Obseg-: Brana. — Opravila pri čebelnjaku meseca oktobra. — „Gospodarjevo oko pita živino." — Napenjanje živali. — Zdravilna moč čebelnega strupa.. — Kako je rediti telice. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Brana. Pri obdelovanji zemlje potrebujemo mnogokrat tudi brano. Brana nam služi sedaj za rahljanje in drobljenje prsti, sedaj za zatiranje plevela; sedaj podvlecemo ž njo seme, a zopet drugokrat vlačimo kako prebujno rastočo rastlino. Z brano poravnamo preorano zemljo in drobimo kepe, čistimo travnike mahu i. t. d. Brana je torej silno važno kmetijsko orodje in mora biti taka, da svoje delo popolnoma dobro opravlja. Ker pa je zemlja zelo različna, umevno je, da morajo tudi brane biti zelo različne. Ne moremo priporočati kake brane kot v obče najboljše za vse slučaje, ampak v tem kraji bode ta, v drugem kaka druga najboljša. Brana, katera se morda v kakem kraji posebno dobro spo-naša, lahko je v kakem drugem kraji le malo vredna. Največ razločka pri branah je v njih velikosti in teži tudi oblika zelo različna. Podoba 31. ter v dolgosti zob. Sicer je ali to ni posebne važnosti; glavna stvar je teža in pravilno zobovje. Brana sestoji navadno iz okvira in zob; le takrat, kadar spnemo več bran, oziroma branskih delov (glej podobo), potrebna je še spojna priprava ali skupna vaga. Branski okvir je ali lesen ali železen, isto tako zobje; vender pa so zobje večidel železni. Travniške brane sestoje iz mnogih posameznih delov, ki so med seboj speti; vsak tak del ima po 1 ali 3 zobe na vsaki strani, na eni daljše, na drugi krajše. Zobje morajo biti pritrjeni v okviru tako, da mole ali naravnost navzdol, ali pa so nekoliko naprej nagneni, in če so robati, moli naj en rob naprej. Za lahko zemljo zadostuje tudi lahka brana z manjšimi zobmi, težkazemlja pa mora imeti tudi težko brano, ker se sicer pri vla-čenji kepe ne razdrobe. Imamo brane, ki tehtajo komaj do 15 kg., pa tudi take, ki tehtajo do 200 kg. Kmetovalec si mora seveda izbrati tako, kakeršna je za njegovo zemljišče najprimernejša. Prav važno pa je pri vsaki brani, da ima pravilno urejene zobe. Vsak zob mora rezati svojo brazdo. V pod. 31. kaže zadnji (desni) del brane, kako naj bodo razvrščeni zobje. Podoba kaže štiridelno železno brano v siksak. Vzrok, zakaj da se spne več ožih bran skupaj, je ta, da se tako sestavljena brana bolj tal prijemlje. Če tla niso popolnoma ravna, pustila bi velika Št. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1891. Leto VIII. METOVALEC. Mrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar". Uradno ^ glasilo c. kr. kmetijske družbe ♦SP' vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld.. na '/a strani 8 gld.. na '/< strani 5 gld. in na '/, strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. brana marši kak prostor nepovlečen, tako pa se vsak del za se bolj zemlje prime. Ransomes je celi) tako brano sestavil, da se vzgiblje po dolgem pri vsakem robu in prav dobro vlači. Da se kepe kolikor moči razdrobe, \lačiti je treba precej hitro; zato so za vlačenje konji boljši od volov. Zemlja za vlačenje ne sme biti niti premokra niti presuha. Oe je premokra, se maže in zobje kepe le režejo, ne pa drobe; če je pa presuha, nočejo se kepe zdrobiti, ampak se ugibljejo zobovom. Prav dobro je, če se njive včasih tudi počez prevlečejo. F. Š. Opravila pri čebelnjaku meseca oktobra. Kdor je že konec septembra poskrbel za prezimo-vanje čebel, tega mesec i pri čebelnjaku nima veliko opravila. Pogledati je pač treba včasih, ker miši in enake živalce tudi čutijo, da se zima bliža, ter tudi gledajo, kje bi našle pripravno gnezdo, in iščejo ga dostikrat v čebelnjaku, celo tudi v panji. Ni ga leta, da bi se tu in tam ne čulo, kako so miši pri tem ali onem brezskrbnem čebelarji gospodarile. Kdor ima prelahke panje in jih misli jeseni pitati, zdaj je še čas, ker večkrat so še topli dnevi. Kaj je treba za to storiti, glej pouk meseca septembra. 'Kdor je do zdaj čebele premalo odel in zapažil, naj tudi zdaj popravi, ker dnevi so čedalje hladnejši, še hladnejše noči in čedalje bolj dolge. O prezimovanji čebel je bilo tudi uže rečeno, da, kolikor topleje so zapažene, tem boljše je. Pa ker nekateri tako lahko preslišijo, ali če tudi slišijo, tako radi pri svoji stari navadi ostanejo, ponavljamo še: Čebelarji glejte, da čebelam pripravite toplo stanovanje. Um in skušnja vas morata učiti, da vsaki stvari, bodi si človek ali žival, treba primerne toplote, drugače se ji slabo godi. Glej, čebela je tako rekoč poletna muha, in ali bo po zimi v hudem mrazu lahko prebivala, če ji človek ne da, kar zimski čas vzame? Koliko toplote da, ali bolj prav, koliko mraza zabrani tanka, večkrat komaj pol palca debela