovina nam pripoveduje, da so že v starem Rimu eksistirale mogočne delavske razredne korporacije. Numu Pompiliju, ki je bil najbrž prvi organizator delavstva v Evropi, se je posrečilo že v onih davnih časih prav močno organizirati skoraj vse stroke delavcev. Organiziral je kotlarje, mizarje, izdelo-vatelje godal, barvarje in čevljarje vsake posebej, ostale stroke pa skupno. Značilno bojevitost in vztrajnost so kazale vse te organizacije. Dolgotrajne stavke, burni shodi in demonstracije po ulicah niso bile nič nenavadnega v starem Rimu. Ali veliko prej in še v večjem obsegu so se bili razredni boji v drugih krajih sveta. Ko je prevladoval v Evropi še najhujši barbarizem, so že eksistirale na Kitajskem velike in mogočne delavske in kmečke organizacije. Organizacija Kung-So je združevala milijone delavcev vseh strok. Imela je svoj centralni odbor in rezervnd sklade. Tudi kmetje so bili združeni v Kung-So, v katerega področje so spadale tudi razne konzumne in proizvajalne zadruge. Toda zgodovina nam pripoveduje, da so razredne, kmečke in delavske organizacije eksistirale že celo v babilonski dobi. Organizacija lesnih delavcev in kamnolomcev v Palestini je bila ustanovljena v letu, ko so začeli graditi jeruzalemsk! tempelj: 1. 1490. pr. Kr. so opekarjl po vsem Egiptu leto dni stavkali. Bili so skoraj vsi do zadnjega organizirani in imeli svoj močni rezervni sklad; dolgotrajni boj se je končal z najpopolnejšim uspehom stavkujočih. Ali če primerjamo cilje in oblike tedanjih organizacij z današnjimi, opažamo veliko razliko. Medtem, ko so se te organizacije pač posluževale enakih bojevnih sredstev kakor sedanje, so vendar stremile seveda po vsem drugačnih ciljih, ker so zastopale tudi različne in drugačne razrede. Naše organizacije združujejo le proletarijat, t. j. razred, ki ničesar drugega ne poseduje nego svojo delovno sposobnost in silo; v tedanjih organizacijah pa ni bil zastopan razred nenosedujočih, ker ti so bili sužnji bogatašev in niso imeli pravice in ne priložnosti za združitev. Združevale so te organizacije le takozvane rokodelce, ki so bili v primeri za zasužnjenim, neposedu-joč'm delavcem bolj neodvisni. In kakor se v tem razlikujejo od sedanjih organizacij, tako so bili tudi cilji in zahteve, za katere so se bojevali, pač vse drugačni. Ni bilo še proletarijata, ker v tedanjih časih še ni bilo industrijaliz-ina. Te prve korporacije delavcev, kolikor toliko neodvisnih, niso stremile po preureditvi družabnega in gospodarskega sistema; hotele so le razširiti svoio raz- dno svobodo in zboli sati svoj strokovni položaj. Toda že vse drugačne oblike in cHje so imele korporacije rokodelcev srednjega veka. Opaža se tukaj že vpliv časa in gospodarskega razvoja. Tukaj si žc stopajo nasproti korporacije posedujočih in nepose-dujočih rokodelcev. Prišel ni še na vrsto proletarijat, ker je za to še vedno manjkal glavni predpogoj: in-dustrializem in tehnika. Ali srednje- veške korporacije neposedujočih rokodelcev se, četudi jim razlastitev kapitalizma še ni bila cilj, približujejo moderni dobi, ker jim gre le za zboljšanje svojega gospodarskega položaja, ampak tudi za pridobitev državne pravice in moči. Prvi začetek delavskega, v pravem pomenu besede, razrednega boja, je menda opaziti na Nemškem in Francoskem v XIV. veku. V tej dobi se vsled vedno naraščajočega števila prebivalstva in vedno večjega prilaščanja zemljišč od strani graščakov množe tudi rokodelski sloji, medtem ko se znižava število kmetov, kar popolnoma predrugači ves dotedanji razredni in gospodarski proces. Razmere rokodelcev postajajo silno neznosne. Zato skušajo potom svojih organizacij zboljšati svoj vedno slabši položaj. Zedinile so se v tem letu vse korporacije na Nemškem in sledil je dolgotrajen boj proti izkoriščevalcem in .za razširjenje svobode. V Komaru je v XV. veku izbruhnila stavka pekov, tkalcev in krojačev, ki je imela obsežne učinke in nevarne oblike. V šestnajstem in sedemnajstem veku so stavkali francoski tovarniški tkalci, zahtevajoči zvišanje mezd in skrajšanje delovnega časa. Prvega maja leta 1539. so stavkali tiskarji v Li-onu, kljub reakciji in grožnjam od strani gospodarjey, ki so zahtevali, da naj država razpusti delavske korporacije. V letu 1744. je stavkalo v Lionu in Imosu 40.000 tkalcev. Vsepovsod po Francoskem je delavstvo stavkalo In demonstriralo po ulicah. V nekaterih krajih je gibanje imelo revolucionarne oblike. Mogočne organizacije, stavke in nemiri onih časov nam pričajo, da se je delavstvo že približevalo moderni dobi in se začenjalo zavedati svoiega razrednega položaja. Tu se je delavstvo že borilo za gospodarske in politične pravice. Ali moderni boji In cilji proletarijata so nastali tedaj, ko je velikanska francoska revolucija predrugačila dotedanji gospodarski in proizvajalni sistem na način, da se je iz slojev sužnjev in neposedujočih rokodelcev razvil razred plačnikov. Kapitalizem, razvoj industrij, razširjenje koalicijske svobode in nova stremljenja, ki jih je rodila francoska revolucija, so silile razred mezdnih delavcev, da se potom skupnega boja skuša duševno in gospodarsko osvoboditi. Popolnoma razlaščen, neusmiljeno izkoriščan, prisiljen, da se udala železnim zakonom kapitalističnega razvoja, je novi razred uvidel, da mu je edina opora ona moč, ki je omogočila zmago meščanskega razreda nad fevdalizmom — t. j. gospodarska, razredna združitev in politična zavest. Od razširjenja te zavesti je odvisna končna zmaga delavstva. Propadanje stare Evrope. Stara Evropa propada. Evropske države, braniteljice evropske civilizacije, so ljubosumne druga na dru gc. Med seboj so v večnih sporih, kooperacije ni med njimi. To je današnja evropska civilizacija ki m c'V:lizacija. Valute padajo, stroji za tiskanje bankovcev pa delajo noč m dan. industrija si ne more opomoči, razun morda v Nemčiji, toda ker se ne more v Franciji in v drugih »zavezniških44 deželah, se tudi v Nemčiji ne sme. Evropa drvi krahu nasproti. Nekateri pravijo, da ne. V-m »go je takdi, ki trdijo, da je vsa 1 \ ropa pred bankrotom Med vlednj.nti so kapitalisti in radikalci Med prvimi so orlimisti vseh vrst ki izvajajo, da je sledil po vsaki vojn. kaos. Države so bankrotirale, teritor ji m ljudM\ a so se podjarmljala, narode se je iz-stradavalo, bili s>» izgred;, up ir in revolucije. I o vse prinaša vojna. 1 Take so posledice vojne. Toda civilizacija se ni zrušila, ampak je šla naprej, vedno naprej skozi krize, ki jih je bilo mnogo v prošlosti in jih bo mnogo v bodočnosti. To so nazori ljudi, ki verujejo, da se bo kapitalistični sistem obdržal še za dolgo dobo in mu tudi eventualne revolucije v zapadni Evropi še ne bodo nevarne. Toda so drugi izmed kapitalističnih krogov, ki vidijo nevarnost za sedanji ekonomski sistem. Ameriški kapitalist James i Simpson, ki je proučeval gospodarske razmere v Evropi, pravi, da je kaos neizbegljiv, ako se evropske države ne sporazumejo med seboj in ako Francija in druge zavezniške države ne prično s tolerantnejšo politiko napram Nemčiji. Nesmiselno Je zahtevati od Nemčije večja izplačila vojne odškodnine, kakor jih je Nemčija v stanu plačati. Če bo Francija insistirala, da mora Nemčija plačati vso vojno odškodnino, ki so ji jo določile zavezniške države, tedaj za Nemčijo ni pomoči. Gospodarski krah mora slediti prej ali slej, potem revolucija, kaos — bogpomagaj... Kaj je tendenca tega pisanja v kapitalističnem časopisju? To, da delokovidnejši kapitalisti in njihovi intelektualni naieinmki apelirajo na evropske vlade, naj prično s treznejšo politiko, naj napravijo med seboj sporazum, naj vsaka nekoliko popusti, največ pa Francija, ki je najbolj agresivna in katero krivč, da je največ odgovorna za sedanji kaotični položaj v centralni in zapadni Evropi. Zelja teh elementov je tudi, da bi Zedinjene države aktivno posegle v ta kaos in skušale zbližati evropske države. Ameriška vlada bi rada, ameriški finančniki bi radi stopili v direktne stike z evropskimi državami, bodisi v Ligi narodov ali na kakršenkoli način, kateri bi imel za zadačo stabilizirati ekonomsko življenje v Evropi. Ali za časa, ko je bil Wilson v Parizu, se je v Zedinjenih državah vodila silovita propaganda proti vmešavanju Amerike v evropske spore. Sentiment, če se more govoriti o sentimentu v tem oziru med ameriškim ljudstvom, je bil proti vsaki zvezi Zedinjenih držav z Evropo, proti vsakemu sodelovanju Amerike v Ligi narodov. Kakor ni bila Amerika vstopila v vojno kot zaveznica