Naročnina mesečno мц ^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub-
25 inozem- ^^F^^^fc ^^^^^ Ш ^^^^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^ ^^ ^^ Ijana St	in
^^^^ ^ W ^^M ^^ » ^^^ Ш ШШ	W ШЛ44 za inserate:
^^^^^	Ш ^^^^^ ш^^^Ј ^^^^^
I Din _ Ш Ш	Praea-Diina j 24.797
Uredništvo ie v ^^^^^^^^Uprava:
Kopitarjevi ul WÊÊÊ^^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^	jeva 6. telelon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«	S^ff^tUiZ?».":»:
Grozote iz republike Liberije
Predsednik republike največji trgovec s sužnji — Strašne podrobnosti
o lovih in o sejmih „človeške živine"
Evropa - odloči se !
Proti nevarni igri z orožjem se je dvignil z vso resnostjo v imenu katoliške Cerkve svareči glas njenega poglavarja. Od včeraj naprej pa imamo tudi besedo največjega sodobnega državnika, Brianda, ki je v Ženevi zbranim diplomatom zaklical: Evropa se mora združiti, ako noče poginiti. Vsi odkriti prijatelji miru botlo Briandu hvaležni za njegovo veliko in le|x> besedo in je samo želeti, da njegov plemeniti poziv najde v srcu evropskih državnikov globljega odmeva, ker sedanji kurz evropske politike, če se ne spremeni, nas vodi po najkrajši poti k novi strašni vojni, nas vodi v obubožanje in boljševizem.
Ako se ne posreči prizadevanje za združitev Evrope, potem imamo v kratkem v Evropi dva mogočna bloka držav, katerih eden je za spremembo mirovnih pogodb in drugi nasproten. Oba si bosta stala nasproti kakor I9U trozveza in ententa. Na čelu držav, ki zahtevajo spremembo mirovnih pogodb, stojita Italija in Nemčija, za obstoječe stanje pa je Francija s svojimi zavezniki. More se zgoditi neznaten, brezpomemben dogodek in vsa F ropa bo zaplamtela v strašnem vojnem požaru. Pripadnost k Društvu narodov bo od vseh držav zahtevala usodno odločitev: ali za ali proti — in tako nobena država ne bo mogla ostati nevtralna.
Mrzlično, nervozno ozračje, ki vonja po smodniku. j>ovzroča najbolj velikansko oboroževanje vseh držav, pri čemer se uporabljajo vse moderne iznajdbe na polju kemije, elektrike, strupenih plinov in zrukoplovstva. Nova vojna se |K> svojih strahotnih sredstvih lic bi dala z ničemer do sedaj poznanim primerjati. Radi zračne vojne se bodo države v vsem svojem obsegu morale takoj spremeniti v en sam velik vojni tabor. Končalo bi se z uničenjem Evrope. Brez zmagovalcev in premagancev bi cvetoča Evropa ostala razdejano [pogorišče, bodočim stoletjem zgovorna priča človeške strasti in zaslepljenosti. Narodom je treba dopovedati, da ga ni cilja, ki bi bil vreden tolikšnih žrtev. Proti vojni agitaciji je treba dvigniti mirovno propagando. Splošno mora prodreti spoznanje, da pred zgodovino in pred očmi večnega Boga tudi narodi morejo nositi obraz zločinskega morilca in ne le posamezniki. Vojsko kot sredstvo medsebojnega obračunavanja je treba postaviti na zatožno klop: deshonorons la guerre! Osramotimo vojno!, je klical Hugo po nemško-francoski vojni 1870. leta. Koliko bolj smo dolžni mi to storiti, ki smo doživeli nečloveškost svetovne vojne.
Priprava za bodočo krvavo vojno je že obstoječa gospodarska vojna evropskih držav, ki nas vodi v brezpogojno obubožanje. Svetovna vojna je itak vzela Evropi stoletno gospodarsko prvenstvo in ga izročila Anglosasom. Negospodarski sistem carinskih zidov, s katerimi so obdane vse države, gospodarsko obubožanje samo pospešuje. Izmenjava blaga se umetno ovira, evropski trg je razdrobljen na nešteto drobcev, nasprotje narodnih interesov se umetno stopnjuje. Zaščitne carine davijo lasten trg, ker tudi druge države odgovarjajo, z enakimi ukrepi. Mesto da bi vsak narod prideloval in izdeloval, za kar ima naravne predpogoje in *bi oskrboval tudi druge pokrajine, se vsaka država trudi, da vse sama producira. Posledica tega je, da cene rastejo, plače pa padajo. Kajti domači trgi so premajhni, da bi mogli |x>rabiti nacionalno proizvodnjo. Tako vedno bolj obubožavajo delovne in kmečke mase evropskih narodov.