deščica, lahko vsak sam presodi. Močen panj, če ima dosti čebel in medu, tak se preživi, ali reven z malo čebelami in malo medom največkat pogine, če ne po zimi, pa ga spomladi kaka bolezen kot nasledek zadavi Zatorej čebelarji, priskrbite svojim čebelam toplo zimsko odejo, da vam mali trud in postrežbo prihodnje leto obilneje povrnejo. Ne pravim, da je že tega meseca tako silno potrebno, včasih je še precej toplo; ali kakor za se, tudi za čebele ne pozabi: kolikor hujši je mraz, toliko toplejšo odejo jim je dati. S tem pa tudi ne mislim reči, da bi čebele vedno prekladal in bolj zapaževal, ne, čebele ljubijo pokoj, še posebno po zimi. Zato, ako jih misliš po zimi imeti v čebelnjaku, moraš jih uže konec septembra vložiti in jih pri miru pustiti; le bolj po vnanjem moraš čebelnjak proti hudi burji in mrazu čedalje bolj zabraniti. gospodarjevo oko pita živino." Učeni profesor doktor Julij Kiihn je spisal izborno knjigo o umnem krmljenji govedi in na čelo jej zapisal stavek, ki je naslov temn spisu. Kiihn podrobno in s številkami dokazuje, kak razloček je med uspehom krmljenja, kjer se krma določuje po znanstvenih navodilih, dejanskih izkušnjah in gospodarskih razmerah ter krmljenje in oskrbovanje živine nadzoruje gospodar sam, in pa med krmljenjem, kjer se ne pazi strogo na vse navedene reči. Ti dokazi so tako zanimivi in prepričevalni, da jih čitalec z veseljem do konca prečita in si jih zapomni. Seveda teh pravil tukaj ne moremo ob kratkem razpravljati, ampak le naslovni rek si hočemo nekoliko ogledati in primerjati ga nekaterim našim gespodarskim razmeram. Prva oseba v družini je gospodar. Gospodar je gospod in (v naših razmerah) večinoma oskrbovalec svojega imetja. V pomoč ima gospodar družino, bodisi domače ljudi (sorodnike, domačo družino) ali pa posle. Če bi bili ljudje omikani, lahko bi bilo gospodariti, ker bi vsakdo po svoji vesti izpolnjeval svoje dolžnosti po najboljši moči. Ker pa do tolike popolnosti nismo še prišli in menda nikdar ne pridemo, umevno bode vsakemu, da je v vsaki družini prece j različnih misli in različno skrbnih in pridnih delavcev. Že po naravi sami ima za gospodarstvo največo skrb gospodar sam, potem pa v tistem redu, v kakeršnem razmerji so posamezni udje družine z gospodarjem. Seveda je tudi mnogo izjem, in neredko meni se gospodar za svoje go-podarstvo najmanj. Take razmere so silno žalostne in imajo neizogibne neljube posledice. Če bi hotel pogledati v kako vas, ne bilo bi težko razvrstiti gospodarjev po njih gospodarskih zmožnostih, oziroma po njih skrbi za gospodarstvo. Seveda bi dotič-nikom tega ne smeli povedati, ker se ima vsakdo le prerad za najpametnejšega. Drugače pa bi morali gospodarji soditi, če bi podrobno premišljali svoja gospodarstva v obče in vsako panogo posebe ter bi nje in njih gospodarski uspeh med seboj primerjali. Kjer bi bil uspeh dober, poiščejo naj se vzroki, da je mogoče posnemati, kjer pa je uspeh slab, zopet je treba poiskati vzroke, da se jih je moči varovati. Osebne razmere morajo se pri takih stvareh popolnoma potisniti na stran. Vender se le prerado zgodi, da ima priden, delaven in varčen gospodar mnogo zabavljalcev ravno zato, ker svoje gospodarske dolžnosti vestno izpolnjuje. Gospodar mora skrbeti, da se dela v gospodarstvu pravilno razvrste in da se vsako delo o pravem času hitro in pravilno izvrši. Zato pa ne zadostuje, da gospodar pove, kaj bi bilo dobro, da bi se podelalo; družina potem svojevoljno dela; tudi ni prav, če šele takrat premišljuje, ko ga kdo za delo vpraša, kaj bi se delalo. Kakor vsakdo ve, da po zimi, ko leži sneg na debelo po zemlji, ne bomo mogli orati, vlačiti, sejati i. t. d., da tudi ne bomo po leti v sobi pletli, predli, tkali i. t. d., ampak da ima vsak letni čas svoja posebna opravila, — ravno tako bi moral gospodar, opiraje se na časovne in vremenske razmere, za vsako delo naprej vedeti, kedaj se najlaže in najbolje opravi. Res je, da včasih razmere red nekoliko zasučejo, ali tudi na take slučaje imel bi biti gospodar pripravljen, da takoj potrebno ukrene in vzdrži red v gospodarstvu. Kmetovalec, ki dobro pozna svoje gospodarstvo, ne bode prišel pri razdelitvi in odmerjanji del v zadrego. O pravem času bo naročil njih izvršitev in jo tudi zahteval o pravem času. Velikost gospodarstva določuje gospodarju opravila. Veliki kmetovalec gotovo ne bode opravljal hlapčevskega dela, ker mora za obširno svoje imenje večinoma celo pri gospodarjenji dobiti pomočnika; pri srednje velikih posestvih ima gospodar tudi z gospodarjenjem zadosti opravila, da vzdrži red; mala posestva pa ne provzroču-jejo toliko skrbi, da bi gospodar ne mogel sam delati; večkrat se celo zgodi, da gre pomagat drugemu