Francije, Anglije in drugih držav, ki so bile v vojni proti centralnim silam, tako so elementi, ki so za izoliranje Zed. držav, zahtevali, naj tudi v bodoče vodi čisto samostojno politiko in se drži tradi .ionalne 'z< laJje. Wilson 'c padel v Parizu in v Zed. državah in kakorkoli bi Hardingova administracija rada sodelovala z Evropo, da jo izvleče iz kaosa, ima otežkočeno stališče vsled nasprotovanja v senatu in kongresu in pa v številnem časopisju. Med tem je Hearstovo najhujše. Vlada ne more iti s svojim načrtom naprej brez obzira na »javno mnenje41 in na opozicijo v senatu, kajti prihodnje leto bodo kongresne stvari, ampak vidijo v tem neoporečen „fatum“, ki je naši Rusiji zagotovljen !n drugim deželam očividno ni naklonjen. Hvala Bogu pokaže najenostavnejša prevdarnost jasno, da dosedanje naraščanje prebivalstva tako v Rusiji, kot v- vsaki drugi državi, nič ne pomeni za prihodnost dotične države, ravnotako malo, kot more ■elcdo, ki je bil včeraj še zdrav preprečiti, da jutri težko zboli. Toda čemu sploh govoriti o prihodnosti, če je položaj v tem oziru že danes drugačen? Pred kratkim objavljeni, popolnoma zanesljivi statistični podatki kažejo, da je naraščanje prebivalstva močno raslo do osemdesetih let . da je od takrat pričelo padati in je v nekaterih delih države čisto obstalo. In ravno v gubernijah črne zemlje je prirastek prebivalstva od leta 1885 kakor znano čisto ponehal in se je razdelil oni znatni pri ljudskem štetju 1. 1897 dognani prirastek za dvanajst milijonov tekom desetih let večinoma na neruske ali polruske pokrajine. Da bi sc to žalostno dejstvo zakrilo .si ga skušajo tolmačiti z preseljeva- njem prebivalstva od središča države v obmejne kraje (Sibirija). Temu pa ni tako! Kajti, prvič je število izselnikov, ki so se preselili iz notranjih gubernij v preteku desetih let, če je tudi pomembno, premajhno v primeri z naravnim prirastkom prebivalstva, ki bi ga te pokrajine morale imeti, če bi se naraščanje vršilo naprej v isti meri. In drugič je bilo izseljevanje na primer posebno živahno na Poljskem, ne da bi to izseljevanje kakorkoli vplivalo na prirastek v teh pokrajinah. In končno, če bi prenehal prirastek kmečkega prebivalstva v notranjosti Rusije vsled izseljevanja v druge dele države, kako naj potem razumemo zastoj tega prirastka v Moskvi, iz katere se vendar nihče ne izseljuje, kamor nasprotno prihaja v velikem številu delavsko ljudstvo? Obstojajo torej poleg čisto mehaničnega preseljevanja ljudskih mas še kakršnikoli drugi organični vzroki, ki zadržujejo napredek prebivalstva. Mi se moramo obrniti če hočemo ali nočemo k patrijotizmu, ki misli in ki se boji. Brezmiselni, brezskrbnV optimizem navdušenih patrijotov izgubiva ne glede na njega umstveno in moralično revščino v naših očeh resničnih tal. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo v sto letih z Rusijo ne moremo dati odgovora niti s tako gotovostjo, kakršna pride do izraza v izjavah o Štiristomilijonskem prebivalstvu. Ali pa nam res ni nič znanega o resnici in nič znanega o bodočnosti Rusije? Mi vemo seveda, da se bo z Rusijo zgodilo to, kar bo Bog hotel. Ali pa ni od nas očividna hinavščina, če se zadovoljujemo z natnl-gavanjem na nepoznano božjo voljo, z namigavanjem iz katerega nič ne sledi in ki nas na nič ne veže? Ali ni tako, da še niti ne vemo, kaj Bog od Rusije želi? In če tega ne vemo, potem je to naša krivda in od nas za-visi, da to krivdo zopet popravimo in spoznamo zasno, kaj se od nas zahteva. Saj nas ne vlada razpoloženje in muhasta svojevoljnost, ampak nam je vendar dan razum in podeljena vest, da z njo spoznamo višjo voljo In to je tudi edina in resnična naloga mislečega patrijotizma, 26. julija 1898. volitve In nasprotnikom se ne sme dajati orožja. Toda vsi apeli, vse razprave, naj prihajajo od kogarko- li, so edine v tem, da za Evropo, staro Evropo, ni rešitve, ako ji ne priskočijo na pomoč Zedinjene države. Ameriška vlada skuša storiti kolikor v danih okolščinah more, in vsled tega se vrši tudi sedanja konferenca v Washingtonu za »omejitev oboroževanja44. Kapitalistični sistem v Evropi je torej v krizi. Od premirja je že precej daleč, toda stara ljubosumnost, mržnje, tajne pogodbe, intrige, oboroževanje itd., so reči, ki se jih evropske države trdovratno drže in zato ni še nikjer sledu o kaki rekonstrukciji. Ce bo prišlo do kra-ha, kaj potem? Revolucija! In po revoluciji . ..? Do kraha najbrž ne pride, ne še sedaj. Zadnja vojna še ni dovolj razmajala kapitalističnega sistema. V krizi je, milijoni trpe, milijoni so brez dela, ljudstva se vprašujejo kaj jim prinese jutršnji dan, toda kapitalizmu še ne bije zadnja ura. Nesložen je, kakor je delavstvo nesložno. Delavstvo ima enake interese v vseh deželah, kapitalisti jih nimajo. Da se vsaj nekoliko vsoglasijo med njimi, zborujejo sedaj v VVashingtonu zastopniki kapitalističnih držav in da-siravno se ne bodo razšli kot prijatelji, bo posledica konference vendar ta, da utrdijo svoj sistem, da za nekaj let odvrnejo vojno, da se zopet temeljito pripravijo nanjo. Delavstvo ni zmožno niti toliko, kajti prave mednarodne konference nismo imeli že dolgo časa. Tudi kapitalistična v VVashingtonu ni popolna, ker izključuje Nemčijo. Toda ne bo dolgo, ko bo tudi ona sodelovala; iz di-plomatičnih virov prihajajo glasovi, da bo na bodoče mednarodne konference povabljena tudi Nemčija in morda celo Rusija. Obe sta potrebni pri rekonstrukciji Evrope. In bolj potrebno kakor sodelovanje Amerike se nekaterim kapitalističnim državnikom zdi potrebno sodelovanje Nemčije in Rusije v koncertu evropskih držav. Da hočejo v svoj vrtinec pritegniti najprvo Ameriko, je največ zato, ker upajo, da bo ravno pritisk ameriške diplomacije na Francijo dovedel Nemčijo na bodoče konference. Rusijo bodo morali pozvati, ker jo Evropa potrebuje, kakor potrebuje Rusija ostalo Evropo. Elco-r.ornsko življenje ne pozna izoliranj. Med tistimi, ki vidijo nujno potrebo, da priskočijo Zedinjene države Evropi na pomoč, če se hoče rešiti civilizacijo, je tudi H. G. Wells. VVells je radikalec, ali kakor ga listi imenujejo, radikalni filozof. On vidi pred seboj pogin Evrope, potem revolucije, katerim bi sledila nepopisna anarhija. On ni pristaš kapitalizma. Toda da se ubrani svet pred katastrofo, mora kapitalizem prenehati s svojo blazno igro v Evropi. Vendar Wills smatra, da je v rokah sedanjih kapitalističnih sil bodoča usoda Evrope, dobra ali slaba. Sovraštvo napram Nemčiji se mora pozabiti. Vojne odškodnine se morajo znižati. Rešiti se mora vprašanje valute. In druge reforme so potrebne; toda če se hoče doseči kak uspeh, če se hoče rešiti Evropo pred padcem v popolni arbarizem. ji mora priti Amerika na pomoč. Wells pravi, da Amerika ne pozna mizerije v Evropi in jo raditega tudi ne razume. Od tod tolikšna indiferentnost med ameriškim ljudstvom za vse, kar se dogaja v Evropi. Wells, ki se nahaja sedaj kot žurnalist na konferenci za omejitev oboroževanja v VVashingtonu, pravi v enem svojih člankov: Očarljivo je gledati, kako švigajo tu (v VVashingtonu) električni napisi, stolpi, ki žare od razsvetljave kakor polna luna, neskončne vrste luči po vsem mestu, ki svetijo celo noč. Ko sem tukaj, je celo meni težko razumeti padec Evrope, dasiravno sem videl z lastnimi očmi ulice enega evropskega velemesta o belem dnevu mrtve in prazne kakor lobanja. V drugem velikem evropskem mestu sem moral z žepno električno lučjo svetiti po ulicah, da sem našel prostor, kamor sem bil namenjen... Povsod tukaj pa vidim pojedine. Hodim na sijajne bankete, razkošne pojedine, plese; vola, visečega na verigah, pečejo na prostem — mislite na kaj takega v Rusiji... Zahvalni dan je bil samih pojedin. Porcije hrane, ki ti jih dajo v hotelih, klubih in restavracijah so ogromne v primeri s sedanjim evropskim standardom; človeku iz-gleda, kakor da se le nekoliko te hrane poje, druga pa se vrže proč. Ne Nevv York, ne Washington ne kaže še nobene sledi, v kolikor morem jaz razvideti, sedanje evropske sonce. »Brezposelnost je velika, toda ne dovolj, da bi alarmirala ljudstvo. Ne .v New Yorku, niti tukaj, nisem opazil, da bi posebno vplivala na poslabšanje razmer. V sredi te veseljaške prosperitete sem prejel pismo moje žene, ki opisuje, kako je londonska policija na dan premirja odvzela veteranom napise raz vence, ki so jih položili 4)od spomenik v vojni padlih vojakov, in kako so veterani marširali v procesiji brezposelnih z listki iz zastavljalnice namesto tnedalij...