Razven tega se izvoz v prekomorske kraje vsuko leto bolj krči. Tudi Južna Amerika, Azija, britanski dominijoni si ustvarjajo lastno industrijo in zapirajo svoj trg evropskim proizvodom. Tak gospodarski razvoj sili Evropo, da si gospodarsko bodočnost išče na lastnih, evropskih tleh, da se postopoma odpravijo carine in se za vso Evropo ustvari en sam ev-ropski trg. Brez tega je resno ogrožena evropska industrija in kmetijsko gospodarstvo. Kanada, Amerika, Argentina. Rusija morejo namreč proizvajati cenejšo in boljšo pšenico, ker imajo ugodnejše podnebje in ker ogromno razsežnost deviške, neizrabljene zemlje omogočil obsežnejše in cenejše pridelovanje s pomočjo strojev. Agrarni produkti evropskih držav imajo že danes višjo ceno na domačem trgu kakor uvoženi iz Amerike. In sčasoma nodo prekomorske države evropsko kmetijstvo sploh ubile, ako Evropa ne razširi in ne da prednost domačemu trgu pred inostronskimi. Nujno je to potrebno za rešitev evropskega kmeta In celotnega evropskega go«|>odnrstva. Ker čc bo enkrat kmet nu tleh, tudi industrija ne bo delala, ker ne bo kupca za njene izdelke.
Obubožanje evropskih mas in brezposelnost vodita do socialne revolucije iin boljševizma. Bati se ie, da sc botlo mase obupane
London, 17. jan. os. Javno mnenje, katerega je odkritje strašnih razmer med sužnji v Liberiji tako raztogotilo, se ne more vpokojiti. »Morning Post« zahteva danes od svoje vlade, da se odločno zavzame, da se ta rana enkrat za vselej izpere. Ta list navaja grozne podrobnosti o položaju sužnjev in o postopanju raznih domačih ter ameriških trgovcev s temi zavrženci. Predsednik republike sam in visoki državni uradniki so se pečali z nakupovanjem in s prodajo sužnjev. Liberjanska republika šteje okrog dva milijona črncev. Od teh jih je samo nekaj manj kot pa 10.000, ki so svobodni, vsi drugi pa so v popolnem suženjstvu. Sto-tisočerim pa se godi slabše, kakor se je godilo sužnjem v poganskem Rimu ali v najbolj nedostopnih barbarskih krajih, kamor še ni segla evropska civilizacija.
Poročilo opisuje v podrobnostih pritožbe raznih šefov, ki izpovedujejo, da so prihajali evropski in ameriški trgovci oboroženi s puškami in biči, ter so z največjo krvoločnostjo lovili delavce za svoje plantaže. Ko so jih nabrali zadosti, brez ozira na to, če so bili družinski očetje ali ne, so jih povezali v čete, ter jih med neprestanim pretepanjem odpeljali v svoje nasade. Državne oblasti so se skrivale, kadarkoli so se trgovci pojavljali po naselbinah. Poročilo navaja slučaje, da so celo starčke šiloma vlekli iz vasi ter jih kakor napol gladne zverine z bičem silili na delo. javno in brez
Ženeva, 17. jan. kk. Evropska komisija se je danes dopoldne posvetovala o tem, ali naj se pošlje povabilo Rusiji in Turčiji. Ni pa prišla do nobenega zaključka. Dopoldanska seja se je po živahni debati odgodila na popoldne. Na dopoldanski seji je izjavil nemški zunanji minister dr. Cur-tius, da bi bila huda napaka, če bi se Evropa že ' vnaprej delila v dve skupini, tem bolj, ker imata Sovjetska Rusija in Turčija pri problemih, o katerih se ima vršiti debata, enake interese kakor v komisiji zastopanih 27 držav. Tudi sta obe državi že sodelovali pri važnih komisijah Društva narodov v Ženevi. Dr. Curtius je nastopil tudi za to, da je treba ti dve državi izrecno pozvati k sodelovanju, ker se moramo izogniti vsakemu nepotrebnemu nerazpoloženju. Norveški ministr. predsednik je nastopil za to, da se vse to vprašanje odgodi na poznejši čas, češ da je predlog prišel preveč presenetljivo. Romunski delegat Titulescu in jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič sta z nekaterimi drugimi delegati uve'iavljala, da je evropska komisija dobila od plenarne seje Društva narodov nalog, da vrši svoje delo v zvezi z neevropskimi članicami, kakor tudi z državami, ki niso včlanjene v Društvu narodov. Zato je vprašanje, ali je komisija sploh pooblaščena, da sama od sebe razpošilja vabila za udeležbo pri delih komisije V gotovem oziru je tudi angleški zunanji minister Henderson priznal to stališče, dasi je popolnoma soglašal s tem, da se povabita Rusija in |
Belgrad, 17. jan. 1. Glavni odbor Narodne banke je imel danes dopoldne sejo, na kateri je poleg tekočih vprašanj sklepal o nekaterih važnih vprašanjih. Sklenjeno je, da se za ravnatelja Narodne banke imenuje dr. Milan Protič. dosedanji vršilec dolžnosti generalnega ravnatelja.