gospodarju, kadar je opravil svoja opravila. Malih posestnikov je pri nas največ, torej so tudi najvažnejši in njih pravilno ravnanje tudi zelo odločilno za splošne gospodarske razmere. Tak gospodar mora torej tudi sam prijeti za delo. Večkrat se sliši, da dela gospodar za 2 ali 3 delavce, če prav ni posebno priden. S tem se hoče reči, da drugi toliko pridneje delajo, če je gospodar navzoči. Za koliko pa šele takrat dela, če je priden! Primerov poišče si lahko vsak sam v svoji vasi. Skrben gospodar gleda, da se pridelki o pravem času in dobro spravijo, ter jih proda, kadar mu najbolj kaže. Zanikaren gospodar pa na vse to malo gleda, in prigodi se celo, da se mu to ali ono pokvari, da mu kedo kaj odnese, in prodaja, kadar se mu ravno prilika ponudi, naj si bode še pod tako neugodnimi pogoji. Ravno tako je pri stroških. Slab gospodar troši denar brez premisleka; kupi vsako reč, ki mu je všeč, in ko mu denar poide, čudi se, da je mošniček uže prazen, potreb pa ima še toliko. Dober gospodar ravna vse drugače. Preračuni uže prej, koliko bo primeroma skupil, pa tudi preračuni in dobro preudari vse potrebe. Razdeli jih v več razdelkov, na pr. v take, katerim je na vsak način zadostiti — za take mora biti denar; v take, katere sicer niso neogibno potrebne, pa bi vender le bile koristne — za take se izda denar po moči; kar pa ne donaša nikake koristi, za to tudi ne troši denarja. Iz tega vidimo, da mora gospodar imeti res silno bistro oko, da mora nadrobno pregledati vse gospodarstvo, da mora vsako najmanjšo stvar v gospodarstvu najbolje poznati, da mora dela pravilno razvrstiti, opravljati in nadzirati, pridelke pametno rabiti in z denarjem varčno ravnati. Ako bode gospodar gospodarstvu to, kar bi moral biti, vplivalo bode njegovo oko blagodejno na gospodarski uspeh in donašalo mnogo blagoslova. F. Š. Napenjanje živali. Kolikokrat se zgodi, da začne kako žival napenjati! Napenjanje provzroči navadno preobilno použita neprimerna krma. Mlada detelja, ovela, mokra, segreta ali slanasta zelena krmila napenjajo največkrat. Ako se žival naužije takih krmil, začno se v želodci prekuhavati in preidejo v neko kipenje, pri katerem se razvijajo plini v veliki množini. Žival postaja vedno bolj napeta, nemirna in, če razvijanje plinov v želodci ne poneha, poči in pogine. To je seveda velik udarec za kmetovalca, posebno za takega, ki nima mnogo živine. Ako hočemo napenjanje zabraniti. skrbeti moramo, da ne krmimo živali s krmili, ki napenjajo. Detelje, posebno mlade, ni dobro polagati same in mnogo, ampak najbolje jo je mešati s kakim suhim krmilom, na pr. s slamo; polaga naj se po malo in večkrat. Ako je mokra, naj se posuši in v krmilnici ne meče na kupe, da se ne segreje. Sploh naj se sveža krmila na tanko raztrosijo ali na lese denejo. Zato tudi ni dobro mnogo krmil nakositi in jih dlje časa hraniti; najbolje je, da se sveča krmila pripravljajo sproti. Nekateri priporočajo sejati msd deteljo po nekoliko kumine, ker neki zabrani napenjanje. Ako pa žival uže napenja, potem pa ji je seveda treba pomagati, da ne pogine. Proti napenjanju so različna sredstva, ki imajo vsa ta namen, da odstranijo iz želodca preobilne pline, nekatera jih posrčejo, oziroma pretvorijo, druga jih skozi odprtine odstranijo iz telesa. Kadar opazimo napenjanje, takoj je treba krepko drgniti žival s slamo, kar odpravlja plinove. Prav dobro in ceno sredstvo, katerega naj bi pri nobeni hiši ne mankalo, je apno. Vsak gospodar naj bi imel steklenico apnene moke. Žlico apna naj se dene v 3/i litra vode in da živali, ki jo napenja, in prav mnogokrat bo s tem rešena. Enak uspeh se doseže s salmijakom. Priporočajo tudi podleskov razmok. Ker pa je strupen, kupiti ga je mogoče le z zdravniškim spričevalom v lekarni. 1 žličko te tekočine se pomeša z lOkrat toliko množino vode, in to zadostuje za veliko govedo; teletu ali ovci pa se ne sme več dati nego 5 kapljic med vodo. Če bi to prvič ne pomoglo, kar pa se neki redkokedaj zgodi, sme se zdravilo šele čez kakih 20 minut ponoviti. — Včasih pa se napenjanje tako silno hitro hujša, da je treba plinom v vampu odpreti pot, da žival ne poči. Za to imamo dvojo pripravo: vbodalo (trokar) in pa požiralnikovo cev. Vbodalo je bo-dalcu podobno, na konci priostreno orodje, ki je vtakneno v cev (nožnico), na konci odprto. Napeti živali vtakne se vbodalo z nožnico vred v levo lakotnico v želodec; vbodalo se izdere, nožnica pa ostane notri, da odhajajo po njej plini iz živali. Človek, ki vbode napeto žival, stoji naj, kadar izdira vbodalo, tako, da mu ne puhnejo plini v obraz; nožnico pa naj drži s prsti, da je ne izdere z vbodalom vred. Nožnica se ne sme zamašiti. Vbodalo za goveda stane pri A. Pfanhauserji na