“ Tako slika Wells razliko med življenskimi razmerami v ameriških in evropskih mestih. Tu, pravimo, je slabo. Wells pravi, da vlada tu veseljaška prosperiteta v primeri z razmerami v evropskih mestih. Naša brezposelnost se po Wellsovein mnenju ne more v nobenem oziru primerjati z mizerijo, v kateri živi delavstvo v Evropi. VVells pravi, da bi Evropa lahko živela bolje, razmere tam bi se obrnile na boljše, če bi Amerika ponudila svojo roko v pomoč. Priznava, da so Združene države v stanu, da še dolgo časa gredo naprej s svojo izolacijo. Povečana kriza v Evropi bi sicer vplivala tudi na Ameriko, ampak ker so Zedinjene države dežela, ki ima v svoiik mejah vse, česar potrebuje, bi kriza za to deželo ne bila katastrofalna. Amerika bi se zdramila šele tedaj, kadar bi posegel po nji azijski imperializem. Evropa, vladarica starega sveta, umira. Amerika in Azija zavzemata njeno mesto. Kapitalizem jo je pahnil v mizerijo in kaos, iz katerega jo sedaj ne more izvleči brez pomoči zunanjih kapitalističnih sil. Raznim kajzerjem in generalom se ne godi slabo. Ljudstvo trpi. Upreti se no more, kajti kljub boljši organizaciji evropskega proletarijata bi oboroženi upori ne bili uspešni. Uspešni Dl bili le tedaj, če bi evropski kapitalizem postal popolnoma brezmočen, če bi skrahiral vsled svoje lastno gnilobe, kakor je skrahiral ruski carizem. In potem? To je vprašanje, na katerega skušajo najti odgovor ljudje vseh strank in razredov, ki se zanimajo za ekonomska vprašanja. Potem bi vladala en čas anarhija in potem bi nastal polagoma red. Kdo bi ostal na krmilu po vseh revolucionarnih izbruhih, po vsem kaosu, ki bi sledil padcu starokopitirh, reakcionarnih vlad? Ali bi bilo delavstvo v stanu iz tega kaosa pognati ekonomsko življenje Evrope v redni tir? Ali je sploh že pripravljeno na to nalogo? Ce ni, ali ne bi prišel iz kaosa zopet kapitalizem na površje, morda nekoliko reformiran, toda še vedno kapitalizem? Kajti ložje je napraviti uspešno revolucho in ostati na krmilu v agrarni državi kakor v industrialni. Industrialna država je sama na sebi en velikanski stroj, kompliciran, in le nekaj napačnih premikov, pa se pokvari. Nekateri delavski listi, posebno komunistični, mnogo pišejo o revoluciji. To ni težko, ako cenzura ne zabranjuje. Toda naloge, ki jih daje revolucija, so težje. Revolucije rte prinašajo blagostanja, ne prvi, ni morda tudi drugi generaciji ne. Revolucije v Evropi bi za gotovo dobo še povečale mizerijo, kajti hitro prc-minjanje sistema bi kaos povečalo. Ako bi bilo evropsko delavstvo solidarnejše, če bi se med njim ne razplamtele frakcijske strasti, bi bilo upati, da bi znalo najti pot iz kapitalistične anarhije v rednejše razmere in v proces socializiranja. Ako Kadar dobiš v upravo zanemarjeno posestvo, razpadajoče stavbe, razdrapana pota, zanikerno služinčad, tedaj imaš pred seboj ogromno delo rekonstruirati samo to P°se" stvo. Še ogromnejše delo je rekonstruirati do skrajnosti zavoženo go-spodarstvo v mejah ene dizave ali v večih državah. Primer je v Rusiji. Rusija je dežela, ki ima velikanskr naravna bogastva, delavno ljudstvo, ogromen teritorij, ki pridela lahko mnogo več živil kakor jih potrebuje za prehranjevanje svojega prebivalstva. Toda iz ekonomskega kaosa ne more niti najbolj sposobna socialistična vlada, najnavdušenejsi komunisti napraviti red v enem letu aJ v dveh letih. Samo rekonstrukcija Rusij« bo trajala v mirnih razmerah pol stoletja. Sovjetski režim je spre-! jel od carizma kaos, ki pa se je vsled S civilne vojne in blokade še povečal. : Rušenje je hiter proces; rekonstrukcija, posebno še, ako se jo vrši na podlagi socializiranja, je počasna, toda je sigurnejša, ker vodi v socialistični sistem. Edina uspešna rekonstrukcija za bolno, staro kapitalistično Evropo te pot v socializiranje, socialistična rekonstrukcija, ki pa se bo vršila no-časi. Kaos bo v nji trajal še dolgo časa, in Kapitalizem se bo mučil, da rc- Si Evropo in sebe. S tem bo pripravljal gladkejšo pot v socialistično Evropo. Med tem pa bo moralo evropsko delavstvo nekoliko globokejše preštudirati izkušnje in razvoj zadnjih par let. In pred vsem bo moralo priti do enega spoznanja: Da je solidarnost in složno, premišljeno delo absolutno potrebno, ako hoče delavstvo riniti kapitalizem v ozadje In pri tem graditi socialistični red, ki bo res red, ki bo ljudstvu, ki se nagiba danes k enemu ekstremu, jutri k drugemu, pokazal, da je socializem res rešitev iz sužnosti kapitalizma. Ako se kaos še poveča, tedaj ljudstvo, tiste mase, ki ne mislijo s svojim razumom, iščejo krivce med tistimi, ki so zadnji na krmilu, pa drve nazaj k prejšnjim krmarjem. Delavstvo ni brez vsake krivde za sedanji kaos v Evropi. Ker jc ne- složno, ima korumpirana buržvazija proste roke in tira ekonomsko življenje v krize, ki tepejo v prvi vrsti delavske mase. Te krize niso dovolj velike, da bi ugonobile stari sistem, toda so dovolj velike, da so prinesle ljudstvu nepopisno mizerijo. Trezno delo solidarnega delavstva je torej potrebno — ne za rekonstrukiranje kapitalistične Evrope, ampak za dobrobit delavskih mas. Solidarnost, ta je prva. Razdružen proletarijat nima nobene moči napram kapitalizmu. Mednarodno združen jo ima. Ključ do rešitve Evrope ima evropski proletarijat. T& ključ je zapopa-den v enotnem programu vsega zavednega evropejskega delavstva, z enotno taktiko, s skupnim ciljem. In cilj je skupen. Zakaj bi delo ne bilo? Proletarec. T. O. MASARYKf Socijalizem in umetnost. Pregled modernega umetniškega razvitka nas poučuje, kako sc šele pripravlja resnična in dejanska socializacija umetnosti. V novi umetnosti sicer odmeva socialni pokret; marsikateri umetnik in literat s svojo tendenco naravnost in zavedno služita socializmu, toda vzlic temu moderna umetnost še ni istinito socialna. Niti njena vsebina, niti njena oblika. Doslej je še preveč aristokratska. Z renesaneo in reformacijo se začenja v umetnosti povsod nov duh. V Italiji umetnost sicer služi cerkvi in papeštvu, ali človeka se pojmuje po starodavnih vzorih - humanizem - in to je novo premotri-vanje in ocenjevanje človeške lepote, človeškega telesa. Na severu — na Nizozemskem. Nemškem in kmalu ti;di v Angliji — je protestantizem popolnoma odstranil asketični in skrivnostni ideal srednjev. umetnosti, in preprosto meščansko življenje postaja umetniški predmet, tako kakor je preprosta ljudska govorica postala jezik svetega pisma in bogoslužja. V Italiji sta upodabljajoča umetnost in godba imela svoje početke v cerkvi in arhitekturi, na severu iti v novi dobi sploh izgublja cerkev ta svoj poklic. Cerkev sploh nehava biti umetnosti to, kar ji ie bila. Država je vlado cerkve prevzela deloma tudi v umetnosti (Ludvik XIV.); toda že v XVIII. veku tudi literatura pričenja z revolucijo, v kateri še doslej nadaljuje. V času, ko dozoreva politična revolucija, se povsod začenja ceniti ljudska poezija — na Nemškem (Herder), Angleškem, Ruskem. Di-derot je dramo napravil meščansko, da, i Voltair sc jc uklonil novi smeri. Tu ljudska poezija — tam človeške pravice. Revoluciji sami in njenemu nadaljevanju povsod služi literatura. Sam Byron je gotovo več storil za politično samostojnost narodov nego sto in sto tajnih društev. Vseobče navdušenje proti Napoleonu, se pojavlja seveda zopet v literaturi, rav-notako kakor je leto 1848. najizdat-neje pripravljalo literaturo. V literaturi in novi umetnosti izza XVill. stoletja se oznanja moderna človeška ideja, a najpreje v narodnostni obliki. Protinapoleonski boji se vrše pri vseh narodih ne Ie v političnem, ampak tudi v narodnostnem duhu. Romantizem s svojim premišljevanjem je skoro čisto naroden: njegov historizem, dopada-jenje nad preteklostjo, mu pritiska pečat utopističnosti. Utopistični romantizem se obrača tudi k socializmu; toda z večjo ljubeznijo in z večjim umevanjem se oprijemajo socialnega vprašanja novejši realisti, pečajoč se z opazovanjem sedanjosti. Po fantastičnih Les Miserables Hugovih sta hotela Goncourta človečansko božanstvo izvrševati z ljubezni polnim proučevanjem nižjih slojev i razširjajoč demokratična načela enakosti. Ta program -je v predgovoru Germinec Lacerteuxa. Od Laure Rousseau do Laccrteuxa je tip francoske kurti-zane predelal mnogo faz — zanimivo je, da se najnovejši francoski roman bolj resnično zaveda socialnega problema na kurtizani. V Angliji so bili Dickens in drugi Že dalje, baš kakor ruski realisti. Ne samo realisti in naturalisti, ampak i njih nasledniki v