Novi ravnatelj dr. Protič je sin pokojnega Sto-jana Protiča Rodil se je leta 1898. Svoje študije je končal v Parizu. Do sedaj se je odlikoval v organizaciji Narodne banke, kjer je že več let uradnik.
Sprejeta je bila letna bilanca Narodne banke, ki bo objavljena v »Službenih Novinah«. Iz bilance posnemamo tole:
Pasiva: Stroški centrale in podružnic 41,317.000 Din, amortizacija nepremičnin 7,147.000 Din, tantieme upravnemu in nadzornemu odboru ter uradnikom 4.113 000 Din, država dobi 38,671.000 Din. delničarjem se razdeli na račun dobička 25,781.000 Din, skupaj pasiv 123.951.441.90 Din.
Aktiva: Dohodki od obresti na menice Din 68,368.000, dohodki na posojilih 16.000.000 Din, dohodki od posojil državi 7.068.000 Din, drugi dobički 32,494.000 Din, skupaj 183,951.441.90 Din.
Glede aktiv posebej so številke tele: Kovinska podlaga v zlatu, srebru in raznih tujih valutah znaša skupno nad 236,112.000 Din, gotovina v nikla-
otlvrnile od sistemu, ki jih ne more zaposliti in preživiti. Še preje seveda bi Evropo vrgla v naročje boljševizma vojna, katere bi evropski narodi ne prenesli, ne da bi strmoglavili režim, ki bi jih gonil v tolikšne katastrofe in jih silil prelivati kri za cilje, ki so jim tuji.
Za evropske tlržave ni druge rešitve, kakor da z duhom sprnvljivosti iščejo pametnega sporazuma na osnovi pravičnosti. Sedanje napete razmere pn nujno vodijo v nepredvidene zmešnjave, v katerih bi želi samo skrajni elementi. Če zmugu boljševizem, potem je uničena evropska kultura. Potem ne bo združil Evrope mir in gospodarska pamet, ampak nasilje in razdejanje. Do Pil nevrone uotovo pri-
prikrivanja so posestniki plantaž izkoriščevali do mozga zasužnjeno prebivalstvo, javno in neprikrito so se vršili redni sejmi, na katerih so se sužnji prodajali. Moški sužnji so se lahko prodali za 4 lunte (1000 Din), ženski sužnji pa za 6 funtov (1400 Din). Lepe in mlade ženske so se pa prodajale gor do 28.000 Din. Inozemski trgovci, kakor tudi domači privilegiranci so si nalovili na stotine ženskih suženj, jih izkoriščali do zadnjega ter jih naposled poslali kakor živino na svoje plantaže. Me-šanokrvni otroci, ki so se rodili iz teh barbarskih razmer, so bili takoj vrženi med najnižjo maso sužnjev v najbolj oddaljene kraje države, kjer so bili prepuščeni zopet drugim divjim lovcem. Poročilo s posebnim ogorčenjem poudarja, kako so se skozi dolga leta uprizarjali pravcati lovi na male otroke, da bi se onemogočila njihova izobrazba v šolah. V Liberiji torej ni bilo potrebno nobeno šolstvo. Poročilo govori v posebnem poglavju o velikih organiziranih lovih na sužnje. Trgovci so prišli v veliki množini na konjih in pripeljali s seboj tudi pse, katere so spustili na prebivalce. V deželi vlada sistem prisilnega dela. Sužnji se zastavljajo kot garancija za neplačane dolgove. Domače suženjstvo pa je vsakdanji običaj.