Dunaji 1 gld. 50 kr. do 2 gld., za ovce pa 1 gld. 30 kr. — Požiralnikova cev je ovita z gladkim usnjem, na konci pa ima gladko, podolgasto bunčico (glavo), da laže drči po požiralniku. V cev je vtaknena palica. Ako hočemo rabiti za odstra-njenje plinov požiralnikovo cev, postaviti moramo napeto žival tako, da stoji s prednjim koncem života precej više nego z zadnjim, zato da se nabero plini v prednjem delu žolodca. Nato se dene živali v gobec prečnik (gladek les, ki ima počez v sredi luknjo) in se priveže za roge ali za vrat, da žival ne more gobca zapreti. Sedaj se vzame cev, v kateri je vtaknena palica, potegne se nekoliko z milnico, da je polzka, in porine se skozi prečnikovo luknjo v goltanec in skozi požiralnik v želodec Kedaj da pride cevna glava v želodec, čuti se v roki, katera cev drži. Ko se je to zgodilo, treba je stopiti na stran in izvleči palico; plini pa skozi prosto cev izpuhte ven. Pfanhauser*) prodaja požiralnikove cevi z vsemi pripravami vred po 6 gold. za goved, po 5 gold. za ovce. F. Š. Zdravilna moč čebelnega strupa. Kdo ne pozna pridnih čebelic? Od spomladi do jeseni nabirajo si neutrudno ob lepem vremenu sladkega medu, da imajo za zimo potrebne hrane. Vrhu tega pa še razveseljujejo čebelarja s svojo živahnostjo. Kakšno skrb ima ž njimi po zimi, da jo srečno prebijejo! oe predno mraz nastopi, zadela jih skrbno, da bi jih ne zeblo; potem pa jih hodi pridno opazovat, poslušat ob panje in jim donaša o potrebi hrane, da ne stradajo. Kako veselje spomladi, ko se toliko ogreje, da se morejo prašiti, in pozneje, ko začno rojiti! Kako posluša, ali matica uže „poje" ! Za vse leto ve, na kakem cvetu sedaj pa sedaj bero čebele, kakšen je med iz te in one rastline, koliko škoduje, če ta ali ona rastlina ne cvete o pravem času ali premalo. Jeseni pa preudarja, koliko bo imel ta ali oni panj medu, kako bi ubranil svoje čebele ropa-ricam, in sto drugih misli roji mu po glavi. Če količkaj utegne, sede pred uljnjak in opazuje svoje ljube živalce. Pa ne samo čebelarjem tudi mnogemu drugemu ugaja pridna čebelica in njen sladki pridelek. Nekaj pa je, česar se marsikdo boji, dasi ni Bog ve kake nevarnosti, in to je čebelni pik. Čebelarji, ki so uže večkrat bili pičeni, ne menijo se mnogo zanj, bolj občutljivi ljudje pa od *) Popoln naslov: A. Pfanhauser, Maschinenfabrikant etc. Wien, VIII., Strozzigasse, 41. * njega precej oteko. Oteklina se čez nekaj časa poizgubi, in s tem je stvar končana. Vender se zaradi nadležne otekline vsakdo varuje čebelnega pika. Kakor je uže mnogokaj pojasnilo naključje, pokazalo se je tudi slučajno, da je čebelni strup izborno sredstvo proti udnici (revmatizmu). Naj omenim nekaj primerov, ki jih navaja „ Dunajski kmetijski list". Župana Kehla iz Arnstadta v Turingiji je tako zelo trgalo po desni roki, da jo je prav iz težka dvignil do glave. Slučajno ga piči čebela na palec pod noht, na kar mu oteče palec in potem še roka. Med tem pa je pojemalo trganje, in čez pol ure je bil popolnoma zdrav. Po leti pa se je mož prehladil, ker se je premočil, in udnica se mu je povrnila. Hotel se je vedoma ozdraviti, kakor se je spomladi slučajno s čebelnim strupom. Pusti, da ga pičita dve čebeli na roko, in v četrti ure je bil zdrav. — Urednik „ Ajhštedskega čebelarja" (Eichstadter Bienenzeitug) je imel po eni roki tako hudo trganje, da niti suknje ni mogel sam obleči. Nobeno zdravilo mu ni pomagalo, in zdravnik ga je tolažil z lepim vremenom. Lepo vreme je prišlo, bolečina pa je ostala. Sedaj gre k uljnjaku, da ga piči par čebel, in v nekaterih urah je bil zdrav. — Ed. Skorpil piše, da je dobil vsled hudega prehlajenja tako udnico v noge, da ga je mučila skozi šest let neprenehoma noč in dan, da se je komaj premikal; posebno hudo mu je bilo, ko se je delalo deževno vreme. Nobeno zdra vilo mu ni pomagalo nič. Ker je bil prijatelj čebelam, imel jih je poln uljnjak in poskusil je vsako pametno novost, tako da je zelo napredoval ter daleč prekosil svojega soseda, sivega moža, starega čebelarja. Ta pa mu je zavidal in, če je le mogel, grajal mu je početje. Nekega dne mu reče sosed, da ima star panj, ki mu prav pridno roji, pa je tako hud, da mu ne more nič medu vzeti; poskusi naj torej on svojo izurjenost. Dasi se je pripravljalo ravno k nevihti in je Skorpil trpel silne bolečine v nogah, lotil se je vender le dela. Natakne si čebelarsko čepico, nese panj na mizo pod senčno drevo in ga začne razdirati. Toda komaj se dobro pripravi, usujejo se okrog njega čebele in, ker mu drugod ne morejo do živega, opikajo ga prav skozi tenke letne hlače po nogah, da mu močno otečejo, če je bil prav vajen čebelnega pika. Ker razdražene živalce le niso odnehale, pobegniti je moral pred