moderni z raznimi svojimi smermi dekadence, ravnotako kakor prerafaeliti in njih potomci v Angliji, so iskali spojitve s socializmom. A vsem se ni tako posrečilo kakor Morrisu. Socializem Arno Holza, Schlafa, Henkla in drugih je kmalu minil, niti Hauptmanno- vi »Tkalci« nimajo globljega pomena za socializem. Sploh se lahko baš v najnovejši dobi opazuje v vseh literaturah in v umetnosti v obče, kako mrzlično se iščejo nova pota — po resnično socialni poti pa ne hodi mnogo pesnikov. Jaz vsaj ne morem n. pr. v Zo-lovih delih videti istinitega socializma, niti v »Germinalu« in še manj v »Nam«. Zoli so delavci nekako tisto, kar so bili zamorci v robinzonovski literaturi. Do socializma privede marsikaterega umetnika in pisatelja revolucija proti staremu redu — vsaj go-cialisti radi sprejemajo take pisatelje in umetnike. Posebej se tudi anarhizem raznih oblik in stopinj umetniško često uvršča iz tega zauikalnega razloga k socializmu, čeprav jo ta anarhizem s svojim nadčlovekom baš nekaj nasorotnega socializmu. Takole zanikalno je imel n. pr. i Nieische nekaj časa med socialisti svoje občudovalce, ako ne privržence. Priznavam seveda, da umetniški ari-stokratizem lahko išče iz resnično umetniških nagibov veliko delavsko maso — saj masa tkz. inteligence in bogatejših sloiev nima globljega smisla za umetnost. Umetnost jc izgubila stare službene gojitelje (cerkev — absolutistično državo in aristokracijo) in novega doslej nima. Kajti buržoazija nima mnogo smisla za umetnost, njeno geslo je: poceni. Saj i delavska masa v tej smeri trpi tehnično — lepo in solidno delo nima odjemalcev. Zato se je tudi umetniško obrt skoro popolnoma odločila od dela in postala samostalna stroka, ki životari dandanes na obrtnih šolah. Le v Angliji so se našli zanjo umetniki Morris, Crane in drugi. In kakor tovarna, tako deluje dandanes arhitektura — poceni 111 hitro velja i tu. Pogled na našo »zlato« Prago lahko vsakega o tem pouči. Proletarizacija velikih mas ne jcnjuje pri delavstvu, kajti jako mnogo je izobraženega proletariata in snecialno i umetniškega — bo-hemstvo v novi obliki s svojim vsestranskim, plitvini anarhizmom preplavlja ne le žurnale in revije s svojimi pesmimi, romani in ilustracijami, temveč služi tudi modernemu kapitalističnemu arhitektu za zidarskega dekoraterja. Kakšen razloček napram starejši okraševalni umetnosti! Saj je bil Michelangelo tudi okraševalec! A vendar se v svojih največjih predstaviteljih socializujeta moderna literatura in umetnost. Vsaj Goethe nostaja političen, Byron, Mi-ckie\vicz, Krasinski, Puškin, Gogolj, Dostoievskl, Tolstoj — vsi iščejo v delu — v ljubezni do ljudstva. Starejši, kot Goethe ali Byron, sicer še kot aristokratje — vladarji, mlajši so že boli ljudski: in ruski največji pisatelji so že celo ljudski in socialni. Dostojevskega teorija o ruski vsečlovečnosti ne zatajuje nekdanjega navdušenega fourierista, katerega jc pustil barbarski avtokrati-zem pretrpeti muko na smrt obsojenega. Tolstoj vidi v umetnosti sredstvo, ljudi med seboj združujoče. In ravno &ko manjše literature iščejo izhodišča iz bojev in trpljenja naše dobe v ljudskosti. V posameznostih je socializacija umetnosti doka] značna. Zlasti pisateljski in govorniški slog postaja enostaven. Pismeni jezik sc od francoske revolucije začenši povsod bogati z novimi besedami in zvezami. Enostavnost ni le geslo vede. Mod boljšimi modernimi pisatelji in tkz. klasiki je še precej velik razloček. Lasalle je imel zelo prav, če je dejal o nemških klasikih, da so volkstiimlich (ljudski) Ie zato, ker jih ljudstvo k sreči slabo razume. Vsled često pretiravane enostavnosti se do neke mere kazi jezik In okus, toda ni luči brez sence. Delavec in kmet imata krepkejše živce, nego meščan in buržoa — prispodobe in slog, ki liočc vplivati na mase, postaja zato. živahnejši, mogočnejši, pa tudi trši, m^sivnejši. Te izpremembe se opažajo tudi v gledališču, ki že govori masam, vidiš jih v slikarstvu, zlasti v karikaturi (anarhistični!). Ne da se tajiti, da se često izbira bolj groba in bolj kričeča snov, nego bi si jo pravzaprav želel najzadnji delavec. Tu ni lahko najti pravo mero. Pravi umetnik ne sme jemati za vzor Zo-loja. Socializem umetnosti ne temelji v izključno delavski snovi niti v tem, če se izbirajo nevsakdanji prizori. Kiparstvo si tudi že rado izbira snovi iz ljudskega in delavskega življenja — sploh je moderni kipar popustil starih bogov oblike z njihovo monotonski izdelano zunanjostjo. Moderni kipar se drzne izražati dušo. Arhitektura bi bila socialna, ko bi ne služilo tako enostransko kapitalistom. Krasnega ne vidimo nič na naših činžakih — tembolje se jih lahko presoja po tem, kako se pobrigajo za prostore, kjer se največ dela in žavi — za kuhinjo in poselsko sobo. Če pomislimo, da v teh prostorih večinoma precej časa prebije „mi-lost!jiva“ in otroci, imamo takorekoč gmotno merilo za pamet in površnost naših tkz. boljših krogov. In kaj šele saloni v teh činžakih! O »umetnosti v domačem krogu“ naši boljši sloji nimajo ni duha ni sluha, V godbi so že izražene moderne politične in socialne težnje. Češki Smetana je vzor ljudskega komponi-nista in pri Berliozu v Benvenutu Celliniju, če se ne motim, ima pesem delavcev istinito nove socialne akcente. Pomen umetnosti za socializem smatra za jako velik. Socialisti pri nas sicer nič drugače nego buržoazija — enostransko hrepene le po znanstveni izobrazbi; toda umetnost ne vzgaja nič manj, nego veda. Morda še bolj. Seveda romanov se mnogo čita in ni dvoma, da večina ljudi črpa pri nas svojo izvenšolsko izobrazbo iz lepe literature, a to je zopet napačno, če pomislim, kaj se čita. Ne gre pa le za berilo; godba in upodabljajoča umetnost imata enako krepak vzgajalni in izobraževalni vpliv. To je sicer Plato že vedel, a šc dordej sc ne ravnamo po tem. Socializem, zahtevajoč, da postanejo cenejša vsa izobraževalna sredstva, daje tudi umetnosti, ne le knji-gotrstvu nove in lepe naloge. Socialna, da naravnost socialistična estetika (nauk o lepem) se razvija v Angliji. Puškinov vpliv se čuti v angleški umetnosti, in njegovi socia-, lističu! učenci so šli še dalje. Od Morrisa in Baxa imamo že celo zgodovino in teorijo umetnosti s socialnega stališča. Vsaj par besed si zapomnimo od tega. Umetnost se mora socializovaii, umetnost se prerodi s socializmom. Umetnost in delo se mora združiti, kajti umetnost ni nič drugega kakor cvet dela, delo samo. Geslo lart pour lart (umetnost za umetnost) je grob umetnosti. Morris in Bax sta si stvo-rila svojo terminologijo, umetnost, ki se razlikuje od dela, je „substantiv-na“, tista pa, ki je z delom ozko jn organično spojena, je „adjektivna“. V začetku civilizacije, kakor vidimo na mnogih poskusih, okrasiti si orožje itd., je bila umetnost adjek-tivna. Šele pri Grkih je postala sub-stantivna. Pri Rimljanih v dobi cesarjev postaja umetnost naravnost akademič-na (visokošolska) v najslabšem pomenu besede. K sreči pa so prišli barbari in nekako do polovice XIII. stoletja vstvarili jako močno adjek-tivno umetnost. Toda odtlej se zopet začenja substanUvna umetnost, dokler končno ni prišel današnji popoln propad. Samo socializcm lahko pomore. V prvi vrsti s tem, ker bo vse gnusno, grdo delo opravljal stroj, delavstvo, človeštvo pa bo — ko se bo več imelo gnusnega in škodljivega dela našlo v koristnem delu svoj pravi cilj in svojo radost. Umetnost in delo se zrasteta zopet popolnoma. Slikarstvo, kultura, arhitektura se spojijo v eno — po srednjeveškem načinu bo arh. ektura umetnost, ki je najbolj odvisna od vtisov, vodilna za slikarstvo in kiparstvo. Arhitektura in godba sta prava umetnost bodočnosti. Zato pa propade roman; nedosta-jalo mu bo baje snovi. Raz ven Morrisa nam je znani slikar Crane, njegov tovariš in sodelavec podal svoje nazore, katere so vredne, da jih upoštevamo. Umetniki v socialistični družbi bodo zopet Diirerji in Holbeini, mojstri rokodelskega in hkrati umetniškega dela in poleg tega spretni v kar največ umetnostih — lahko rečemo: celotni nazor na svet, spominjajoč se podobnih Wagnerjevih idealov. Po besedah Craneja umetnik eo ipso mora priti k socializmu, zato, ker vse to, kar zna, hoče kazati ljudem. Umetnost lioče, da se pokaže drugim in to je socializem. Prava umetnost je tudi vzrastla iz ljudstva, iz ljudske umetnosti, ohranjene še v nekaterih srečnih pokrajinah; pravi umetnik mora iti med narod. Kot že Ruskln, tako sta i Morris i Crane za življenje na deželi, pričakujoč kakor Engels, da