njimi na veliko veselje soseda čebelarja, ali še bolj vesel je bil Skorpil, ker od tiste ure je bil zdrav. F. Š. Kako je rediti telice. Živinorejec naredi lahko iz telic, ako zna ž njimi prav ravnati, dobre molzne krave. Vender je le malokje videti, da bi jih prav redili; celo ne zmenijo se veliko za njih rejo. Zato pa ni čuda, da ne dajo pozneje takega užitka, kakeršnega bi lahko dajale ob pametni reji. Iz večine je mlada goved pri nas le slabo rejena in zanemarjena. Pa tudi, če jo predobro rede, ne bode za pravo rabo. Mlado žival krepko rediti, ali bolje rečeno, pitati, je gola potrata in nepridna zapravljivost. Tako žival je sicer veselje gledati, toda za dobro molžo ne bode nikdar. Ako hočemo vzrediti dobre molzne krave, moramo nad pol leta stare telice polagoma privajati manj tečni krmi. Opuščajmo počasi pokladanje krepke in zelo tečne krme kakor ovsa, zdrobljenega žita, otrobov itd., kakeršna je bila odstavljenim in do pol leta starim telicam potrebna. Začnimo pa polagati več slame, sena in korenstva, kakor pese, repe itd. S takim krmljenjem se pričnejo razvijati mezgovnice (mlečnice) in vamp. To pa je poglavitni pogoj, ako hočemo vzrediti za molžo dobro goved. Junce treba seveda drugače rediti. Gledati je, da žival zelo krepko uspeva in postaja močna za delo. Posebno močno naj se torej razvijajo mišce, kite in kosti. Ves drug namen pa ima reja telic, pri katerih je najbolj gledati da se jim razvijajo mezgovnice, ki so odločilne za poznejšnjo mlečnost. Teiice je najbolje rediti po leti zunaj na paši; poleg tega pa morajo dobivati tudi potrebne krme v hlevu. Koder ni paše, tam je za uspešno rejo neogibno potrebno tekališče. Paziti je, da se telice ne rabijo prezgodaj za pleme, ker bi sicer zastale v rašči. Navadno so, kadar so 1V2 leto stare, godne za pleme. Le posebno krepko razvite pripuščaš lahko, ko so leto dopolnile. Izkušnje uče, da postanejo zgodaj dorasle telice kaj dobre molznice. Če je le mogoče, naj se gleda na to, da se prvikrat otelijo ob novi krmi, ker se tedaj vime lahko najbolj razvija, in ker to najlaže pospešuje mlečnost. Kadar se je telica ubrejila, treba jo je krepko rediti. Preslaba reja ji škoduje ves čas pozneje. Breja potrebuje telica največ tečne krme, ker mora živiti sebe in mlado bitje v sebi, ker mora rasti in razvijati se vime. Poleg tega jo je treba tudi pridno znažiti. Razne re6i. — Lukllje V siru. Dr. \Yeigmann se je prepričal z natančnimi poskusi, da se luknje v siru narede prvih štiriindvajset ur. Luknje nastanejo po nekakem vrenji. To vrenje provzroče neke bakterije, katere razkroje mlečni slador. Pri tem razkroji se dela ogljenčeva kislina, če je v siru dosti teh bakterij, razkroje veliko mlečnega sladorja in naredi se mnogo ogljenčeve kisline, in zaradi tega nastanejo v siru luknje. — Krompirjeve kali so škodljire govedi. — Zdaj je čas za to, da opozorimo naše kmetovalce, kako škodljivo je krmljenje s takim krompirjem, kateri je uže pognal kali. Solanin je otrovna snov v krompirji, katera se nahaja posebno v kaleh. Kedar krmimo govedo s takim krompirjem, nastopajo enake prikazni, kakeršne pri neposrednjem otrovanji s sola-ninom. Zato nikar ne krmiti s krompirjem, dokler ne otrebimo kali. Na Poznanskem so nekje pokladali govedi tak krompir, ki je uže poganjal, pa je živina večinoma zbolela; popustila je pičo, razprla noge in povešala glave; oči so jej strmele in zarudele, in žila ji je jela nagleje biti Ko so jo gnali iz hleva, omahovala je kakor v omotici, ali se celo zgrudila na tla. Ko so jej pa spremenili krmo, pokladaje jej sena, okrevala je žival navadno v šestih dneh Vsakakor treba previdnosti, kedar spomladi krmimo govedo s krompirjem. Omenimo naj tudi, da krompir, ki je začel kaliti, zelo slabo redi. — Odpadki rogovja so izvrstno gnojivo trti, ker imajo v sebi veliko dušca. Razpadajo počasi, to pa le koristi, ker takov gnoj služi trti več let. Če ni pregloboko podkopan, ne drži se vender dolgo ter se razkroji v dovoljni množini. Ne zadostuje pa, če samo takov gnoj uporabljamo, ker trta potrebuje tudi precejšnjo množino fosforne kisline in kalija, vsled tega naj se uporablja tudi pepel, kateri ima obilo prej imenovanih snovi. — Suho Šotno prst je dobro devati v gnoj na gnojišči, da popije gnojnico in zadržuje amonjak. Tudi se lahko rabi za steljo, da se prihrani slame. S samo tako prstjo brez slame se pa ne sme nastiljati. ker živinskih izmečkov tako ne pobere in ne posuši, da bi živina na suhem ležala, kakor je za zdravje potrebno. — Proti telečji driski priporoča neki francoski kmetovalec zdravilo, katero je mnogo let uspešno rabil. Skuhal je 250 gramov riža in pa nekoliko kosmuljevih (agrasovih) korenin v 2 do 3 litrih vode ter dajal precedek zjutraj in zvečer bolnim teletom, da so ga pila. Večinoma je ta čaj pomagal uže drugi dan. — Vsako driskavo tele je treba postaviti na suh, gorek kiaj samo in je z gorkim namolzenim mlekom napajati. Kiselkasto mleko uže samo na sebi mnogokrat provzroči ■drisko. Snaga pa je prvi pogoj, da se ozdravi bolezen, katero največkrat provzroči nemarnost. Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 230. vprašanje: Steklenice in vse potrebne reči za izdelovanje sodne vode za domačo porabo se dobodo pri tvrdki: „Carl Pochtler, Fabrik, Soda\vasser-Apparate in Wien." Za domačo rabo, kjer sodne vode ni dobiti lahko, so ti aparati zelo umestni. V Škofji Loki, 3. oktobra 1891. A. Sušnik. Vprašanje 233. Po Vašem priporočilu sem pustil kipeti svoj jabolčnik na grozdnih tropinah, in sicer sem vzel na vsak hektoliter mošta 1 kgr. tropin. Pridejal sem tudi na vsak hektoliter mošta 4 kgr. sladkorja. Kipenje je sedaj zelo burno, in bruhanje iz soda je uže ponehalo. Prosim pouka, ali naj sedaj mošt pretočim in tropine odstranim? Mošt je bil narejen 5. oktobra. (P. R. v L.) Odgovor: Mošta ne pretakajte, ker izkušnja uči, da potem kipenje precej skoraj popolnoma preneha in da se tak v kipenji moteni jabolčnik z največim naporom ne očisti do poletja. Iz svoje izkušnje Vam zagotavljamo, da nismo mogli v takem moštu z nobenim sredstvom zopet obuditi kipenja vlie temu, da smo ga imeli več dni v primerno zelo \isoki, enakomerni toploti. Pustite sedaj svoj mošt lepo v miru ter ga zaprite, kakor smo v zadnjem „ Vrtnarji" priporočali, z vrečico napolnjeno s peskom, ali še boljše s kipelno veho. Grozdne tropine ne bodo prav nič moštu škodovale, če tudi dalje časa v njeui leže, nasprotno, čreslovna kislina, ki jo bodo oddale moštu, je jabolčniku zaradi trpežnosti, hitrega čiščenja in tudi boljšega okusa zelo potrebna. Mošt pretočite, kadar bo popolnoma pokipel, kar bode okoli božiča, če imate gorko klet. Na vsak način ga pa pretočite, predno nastopi spomladanjsko gorko vreme, ki zopetno kipenje obudi in lahko vzdigne drožje, kar moštu ni koristno. Vprašanje 234. Prosim naznanila, kje naj bi kupil kipelnih veh ? (A. D. v Z) Odgovor: Kipelnih veh doboste pri tvrdki „Admini-stration der Weinlaube in Klosterneuburg." Ploščevinasta veha stoji 70 kr., steklena pa 1 gld. 20 kr. Vprašanje 235. V našem obližji je letos živina pre-gostokrat obolela za napenjanjem. Spominam se, da sem nekje bral o neki cevki, ki se vtakne živini skozi požiralnik v vamp, da ji vetrovi odidejo. Kje je dobiti cev in kako se rabi brez nevarnosti? (J. K. v D. v pri R.) Odgovor: Obširen odgovor na to vprašanje je v pričujoči številki v članku .,Napenjanje živali." Euak članek s podobami smo priobčili v 12. številki ^Kmetovalca" 1. 1887. Vprašanje 23 i 1 O na občni zbor podružnice c. kr kmetijske družbe Tuhinjske, ki bode 25. oktobra t. I. popoludne po cerkvenem opravilu (ob 3. uri) v šolskih prostorih v Zg. Tuhinji. Na zborovanje vabijo se vsi gg. udje in oni, ki nameravajo 1. 1892. k družbi pristopiti. VSPORED: 1. Nagovor prvomestnikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. O saditvi (presajanji) sadnega drevja; govori prvomestnik. 4. Nasveti posameznih udov. V Z g. Tuhinji dne 8. oktobra 1891. Matej Kljun. s. r., prvomestnik. Tržne cene. V Ljubljani z dne 14. oktobra 1891. Pšenica gld. 8.77 kr., rž gld. 8.12 kr., ječmen gld. 4.06 kr.,. oves gld. 3.09 kr., ajda gld. 5.36 kr., proso gld. 4.71 kr.. turšica gld. 5.30 kr., leča gld. 10.- kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 9.— kr. (Vse cene veljajo za 1 hektoliter.) Krompir 100 kgr. gld. 2.23 kr. Prašičje salo 66 kr., špeh svež 56 kr., špeh prekajen 64 kr., surovo maslo 70 kr., goveje meso 62 kr., telečje meso 60 kr.,. svinjsko meso 54 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.) 100 kgr. sena gld. 1.87 kr., slame gld. 2.14 kr Na Dunaji do dne 14. oktobra 1891. Pšenica gld 10.50 kr., rž gld. 10.20 kr., ječmen gld. 7.40 kr., oves gld. 7,— kr., turšica gld. 6.70 kr., fižol gld. 9.25 kr., grah gld. 10.25 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Suhe češplje gld. 13.50 kr. 100 kilogramov. Goveda (lepi voli) gld. 61.— kr. za 100 kgr. mesarske vage. Prašičje salo gld. 55.50 kr. za 100 kilogr. Špeh gld. 49 25 kr. za 100 kilogr. Loj gld. 30.— kr. za 100 kilogr. Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48. od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov. Kože od jagnet po 107 do 135 gld. za 100 komadov. Med 100 kgr. gld. 35,— kr. Vosek 100 kgr. gld. 140.50 kr. HPJT INSERATE TB« sprejema rKmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V ,Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ^Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narode. (7 — 18) m- ! 100.000 ! sto tisoč najlepših 3, 4 in 51etnih smerekovih sadik, izgojenih v najhujši burji, toraj povsod dobro vspevajočih, prodaja tisuč po 2 gld. 50 kr., 3 gld. 50 kr. in 4 gld. 50 kr. in tudi ceneji ako jih kedo več skupaj naroči, (73—2 ) Andrej Rovan na Čoln nad Vipavo. •00000000000*00000€>00 o o o o o o Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger 1. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v Grstclci. - {Ta drevesnica pripoznana kot ena najv cjih in nailiolj vreiljenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborilo zalogo: i Vrtnlo, visokodebelnatjh in pritličnih: sadnega drevja, vi-y sokodebeliiatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone A in enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za prltllkovoe; T Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja 5 (8 — 19) za drevorede itd. Q Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja. q Cenike je dobiti zastonj in franko. ooooooooo 00000000000000000000 ooooooooooo 7 pisarni c. kr. (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeV slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleivveis: Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. » n „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr n - Vrtnarstvo. Cena I gld, za ude 75 kr. L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. idolf Trientl; Stelja in gnoj. Cena 10 kr W. Schleicher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Kant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr K^* Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za poštt. Vahnja Jas tog 1 gl-'/»zab. gl. 1'17 ;\v, posebno veliki 2 zab.\<^r gl. 2-35, zab. gl. l oON vse to s eolnino vred. Kava: Naravnost došla 4 kgr. 8 (76—1) _ I Hitra pošiljatev po pošti za I mala naročila: Ural Ffl¥iiap1/»k8r-K1-1'90 biserni M V1J (11 4 » gl. 13 Naravnost iz vode: dokazano sveži dohod v Avstrijo. 5 kgr. težek zavoj morskih rib ls/4gl. ! slaniki gl. 160. flfltniiro Preko 50 komadov USlllp gl. 2.63. Žele jegulja 5 kgr. gl. 3-65 Žele slanik 5 » » 175 Slanik za speči 5 > » 175 Jastog 5 » > 510 Losos 5 » » 3-55 Edvard Maver, Altona. 1 Prava Moka kava. ! Važno za kmetovalce ! Lekarnarja C. Blodig-a lužilo (68—4) najzanesljivejša obramba proti snetljavosti pšenice, ječmena, ovsa, turšice i. t. <1. Cena zavoju, ki zadostuje za 1 novi cent semena 13 krajcarjev, > > > > » 2 > > » 25 » Glavna zaloga pri C. 151o-, (lrogerist v Gradci. m 0 ♦ ♦ J. Blasnikova tiskarna : 9 12 v Ljubljani na Bregu št se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe jl za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. T Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni T ali večih barvah. (11—6) A Vse po najnižji ceni okusno in hitro. ♦ V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. i Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. A Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družite kranjske MUC po dvakiat na leto in sicer brezplačno prijaviti med ,,Malimi nuznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to š»evilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Xeudje plačajo za objave med ,,Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Lepa hiša (vila) par minut od Slatine na Štajarskem oddaljena je z zemljiščem vred prav ceno (za 5000 gold ) na prodaj. Hiša je krasno ležeča na liribčeku s prelepim razgledom na okolico, ima 6 sob v I. nadstropji z elegantnim pohištvom, štiri sobe pri tleli, s prostorno kuhinjo, s shrambo za jed in s tremi zelo prostornimi in lepimi kletmi Zemljišča sestoječega iz vrta, sa-dovnaka, travnika in njiv je 3 orale. Kupci naj se obrnejo na Dragoslav Sigl-a, hišnega posest, v Slatini na Štajarskem. (69) Večje posestvo išče na več let koj njevici na Dolenjskem. najem Josip Koss v Kosta-(70) Ekonom, kateri je kmetijsko šolo dovršil z odliko, ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika in se more izkazati s spričevali večletnega službovanja na velikih posestvih, išče službe. Ponudbe je poslati na Josipa Kossa v Kostanjevici na Dolenjskem. (71) Špargelnove sadike, prav močne furtski", — rzgodni argentuil" — 1 gold. 100 komadov priporoča F naslednih vrst: „Zgodni er-- in „Conovers kolosal po Ogorevc pri Brežicah. (72) Za vrte! priporočam gomoljke in korenine cvetic, katere se najboljše v jeseni sade na pr. hijacinte, tulipe, crocus, anemona, alium, borconia, funkia, gladiola, narcisa, lilija, montbretia, phlox, drittoma, viola itd, itd. F. Ogorevc pri Brežicah. (73) Sadna drevesa, Za saditev v jeseni priporočam lepih, močnih, pravilno vzrejenih sadnih dreves, najboljših namiznih in tržnih vrst. Pritlikovih