se socializem razvije in razširi tudi na deželi. Najnovejšo socialno estetiko nam podaja Tolstoj. Umetnost — pravi Tolstoj — je delovanje, s katerim umetnik vedoma potom vnanjih zna- kov drugim podaja svoja čustva, ki jih je sam doživel, in ta čustva pre-t šinejo druge in ti drugi jih preživlja-, jo tudi. Vkljub temu pa umetnost ni izraz čustev, temveč sredstvo spajajoče ljudi v istih Čustvih. Prava umetnost Tolstemu ne more biti brez vere — zato se moderna umetnost od renesanse dalje vedno bolj in *■ bolj kazi. Toda — skoro bi se bil izpozabil in bi zabredel v estetiko, in vendar nimama drugega namena kakor dokazati, da je socializem v svojih naj-* boljših predstaviteljih poskus celoU nega in torej tudi umetniškega nazo« ra za človeštvo. Marxistični materializem se v estetiki dobro dopolnjuje z angleškim socializmom, ki ne sloni na zgodovinskem materializmu. Marc je delo pojmoval preveč materialistično in 011, filozof in specialist, ni cenil duševnega dela. S svojim pre-. tiranim pozitivizmom jc zapadel mo-, droslovnemu materializmu. Tako so prenapetim neduševnim čustvom —-nimam pravega izraza — pridružuje nesocialna pozabljivost na umetnost. Razkol v Samostojni kmečki stranki. Dne 28. t. m. je imela SKS konferenco v »Narodnem domu« v Celju. Na konferenci so se skregali z opozicijo, ki je Mermolji in Puclju pred-bacivala izdajstvo slovenskih kmetov. Vodja opozicijc je bil neki avstrijski feldvebel Mahne iz Trnovelj, ki je zaklical v dvorani: »Kdor je proti samostojni korupciji, naj gre z menoj!« Nakar je odšla dvotret- jinska večina v gostilno pri »An-gelu“ (Savodnik), kjer jc bila nova stranka Dr. Novačana že pripravljena, da jih sprejme. Tam so bili navzoči tudi trije poslanci zemljo-radničke stranke. Zemljoradnikom in njihovim pristašem pa častitamo na vrlem predsedniku Mahnetu, ki je pred enim letom ponujal les za vislice, na katere bi se obesili rad-nički zastopniki. Zadružništvo in gospodarstvo. Dr. Reuuer o nalogah in organizaciji Zadružne lavstvo. banke za avstrijsko dc- Prva naloga Zadružne banke bo, da bo izravnala denarni promet med različnimi delavskimi institucijami. V strokovnih organizacijah se zbirajo precejšnji kapitali, ki ostanejo naloženi do trenutka, ko se jih rabi za boj. Med vsem tem časom je mogoče nalagati ta denar dosedaj le pri meščanskih, bankah. Banka bo denarno cirkulacijo izravnavala, in sicer na ta način, da bo dajala delavski denar delavskim zadrugam, delavskim domom in podobnim institucijam na razpolago. Banka bo tvorila kreditno podlago, na podlagi koje bo mogoče pritegniti tudi tuj kapital, ki bo lastno denarno cirkulacijo izpopolnjeval in podpiral. Veliko je danes delavskega, ali pa od delavcev upravljanega denarja, ki se ga ne more vložiti v navadno kreditno zadrugo. Organizacija banhe omogoča s svojimi večjimi jamstvi koncentracijo kapitala. Ako bo znala banka organizirati vse denarno poslovanje naših strokovnih in drugih organizacij, ki je danes šc marsikje zelo primitivno, se bo dalo vsak vinar v obojestransko korist tako izrabiti, da bo nosil obresti. Organizacijo banke si mislim takole: Poleg centralno zadružne banke nai se ustanovi za vsako deželo deželna banka, bodisi kot bančno bo- disi kot zadružna organizacija. Akcl-jonarii centralne banke bi bile strokovne centrale, strokovne komisije, večja konsumna društva, velenakup-na družba in deželne kreditne organizacije. Neposredno denarno izravnavo In kreditne operacije naj bi oskrbovale deželne banke. Te bodo rabile še podorganizacij za lokalno službo: ali lokalne hranilnice in posojilnice, obratna hranilnice, konsumna drvi« štva. A vse to še ne zadostuje. De* želna banka bi morala otvoriti v kra« jih, kjer šc ni lokalnih denarnih za-> vodov, a so velika podjetja, ob gotovih terminih vplačilne in izplačilne ('nove, kjer bi uradniki deželne centrale sprejematli in izplačevali hranilne vioge. Privatniki naj bi vsto-. pali kot člani le v te lokalne zavode. Ti lokalni zavodi bi sprejemali hranilno vloge v imenu centralne banke, in bi izdajali v njenem imenu hranilne knjižice. Vendar bi gospodarili v svojem delokrogu s tem denarjem na lastno odgovornost in ž lastnim jamstvom napram centrali. Vsa ta organizacija naj bi se izvedla polagoma, da se more najti xa njo pripravne moči in da bo ltiogoče te moči za njih poslovanje tudi vzgojiti. (Po časopisu „Dle Konsumgenos« senscliaft*. letnik III., 22. številka). Juffoslavila in Rušila. Če pregledujemo samo površno, j kako sc razvijajo medsebojni gospodarski odnošaji med Rusijo in drugimi državami, takoj opazimo, da je bojkot, ki so ga proglašale ententne države proti Rusiji, postal iluzoričen. Nihče tega bojkota več ne upošteva, razen sterilne Francije, ki je naši državi menda vzor »moderne" države. Nemčija, Čehoslovaška, Anglija, Zedinjene države, Japonska, Avstrija, Norveška in Švedska, vse te države in še nekatere druge manjše so trgovsko zvezane z Rusijo, ker vedo, da ima Rusija bogate naravne zaklade na surovinah, ter da je Rusija tudi obsežno tržišče za industrijske izdelke. Z gospodarskega stališča je torej neobhodno potrebno, da se med srednjo Evropo in Rusijo vzpostavijo trgovske zveze, ker te dežele druga drugo izpopolnjujejo. Oglejmo si sedaj stališče naše države. Naša vlada še vedno priznava le Kolčak - Wranglovo vlado. Ni se še približala niti za las ruski republiki, dasi to zahtevajo državni gospodarski interesi še mnogo bolj kakor katerekoli druge države. Jugoslavija leži ob jugu Evrope, potisnjena je nekoliko vstran od ruske meje. Gu-spodarsko bi se mogla razviti, ker ima precej žita in mnogo predpogojev za industrijo, zlasti, če bi uvažala nekaj surovin in ima vrlmtega jako ugodno logo za manjši cksport. Naša vlada pa čaka trmasto, da sklenejo z Rusijo vse druge države trgovinske pogodbe, izolirajo našo državo, okupirajo trg okolo in okolo, mi bomo pa v svoji gospodarski mizeriji umiral i in živeli od milosti sterilne Francije. Že razumemo, kakor nam je znano iz raznih afer, da je kupčija 3 Francijo osebno ugodnejša; to pa narodnemu gospodarstvu nič ne koristi. Če prihajajo k nam razni VVrang-lovci po protekciji Francije, ni še to prav noben razlog, da bi se pri tako važnem narodnogospodarskem vprašanju morali ravnati po navodilih Francije, ki je v tem oziru popolnoma osamljena, in je očividno, da njena politika že po naravnem zakonu razvoju ne more obveljati, temveč bo doživela velik fijasko in z njo tudi mi. Sovjetska republika v tej ali drugačni obliki ima neizčrpno življensko in gospodarsko silo, ki dobi prej ali slej dominujoči vpliv v Evropi in tu* di zunaj nje. Zato je nasiviteta naše vlade na* prani Rusiji veliko zlo, ki se bo ma-i ščevalo leta in leta. Vsakega zavednega 6odruga častna dolžnost je, da naroči delavski list „ M A P B E J “ ga razširja ter mu pridobiva novih naročnikov. Politične vesti. -j- Postanlški mandat sodruga Bernota. Samostojneži so v verifikacijskem odseku v Belgradu dne 29. t m. zahtevali, da se razveljavi poleg Kirbiševega (SKS) mandata 1 udi mandat s. Bernota. Verifikacijski cdbor je na to pristal. Kdo naj stopi na mesto s. Bernota, še ni določeno. Socialisti so zahtevali, da stopi na njegovo mesto sodrug prof. Favaj, ki je ob volitvah na mariborski tako-zvani ..komunistični" listi kandidiral nc kot komunist, temveč kot socialni demokrat — levičar. Vladne stranke pa se tej zahtevi soc. kluba upirajo. Kako bo zadeva končno rešena, bomo še poročali. H- Protie zahteva civilno osebo za vojnega ministra. Stojan Protič so je v svojem listu „Radikal“ zavzel za to, da bodi vojni minister civilna oseba. Ce že reakcijonarni Protič zahteva kaj takega, mora za tem tičati pač važen vzrok ... -I- Razprava proti vojnim kriv* ceni. Končalo se je zaslišavanje ministrov bivše Radoslavove vlade. Začelo se je zaslišavanje prič. Bivši minister za javna dela Bakalov, eden obtožencev v tem procesu, je umrl. + Agrarna reforma na Češkem. Do sedaj je bilo od posestev, ki jih je vsled agrarne reforme zasegla država, razdeljenih okrog pol milijona arov ined male posestnike in dobro-voljce. In pri nas? -f Šopronj zasede madžarsko orožništvo danes. -t- Miši zapuščajo potapljajočo se ladjo. Pišejo iz Budimpešte, da izstopi eden glavnih madžarskih hujskačev, znani grof Julij Andrassy, iz krščansko - nacionalne stranke. Na Madžarskem je položaj obupen, narod je po vladi krščanskega usmiljenja pahnjen v tako bedo, da sliči njegovo življenje onemu ruskega proletariata, kakor nam ga predstavljajo vsakodnevni telegrami. Ogrska je minirana, pa ni čuda, da iščejo sedaj podgane, ki so jo doslej grizli, izhoda — zase. Ogrska naj b\ bila našim kompetencam nekoliko za vzgled, kam spravi lahko eno celo državo peščica samogoltnih koritar-jev. -f- Vojna med fašisti in komunisti. Vkljub Bonomijevi okrožnici za vzpostavitev mirti se spopadi med fašisti, socialisti in komunisti nadaljujejo. V okolici Monferrato so fašisti razdejali Delavsko zbornico. Pri tem sta bila 2 komunista ubita, 5 fašistov pa ranjenih. V Dosolu di Vladana je bil v nekem spopadu 1 fašist ubit, eden pa težko ranjen. Aretiran je bil 1 komunist. Tudi v Toskani postajajo sponadi vedno bolj pogosti. V Bolonji je tudi prišlo do večjih Izgredov. + Italijanski Rdeči križ za Rusijo. Včeraj je podpisal predsednik ruske misije pred svojim odhodom v Rusijo dogovor s predsednikom italijanskega Rdečega križa, ki vsebuje določbe glede odhoda pomožne misije v Rusijo. Misija bo odšla prve dni februarja in bo ustanovila v Rusiji IS kuhinj za stradajoče ljudstvo. -t- Odnošaji med Rusijo in južno Ameriko. V Buenos Aires je dospel zastopnik sovjetske .republike, da započne pogajanja z argentinsko vlado v svrho trgovinske pogodbe z Rusijo. <• Ali bo vojna na daljnem vzhodu? Iz Stockholma poročajo, da so japonske čete zasedle vsa ruska pristanišča ob Tihem oceanu. Na „ra;> orožitveni" konferenci so Japonci glede Sibirije sicer drugače govorili, toda ni izključeno, da se bodo vedli po stari navadi: Dnigače govori, drugače delaj! -* Na Irskem še ni prišlo do razčiščenega položaja, dasi so se Angleži želji teptanega irskega naroda po osamosvojitvi precej uklonili. Nekateri radikalni sinfajnovski elementi povzročajo še vedno nove spopade, tako v Belfastu, kjer je zadnjič pri podobnem spopadu padla kopica policistov in civilnih oseb. Vendar pa bo prišlo v kratkem času do mirnih odnošajev, ker je večina irskega prebivalstva zadovoljna z rešitvijo, ki jo je _______________ Dnevna vesti. Petdesetletni jubilej dela. Kovinar s. Jernej Žurgi praznuje letos 5U. leto dela v Strojnih tovarnah in livarnah, odnosno v obratu Tonnies v Ljubljani. Ravnatelj g. ing. Boncelj je v navzočnosti tovarniških zaupnikov jubilantu iskreno častital in mu podaril primerno darilo. Tudi mi želimo jubilantu še mnoga leta, a ne deda, temveč mirnega počitka. — Zaupniški zbor Stroj, tov, in H v. »Uradni list« št. 153 objavlja ua-ministrstva za socialno poli- tiko, s katero se zvišujejo podpore in rente pri delavskem zavarovanju. Kot podstava za odmero prispevkov in dajanja pomoči pri bolniški blagajni se ustanavljajo ti-le mezdni razredi: Mezdni Vjšina zaslužka rta razredi dan (v dinarji) (v djn.ir']ih) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. do preko 2.50. 2.50 do 3,— * 3.60 2,— 2.50 3.— 3.60 4.40 5.40 6.60 8.— 9.60 11.60 14.— 16.80 20.— 3.60 » 4.40 4.40 » 5.40 5.40 » 6.60 6.60 * 8,— 8.— » 9.60 9.60 »11.60 11.60 » 14.— 14.— »16.80 16.80 »20.— 20.— Najvišji vštevšl zaslužek za odmero podpor, prispevkov ozir. stroškov pri zavarovanju zoper nezgode se zviša v Sloveniji od 18.000 K na 6000 Din. Naredba velja s 1. jan. 1922. — Zavarovanju podvržene delavce in uslužbencc opozarjamo na te iznremembe. Mestni magistrat naznanja: Radi leužne bolezni slinavke in parkljevke se semnii za govejo živino in prašiče v Ljubljani do preklica ukinejo, dočim se semnji za konje vrše Pokojninski zaklad za zdravniške vdove (vdovce) in sirote Kraljevine SHS ima dne 5. januarja 1922. ob 3. uri pop. v magistrami dvorani v Ljubljani svoj letni občni zbor. Članarina znaša za leto 1922 150 Din. s 5% pribitki, ki jo sprejema g. dr. Dereani v Ljubljani. Klerikalci zahtevajo katoliške šole. V narodni skupščini je včeraj zahteval Jugoslovanski klub, da se stavi v proračun za katoliške cerkvene šole 1.740.000 dinarjev. Podraženje tobaka. Odslej velja: I. Tobak: Najfinejši turški od ISO na 200 Din. za 1 kg; srednjefini turški od 60 na 65 Din. za 1 kg; najfinejši ogrski od 35 na 50 Din. za l kg; domači tobak od 30 na 40 Din za 1 kg. — II. C i g a r e t e: Egiptovske od 220 na 250 Din. za 100 komadov; moeris od 180 na 200 Din. za 1000 komadov: šport od 100 na 110 Diu. za 1000 komadov; ogrske od 50 na 65 Din. za 1000 komadov. — III. T o-bak za žvečenje: Šibike od 40 na 50 Dinarjev za en kilogram m klobase od 40 na 50 Din. za en kilogram. Razen tega se povišajo tudi nekateri izdelki srbskih in bosanskih tovarn. Novoletne nagrade železničarjem. Posnemamo po drugih listih tole vest: Za novo leto dobe vsi železničarji dvojno plačo t. j. plačo za 13. mesec. Tozadevna vsota bo znašala 34 milijonov dinarjev. Izvzeti pa so pri tej nagradi uradniki in uslužbenci ministrstva saobračaja. Novi bankovci. ..Narodna banka** je dobila iz Pariza nove bankovce po 1000, 100 in 10 dinarjev, katere bo stavila v promet z novim letem. Novi bankovci so podobni starim. Denar, k! gre v dim. V Belgradu so zakurili za 52,840.400 Din. starih bankovcev po 5 in po 50 dinarjev. Zahvala. Podpisana se iskrcho zahvaljujem p. n. ravnateljstvu, vsem uradnikom cementarne v Zidanem mostu in vsem sodrugom in sodružicam za pomoč v skupni vsoti 565 K ob smrti soproga Franc Mo-toha. — Suzana Motoh, vdova, Zidani most. ~ Istim p. n. darovalcem ‘-.e iskreno zahvaljujem za prejeto podporo v svoji bolezni v znesku 765 K. -r- Marija Šuster, delavka v cementarni v Zidanem mostu. Kočevje. (Popravek.) O. Peter listi, zemljoradniki, jugoslovanski klub, republikanci, narodna socijali-sta in še nekaj posameznikov. Poslanci, ki niso bili navzoči pri glasovanju bodo kaznovani z odtegnitvijo | dnevnic. Vršila se je razprava še o posameznostih proračuna, ki je pa bil končno sprejet. Ob začetku seje je Pašič povedal, da je vprašanje plebiscita v Črni gori končno opravljeno. Govoril je tudi o faši-stovskih izgredih, ter rekel, da bo mogoče skleniti pogodbo z Italijo še le, čim bo rešeno razmejitveno vpra- bilo primerno, ako se ta dobiček upo- v četrtek 5. januarja v dvorani in "oh! *“ “ —■'* stranskih prostorih filharmoničnega društva na Kongresnem trgu, Pre sanje reške države, * V podrobni razpravi je govorii poslanec Jugoslovanskega kluba, ki je zahteval zvišanje prispevka za ministrstvo ver, ker se mu zdi 10 milijonov dinarjev za katoliške zavode in cerkve premalo. P ARL AMNT ARNE POČITNICE. Seje narodne skupščine, ministrstva in odsekov se na podlagi včerajšnjega ministrskega sklepa odgo-de do 15. januarja, KARLA ŽELE. LDU. Budimpešta, 30. dec. Narodna skupščina je nad;|ievala pogajanja o proračunskem provizoriju in o programu vlade. Tekom debate je ukoril predsednik opazke nekega krščansko - nacionalnega poslanca, po kateri bi bil kronani kralj upravičen, vrniti se v državo in zopet izvajati svoje vladarske pravice ter je ugotovil, da krši ta trditev zakon. To Dredsednikovo izjavo je sprejela stranka malih poljedelcev z živahnim odobravanjem, dočim je opozicija svetovala, naj se predsedmk ne vmešava v debato. Predsednik je izjavil, da je njegova dolžnost opozarjati na zakone. Nato je bila seia prekinjena. Med odmorom so jeli krščansko - nacionalni poslanci vzklikati bivšemu kralju. Ko je bila seja zopet otvorjena. se je debata nadaljevala. Prihodnja seja jutri. STAVKA ŽELEZNIČARJEV V NEMČIJI. Berlin, 29. dec. Berlinsko glavno načelništvo nemške železničarske zveze je, kakor poroča „Vorwartb'\ danes dopoldne izrazilo svoje mnenje glede odklanjanja zadržanja državnega kabineta v vprašanju zahtev železničarjev in je sklenilo, doseči s pogajanji z vlado sporazum. Diisserdorf, 30. dec. V nemški železničarski zvezi organizirani železničarji v Diisserdorfu so sklenili, da začno jutri ob 6. stavkati. Posadna oblastva v Diisseldorfu so ukazala, da se delo nadaljuje. V drugih zvezah organizirani delavci so. kakor kaže. pripravljeni, pokoriti se teinu povelju. Danes so še vsi vlaki iz Kolna, Essena in iz drugih mest /.a-padne Nemčije odpeljali razen onih v Elberfeldu. PRIPRAVLJENOST RUSKE ARM'DE. LDU. Moskva, 29. dec. Na devetem ruskem sovjetskem kongresu je' imel poveljnik konjenice Budjeni govor, v katerem je rekel med drugim: Rus.jo ogrožajo zunanji so- vražniki, njeno konjeništvo pa je pripravljeno, da gre 24 ur po izdaji mobilizacijskega povelja v polni rnoči na vojsko. REFORMIZEM V RUSIJI ODOBRAVAJO? LDU. Moskva, 30. dec. Po Troc-kijevem govoru na vseruskem kongresu je izjavil Rakovski v imenu vseh federiranih sovjetskih republik, da se strinja z ukreni *ovWsk*> vin rabi za plačanje reparacij. IZ GLEDALIŠKE PREDSTAVE NA WASHIGTONSKI KONFRENCI. Wshington, 30. dec. Kakor se poroča iz britanskega vira, je komisija za razorožitev na morju v plenarni seji načeloma sprejela prvo resolucijo Rootovo glede uporabe podmornl-kov po mednarodnem pravu. V razpravi o drugi resoluciji Rootovi, v kateri se izjavlja, da se podmornikl ne smejo uporabljati kot uničevalci, je izjavila britanska delegacija, da sprejme predlog s pogojem, da stopi neposredno po sprejemu po petih velesilah brez pritrditve drugih držav v veljavo. Kulturni vestnik. Elitna umetniška revija „Trije labodje" je pravkar izšla in prinaša bogato leposlovno vsebino, slikarsko in glasbeno. Revija izhaja pod uredništvom Antona Podbevška, Josipa Vidmarja in Marija Kogoja vsak drugi mesec na okoli 50 str. velikega formata. Posamezna številka luksu-riozno opremljenega umetniškega lista stane 15 dinarjev in se naroča v upravništvu „Treh labodov*1 Ljubljana, Stari trg 3—II. Dobiva pa se tudi v vseh ljubljanskih knjigarnah. iz stranke. Notica, ki je izšla v včerajšnjem „Napreju“, da se bo vršilo zborovanje ljubljanske krajevne organizacije JSDS dne — je bila priobčena po neprevidnosti. Omenjene organizacije ni več. ker je strankin zbor potrdil že obstoječo organizacijo SSP v Ljubljani. Tej naj se pridružijo vsi, ki hočejo biti politično organizirani. Tozadevne informacije se dobe pri tajniku te organizacije s. Kaiserju, Šelenburgova ulica 6./II. (Opomba uredn.: Ljubljanska organizacija ima namen se spojiti z ostalima in se konstituirati v SSP. O izključitvi nas ni nihče obvestil.) Društvene Silvestrov večer priredi keglaški klub „Venček“ v salonu gostilne „Drašček“ Bohoričeva ul. 9 z različnim programom In plesom. Godna jug. železničarjev. Dobra kuhinja in vina iz Truskena vrha. Slov. zdr. društva v Ljubljani prvi redni občni zbor se bo vršil 5. januarja 1922. ob 4. uri pop. v magistrami dvorani. Pevsko društvo „Slavija*\ V:č-Gllnce priredi kot običajno tudi le- j tos svoj Silvestrov večer in sicer 31. j decembra ob pol 8. uri zvečer v restavraciji „Amerika“ na Glincah. — j Vstopnina 8 K. Zabavni večer priredi zveza organizacij magistratnih uslužbencev skrbljeno je za lepo zabavo. Čisti dobiček gre v prid bolniški blagajni magistratnih uslužbencev. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. januarja 1922. P® svetu. — Pol milijona vojnih žrtev na Češkem. Uradna statistika izkazuje, da je v Češkoslovaški 165.000 vojnih invalidov, 103.000 vojnih vdov in 172.000 vojnih sirot. — Dinamitno kapico je ugriznil. V M’ Kinneyu, Tex. je petinpetdesei-letni Robert Steele natikal navadno dinamitno zažigalno kapico na zazt-galno vrv, hoteč jo potem vtakniti v kos dinamita, s katerim je na svoji farmi razstreljeval drevesne štore. Ko je stisnil kapico skupaj z zobmi, je eksplodirala v ustih in ga tako poškodovala, da je kmalu nato umrl. — Štirideset čikaških zdravnikov pride pred sodišče. Štirideset čikaških zdravnikov pride pred federalno sodišče v teku nekaj tednov, ker so prelomili Harrisonov antinarkoti-čen zakon. Zdravniki so obtoženi, da so raznim rabiteljem kokaina in morfija dobavljali te uničujoče strupe, kar je strogo prepovedano. — Sven Hedin, znani potovalec po notranji Aziji, je ravnokar končal roman »Božjo pot Tsangpo Lame®, ki se je v resnici zgodi! v deviški naravi tebetskih gorskih velikanov. Obilo sreče svojim naročnikom odjemalcem inserentom v novem letu 1922 želi Uprava »Naprej-a“. želi vsem svojim cenjenim po-setnikom itd. ©glasbi zavod S. IMIar'’5s8?3 Slovenska uilca 5t. “35. Srečno in veselo NOVO LETO želi modna tr«ovina A. SINKOVIČ nasl. K. SOSS =——• I/ubljana, Mestni trg št. 19. Miklavčič nam je poslal popravek, i de ^atere je ^ napravila v svrho češ. da v Trbovljah ni nosil zastavo i 0brambe sovjetskega sistema ter v svrho obrambe številnih napadov, češ, da v Trbovljah in cesarsko podobo pri bakljadi. Na-vroč je Ivi tri Vrat (17 avgusta 1914), toda gorenjega dejanja ni stord. Pravi tudi, da g. Oseta ni denunci-ral. Tudi ni res, da bi ga bili delavci izgnali iz Trbovelj, marveč gonja se ie vorizorila s hujskanjem. Ta popravek ot javpamo samo bistveno, ker je sicer žaljiv. Za nas je pa zadeva opravljena. Zdi se nam pri vsej stvari pač to res, da se je g. Miklavčič nrl bakljadi moral prav nosebno izkazovati, da so mogoče take obdolžitve. Sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici se otvorl na Novega leta dan. Oskrba v Bohinju je prav dobra. Cene so zelo nizko______ NaSrovalSe. PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Belgrad, 30. dec. Narodna skupščina je v svoji seji danes obravnavala proračun za januar in februar. Načelno jc bil proračun po daljši razpravi sprejet s 133 glasovi proti 35 glasovom. Proti so glasovali sociju- Uspešno leto 1922 želi vsem svojim odjfmalcem tvrdka R. BUNC IN DRUG CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR notranjih in zunanjih. ŠTEVILO PREBIVALSTVA V FRANCIJI. LDU. Pariz, 30. dec. Uradno ljudsko štetje je Izkazalo v 1. 1921. 39,402.739 prebivalcev v Franciji z Alzacijo Loreno vred. FRANCIJA JE LJUBOSUMNA NA DOBIČEK, KI SE OBETA NEMČIJI PRI EKSPLOATACIJI RUSIJE Pariz, 30. dec. Med obravnavo proračuna zunanjega ministrstva je odgovoril Briand na vprašanja o zunanji politiki vlade in o reparacij-skem problemu, ki po njegovem mnenju obvala položaj Francije, da to vprašanje ne more biti predmet transakcije. O tem se strinjajo zavezniki. Glede vzpostavitve Evrope je izjavil Briand, da Francija ne more biti desinteresirana, ako gre za to, da se pomaga srednji Evropi in vzhodu. Ako Nemčija sodeluje na vzpostavitvi Rusije, mora imeti od tega gotovo korist, In on meni, da bi L C. MAYER LJUBLJANA USTANOVLJ. 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL Štev. 296. N APRE J. Srečno in veselo novo leto f@fe svelfm mm J. adiemaScem, gostem In prilateliem^ K8EB8BBBRMOB58Bgg2SeBBBB LUKA AHAČIČ STROJNO MIZARSTVO LJUBLJANA, HRENOVA ULICA 8. Franc Hitti trgovec s poljed. stroji | Ljubljana, Martinova cesta. Josip Jug pleskar in ličar za stavbe in pohištva Ljubljana, Rimska c. 16. Ivan Logar sedlar in jermenar Ljubljana, GosposveL c. 13 (Koliz.) J SLANOVIC stavbeni in umetni ključavničar Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Ludovik Dekleva veletrgovina x vinom in žganjem Sp. Šiška, Celovška cesta 76. Bogoslav Kalaš slaBčiearnu Ljubljana, Židovska ul ca 3. VIKTOR BAJT PRVA CVETLIČARNA LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 6. Ponikvar Stanislav ortoped, bandažist Ljubljana, Sv. Petra c. 33. Lovro Pičman kleparski mojster in vodovodni inštalater. Ljubljana, Kolodvor, ul. 39. ALOJZIJ ŠINIGOJ trgovina z meš. bliigom tu delikatesami Ljubljana, Florjanska ulica 17. A. FUCHS ZLATAR LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 0. Eisinger Vinko gostilna Slovenjigradec. Rupert Jeglitsch Hugo Schmidt Franc Frangesch-a naslednik trgovina z železnino Maribor. Emil Perdih mesar Celje, Gosposka ulica 22. FRANJO BIGOJ urar drž. železnice CELJE, Glavni trg 14. KAROL PAJK manufaldurna in modna trgovina . CELJE Kralja Peka cesta. Marija Baumgartner trgovina pohištva Celje, Gosposka ul. 25. Zidanmost. Karol Loibner Celje. HOTEL Goli Antonija Slovenjigradec. O. Bernatovič trgovina z oblekami Ljubljana, Mestni trg. I. Blas trgovina 8 čevlji Ljubljana, Stari trg 1. Franjo Koren pekarna Celje, Gosposka ulica 3. F. E. Vošnak pekarija Celje, Kralja Petra cesta. Franc Motoch krojač Celje, Gosposka ulica 5. Franc. Verbovšek šivilja Celje, Gosposka ulica 8. Vsem strokovnim bori tel em za delavske pravice, v borbi požrtvovalnega dela za zmago mednarodnih sindikatov najiskrenejša hvala tajništvo okrožne strok, komisije Celje. Vsem naročnikom in odjemalcem „Naprej-a“ Raznnša^ci. DOMINIK KALJKO RESTAVRACIJA NA KOLODVORU. TRBOVLJE. Josip Olup bonfekc. trgovina, gostilna Ljubljana, Stari trg. Josip Rebek ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 9. Želimo vsem cenj. zadružnikom ter se zahva-jujemo za izkazano naklonjenost;'priporoča se Konzumno društvo za Slovenijo. Podružnica Celje. ODBOR. Parna pekarna Jean Schrey naslednik Jakob Kavčič Ivan Mastnak trgovec in krojaški mojster Celje, Kralja Petra c. 15. Ivan Beuc zlatar specielno izdelovanje cigaretnih tiui Celje, Gosposka ulica 24. Ljubljana Gradišče 5. I. produktivna zadruga krojačev v Celju registr. zadr. z omejeno zavezo. Josip Peteline zaluga šivain.h strojev, galanterije itd. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. VSEM KOLESARJEM IN AVfOMOBILISTOM SREČNO NOVO LETO! J. GOREČ LJUBLJANA Podružnica spl. del. zveze „SVOBODE“ v Tržiču. Milko Jesih veletrgovina z vinom Ljubljana-Rudnik. Kavarne Uprava Restavracije in Kopališča Hotela „SLON“. Lavrenčič & Co. industijska in trgovska družba z omejeno zavezo Ljubljana, Dunajska cesta 47. Drago Beseljak & drug anončni zavod / Telefon St. 423. Ljubljana Sodna ulica štev. 5. JANKO POPOVIČ LJUBLJANA. Josip Breskvar čevljarska obrt Ljubljana, Škofja ulica 19. Leskovic & Meden Ljubljana. Mnogo uspehov v »novem letu" II* želi svojim trgovskim znancem ALOMA K O M P A N Y anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Siti in tel n M Iffl! Mirila bi itoM Hun v Lilijani. fV Katisska In Marija Dolnigar. ^ Srečno in veselo novo leto 1922 želi vsem svojim cenj. naročnikom, odjemalcem, kakor tudi vsem prijateljem. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, se za nadaljna poročila naj-........ topleje priporoča ................. JOSIP PREŠEREN, čevljarska delavnica Ljubljunii-Sp. Šiška, Celovška cesta 82. Srečno in veselo novo leto I©!© svollm cjwV• .—.—- .. - ■ - "■ — *—— Srečno in veselo novo leto Inia mm« odIemafceifli9 ^©st©m in prilat^i^m: g I. C. Kotar drogerija in parfumerija 1 Ljubljana, Wolfova ulica. Gričar & Mejač konfekcijska trgovina Ljubljana, Prešern, ulica. Vojnovič & Cie zavod za tehnične in elektro-tehnične naprave Ljubljana, Wilsonova c. 22. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI R. Z. Z 0. Z. Marija in Fran Pintar gostilna „Delavski dom“ Armin Ellinger trgovina z usnjem Maribor. J. MAČEK konfekcijska trgovina Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. Franc Lavtižar 1 mesar Ljubljana, Sv. Petra c. 83. . Peter in Josipina Košak Restavracija »Ferlinc* Ljubljana. v Trbovljah. — Karel Preis trgovina s pohištvom Maribor, Stolni trg. Kavarna Central Ljubljana, Sv. Petra nasip. JOS. REICH tovarna Ljubljana Ivan Bricelj j pleskarski mojster jj1 Ljubljana, Štepanja vas. J leodor Korn (prej Henrik Kom) vpeljavec vodovodov, krovski i. kleparski mojster LJUBLJANA ionsumno društvo rudarjev Hrastnik. Rrva mariborska delavska pekarna Maribor, Tržaška cesta. Josipina Eržen slaščičarna Ljubljana, Kongresni trg. Servat Makotter zaloga pohiitva, izdelovanje posteljnih žičnic. MARIBOR. KAREL RIEDEL ZAGREBAČKA BRIOMCA Maribor, ALEKSANDROVA CESTA 21. DERENDA FRAN veletrgovina s konfekcijo in manufakturnim blagom Ljubljana, Emonska cesta 8. Gradt Karl Draksler Ivan gostilničar v, konsum. društvu Hrastnik. IVAN HENIGMAN gostilna »Pri belem zajeu“ Maribor. IVAN ERLAH ČEVLJARSKI MOJSTER TRŽIČ. gOSllilla ID lUCbUl lja « Hrastnik. Gostilna Domitrovič (prej Dernoviek) Hrastnik. LJUDSKA TISKARNA Mar,b°R Ozvald Dobeic trgovina Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Občno Bauerheim Pavel trgovina Hrastnik Franc Bar pisalni stroji Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 407. konsum. društvo Hočevar Jerica prodajalka delikates Hrastnik. Gustav Bernhard trgovina stekla in porcelana Maribor, Aleksandrova cesta 17. Trbovlje. Antonija Hofbauer gsstilničarka Hrastnik. Alfred Stadler trgovina z galanterijskim in mešanim blagom na drobno in debelo Ljubljana, Sv. Petra c. 23. Ivan in Ivana Teržan natakar, gostilne Forte Loka pri Trbovljah. Stavbena gostilniška zadruga Blaž in Angela Hribar gostilna konsumnega društva v Tržiču. Edvard Škopek urar Ljubljana, Mestni trg 8. Gostilna Dreo pri Končanu Trbovlje. Delavski dom Trbovlje. Mr. Ph. Anton Ustar lekarna pri Sv. Petru, LJUBLJANA. Ložar & Bizjak manufakturna in konfekcijska trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 20, JOSIP VEBER gostilna sv. Urh Trbovlje. J. Sandrin Avgust Tratnik blagajnik strokovne organizacije Trbovlje. Dramatični odsek delav. izobraževalnega društva »SVOBODA4* podružnica Trbovlje. veletrgovina z usnjem » Ljubljana, mestni trg 6. Matija Perko splošno mizarstvo Sp. Šiška, Celovška c. 21. Anton in A. Pelko gostilna Dobrna Trbovlje, Fran Sušnik gostilna Bevgko pri Trbovljah. Krajevna organizacija Socialistične stranke Jugoslavije Trbovlje. Birtič Viktor gostilna in mesarija Hrastnik. Albina Rinaldo raznašalka „Naprej-a“ Trbovlje. Podružnica Unije slovenskih rudarjev Trbovlje. Stavbeno in umetno mizarstvo | A. Roiina & Co. Ivan Lisec brivec Trbovlje. KOLINSKA TOVARNA kavinih primesi LJUBLJANA. Ljubljana. Slomškova ulica 16. Kolodvorska ulica 8. Slavko Puškar brivec Trbovlje. Menjalnica Slovenske Eskomptne banke Kolodvorska ulica. LJUBLJANA. Nasproti glavnega kelodvora. j ZLATOROG ZLATOROG ^sssmamasas^st da snežiiobelo perilo. PRVA MARIBORSKA TOVARNA MILA, MARIBOR. Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. BUNC IN DRUG, Celje - Ljubljana - Maribor, Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne In domačo vporabo, kovaški premog in erni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. Vsem zadružnikom, krajevnim odborom in raz širjevaleem zadružne misli želimo pbdonosno novo leto 1922! Veselimo se dela v prospeh naše zadruge, ki smo ga izvršili v preteklem letu; upamo pa, da bodo zvesti naši zadružniki s veseljem vse potrebno ukrenili, da se bo naša zadruga v bodočem letu ne samo na zunaj razširila, temveč se tudi na znotraj bolj in bolj učvrstila. Zato skrbimo, da bomo asltsciie za povzdlg® hranilnih vlog v naši konzumni hranilnici v novem letu pred vsem razpredli. Le od gotovega uspeha v tem oziru je odvisen nadaljni naš razvoj tudi na zunaj! Zadružni pozdrav! Konsumno društvo za Slovenijo vpisana zadruga z omejeno zavezo. Ljubljana, poštni predal št. 13, tel, int. št. 178. Brzojavni naslov: KODES, LJUBLJANA. Pohištvo Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3. Trgovina z tlrobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami. Velika izbera vsakovrstnih zimskih potrebščin. gr== Potrebščine za krojače in šivilje. ===== Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klubove garniture ter kuhinjske oprave po nizki ceni Gosposvetska cesta st. 13 % Jnzffl na «fr©bno in dcfcoie. V ' Glavno zastopstvo polnih - gumijevih obročev za to-" jj vorne automobile tovarne 7—-- | Walter Martiny, Torino. 1 Hydravlicna stiskalnica za i montiranje gumijevih obro- -§Tj ^ev v centrali, Ljubljana, flfflžž. * Rimska cesta 2. Prevozno A- $■' podjetja za prevoz blaga Ulili: LiiiEiljana, m osla 2. ■TeSefon St. S88. 10 lovornih automobilov. Podruinice: Lgubljana, Maribor, Isograd, Dunajska cesia 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. priporoča IGU. VOK, spec. traovina šivalnih strojev in LJasblfa^a, Ssdfiia KSlca 7. Tovarna cementa ^idanmost pričela izdelovati in priporoča: Sfilektor PorSlandceniestt (fiSugg5fail&) najfinejše zmlet, ne vsebuje nobenega zrua v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetove.m znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1:8 cm2. SaSefcfor Fin-PorSiaridcemint počenja vezati v poldrugi uri in zvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo ustreglo. Ker se vsled pomanjkanja premoga^ izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila Ravnateljstvo tovarne cementa ZEdanmost. priporočamo tvrdko za rodbinsko in obrtno rabo, vse isofirebšžiise za Šivilje, krojače, čevljarje. Sra]ce. tavate, žlice, vilice nože i.t.i. ILiubSIant M ■ ¥ trgovini ks £ 0. Bernatovil § i Mestni trs it. 5 m ^ se delse še p© jak® niški mnlz j| M mos[;’e obleke..........od K 650 naprej, aim ^ moške raglane.........* od K 1100 naprej, jS| i§ moške hlače...........od K 150 naprej, i| damski plašči..........od K 550 naprej, MS §p damski kostumi.......od K 600 naprej, g damske modne obleke . . od K 900 naprej, ^ S damska krila.........od K 300 naprej, || kožuhovina............od K 300 naprej, gg gg Vse ?,e stvari s® k® ogled o vsakem lasu. p Petra nasip š 7. Kreniti r. z. z o. s. Izdeluje vsakovrstne snoyo^: oroile lf^** Popravila se izvrše strokovnjaško. Oddelek za prodajo manicije, revolverjev, pištol itd. Ceniki na zahtevo! Prodala srečk razredne loterije. Ljubljanska kreditna banka esss Brzojavni naslov: Braka, *= V Ullfellanl. relet.n st. 261 In 4!3— Selniška glavni«« K 50,660.600. Hexerve okrofjCe K 45,000.060'—. Sprejema viogc na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obreslovanju. Kupuje in ptodeja vse vrsto vrednostnih papirjev, financira erančne dobave in (kvo)iu.ie — vsakovrstne kredite. — Odgovorni urednik;. Maks Žagar« Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, 'zdajatclj: Ivan Mlinar.