piramid na jamčeno prave pritlikovne podlage požlabtnjene. Velika zaloga divjakov eno in več letnih, vrtnic itd. F. Ogorevc pri Brežicah. (74) Izvrstno Probstajsko in Šlanstedsko semensko rž ima na prodaj samo za svoje ude c kr. kmetijska družba v Ljubljani in sicer 100 kjg po 14 gold. Odda se najmanj 25% (75) Lepega pava ima oddati grajščinsko oskrbništvo v Bledu. (76) Fužina (kovačnica na vodi) v Zg. Tuhinji se odda takoj v najem. Fužina leži tik okrajne resic in je edina kovačnica sploh v občini. Več se poizve pri Jos. Smolnikarju v Zg. Tuhinju pošta Kamnik. (77) 6 lepih pavov in sicer 2 stara ter 4 mlade ima naprodaj Ivan Jamar, grajščinski oskrbnik v Črnem potoku, pošta Šmartno pri Litiji. (78) — Jamčenje, olajšava plačevanja in oddaja na preskušnjo. ^ Tovarna strojev za kmetijstvo in vinarstvo Ig. HELLER na Dunaji, (28-ie) II. Praterstrasso IV i*. 78. Slovenski, nemški in laški cenik, ki ima 144 strani in polno podob se pošilja na zahtevanje zastonj in franko. Pošteni zastopniki se povsod sprejemajo. Važno za posestnike lepnatih streh! Patent-Starrtheer (Stabilni katran) je preskušena in zanesljiva maža za nove kakor stare poškodovane strehe od lepnice in za izolovanje proti vlagi. Ž njim se mrzlo maže. ne postane mehek pri najhujši solnčni vročini in da ga ni potrebno potrositi s peskom kakor navadni katran. — Prodajamo strešno lepnico, strešni lak (kovinski katranov vosek), rdeči lak. lesni cement, strešni kit, asfaltovo smolo, premogov katran karbolinej in lesni katran. SH?- Vse po najnižji ceni. Tovarne kemijskih izdelkov v Tnrrnitzii itd. Dunaj, II., Scherzergasse Nr. 1/2. (33—8) Opomnja. Za razkuževanje prodajamo: Kreolin, surovo kar-bolno kislino, karbolno apno, razkuževalni prašek, železni vitrijol kotnajboljšaobrambena sredstvaproti kužnim boleznim. Navodila in cenike zastonj in poštnine prosto. "Tinktura za želodec katero pripravlja G. Piccoli, lekar pri „Angeln" v Ljubljani na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček po 12 stekl. velja gld, I •;$<>, z 55 stekl. (zabojček 5 kg.) velja gld. 5-2ti. Poštne troške plačajo naročniki. Stekleničice po 15 kr. dobivajo se tudi v raznih lekarnah. Odrašeni jemljejo na tešče po eno žlico na dan, otroci po eno kofetno z vodo pomešano. Učinek bo potem ali večji ali manji. kakoršna je narava dotičnika. in pokaže se ali preje ali pozneje. Zato treba se je vsakemu po svoji telesnosti ravnati, da tudi več ali pa še manj vzame. Ta tinktura ozdravi prav hitro bolečine v prebavnih delih ; kot čistilno, telo odpirajoče sredstvo pa deluje bolj počasi in to žele čez nekaj ur. Ako se naredi na dnu steklenice gošča, naj se pred porabo tinkture steklenica do dobrega pretrese, kajti ravno gošča sestoji iz onih snovij rabarbare. ki se izločijo iz sestavine zdravila. Pri vživanji te tinkture treba natančno se držati zmernega, ne preobilnega uživanja jedil in pijač. Vsaka steklenica te tinkture ima utisnjeno ime izdelovateljevo (G. Piccoli. Laibach) in jej je pridejan popis o rabi v treh jezikih, na kojem ovitku je natisnjena postavno zavarovana znamka ali marka. (58—8) Naroča se ta tinktura v lekarni G. Piccolijevi v Ljubljani na Dunajski cesti, kjer se po poštnem povzetji najhitreje odpošilja. Bartheljev izvirni Karbolinej je najboljša in najcenejša maža za les nepresežene kakovosti. 5 kgr. stoji 1 gld. 50 kr., 100 kgr. 16 gld. na Dunaji, J^iziln z« seme kot varstvo proti snetljavosti 1 zavoj za 100 litrov semena 15 kr., več skupaj tudi cenejši. 3£«.st zii varstvo usnja., ki naredi usnje mehko, trpežno ter varuje pred mokroto in mrazom. C. kr. patentovana mast za kopit«, ki varuje kopita pred raznimi boleznimi. 1 kgr. stoji 80 kr., 5 kgr. 2 gld. 50 kr., 100 kgr. 40 gld. in sicer na Dunaji. Mast za vozove muzati, olje z« stroje i. t. d. se prodaja najcenejši. M1C H A E L BAR T H E L & COMP. na Dunaji, X., Keplergasse 20. (Ustanovljena hiša 1. 1781.) Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl. Dopisuje se slovenski. (67 — 4) Vse stroje za kmetijstvo in vinarstvo! Pluge, brane, valjarje, sejalnice, ži-tokosne stroje, senene grablje, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelje, lokomobile, trijere, žitočistilnice, robkače, slamorez-nice, stroje za žito treti in repo rezati, mline za sadje, stiskalnice za sadje, mline za grozdje, vinske stiskalnice, stiskalnice za olive, škropilnice proti peronospori, stroje za sadje lupiti, sušilnice za sadje in zelenjad, vinske srkalnice, kletarsko orodje, pompe, krožne žage, decimalne in živinske vage, stroje za mleko posnemati, srkala, stroje za vrtati, stiskalnice za sladko krmo, stroje za prati, stroje za lan otrepati i. t. d. Vse v najboljši sestavi po fabriški ceni.