Kar je najhujše pri vsem tem, je dejstvo, da se je ves ta smrad in vsa ta grdobija prqtežirala od zgoraj, da so o teh razmerah bili zelo dobro poučeni gotovi evropski krogi, ki se prav čisto nič
Turčija. Popoldne je francoski zim. minister Briand govoril v imenu francoske vlade, ne pa kot predsednik komisije. Izjavil je odločnoi da ima komisija izvršiti točno določen mandat plenarne seje Društva narodov. Kakor vsaka druga komisija Društva narodov mora tudi ta komisija delati, dokler ne konča svoje naloge, ki obstoja v tem. da preštudira možnosti evropskega združenja. Briand je odrekal komisiji pravico, da bi smela sama od sebe spreminjati svojo sestavo. Sklep Društva narodov od meseca septembra izrecno ugotavlja, da sme in mora ta komisija za posamezne svrhe iskati zveze z drugimi državami. Zdto je dana možnost, da posamezni pododbori te komisije pritegnejo tudi druge države za gotova dela. Stavil je predlog, da se naroči tajništvu Društva narodov, da ugotovi, ali so druge države pripravljene k sodelovanju in na katerih poljih in pri katerih posebnih vprašanjih. Nato je italijanski zunanji minister Grandi poudarjal nujnost, da se takoj povabita Rusija in Turčija Ker se komisija kljub zopetni dveurni debati popoldne ni mogla zediniti, se je pod predsedstvom Brianda zopet imenoval poseben odbor, v katerega so bili določeni dr. Curtius, Henderson, Grandi, Titulescu in Motta. da najdejo formulo za sporazum.
Nato se je v komisiji začela debata o včerajšnjem referatu Colijnsa ter je kot prvi govornik nastopil angleški zunanji minister Henderson.
stem kovinskem denarju nad 27.057.000 Din. posojila na menice in druga posojila nad 1.637,156.000 Din, državni dolg znaša skupno 897,799.000 Din, račun začasnih zamenjav bankovcev skupno Din 4.020,905.000.
Nadalje so našteti razni fondi, rezervni, za dividende itd., ki znašajo skupno 83,302.000 D Skupna aktiva 13.832.629.225.45 Din.
Bančna pasiva: Ravnotoliko. V glavnem so tale: 50.000.000 Din glavnica, denar v prometu 5.000,600.000 Din itd itd. V razmerju z letom 1929 je zanimiv pojav, da so se bančni dohodki znižali za 6,973.000 Din. Njihovo zmanjšanje je bilo v obrestih na eskont in lombard.
Na seji se je sklenilo, dn napredujejo ravnatelji podružnic v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Določil se je dnevni red občnega zbora, ki bo 8 marca. Izplačilo dividend v znesku 460 Din. V fond kralja Aleksandra I. pri Narodni banki za podporo gospodarstva se votira 1,000'XX) Din. Za delo na standardizaciji deželnih pridelkov 1,000.000 Din. Sklenjeno je dalje, da se tiskajo novi tisoč-J dinarski bankovci, ki bodo ulični francoskim. V j kratkem pridejo v promet novi bankovci po 10 in I 100 Din, na katerih bo naslov »Kraljevimi Jugoslavija«.
de. Ali se bo združila na narodnostnem principu in nu osnovi evropske tradicije in zu-padne krščanske kulture, ali pa jo 1к> združila tretja internacijonulo. Bolj in bolj se zdi, da bo Evropi voliti samo meti t ima dvema možnost ima.
Zato bi bilo jnko želeti, tla vodilni državniki ne slede fanatičnemu egoističnemu nacionalizmu, ki tako ovira zbližunjc narodov in katerega je tudi sv. oče ostro obsodil. Milijoni oči gledajo danes na Ženevo. Strašno odgovornost sprejemajo krmarji držav nase prod zgodovino. Naj bi se držali starega krščanskega načela: kjer je potreba: edinost, v dvomnih vprašanjih — prostost, v vsem na ljubezen.
niso sramovali sedeti v Društvu narodov pri isti mizi s predsednikom Kingom, ter mu prirejati veličastne sprejeme po evropskih prestolicah. Se danes bi se najbrže nikdo ne bil zmenil za grozote v Liberiji, če bi ne bila ameriška konkurenca začela skrbeti angleške trgovce z gumijem. Američani so vzdrževali v Liberiji velikanske nasade gumijevih dreves. To se angleškim trgovcem ni do-padlo. Svoj pritisk so izvajali na ta način, da so odkrili, pod kakšnimi nečloveškimi razmerami Američani, posebno družba Firestone, pridelujejo kavčuk.
Nezaslišano je tudi dejstvo, da liberijska republika sestoji iz osvobojenih črnih sužnjev, ki so bili iz Amerike prepeljani v to samostojno državo. Upravičeno bi smeli pričakovati, da bo narod, ki je poizkusil strašne dobrote suženjstva, imel srce, da ga zatre, kadar bo samostojen. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Grozna odkritja preiskovalne komisije bodo imela za posledico, da se bo barbarska republika postavila pod nadzorstvo Društva narodov in da bo angleška vlada brezobzirno zahtevala, da se ustanovi stalen odbor za suženjstva pri DN, kar je leta 1929 preprečila Francija. »Times« pristavljajo, ad je še mnogo enake gnilobe na zemeljski obli, katera se iz diplomatskih ozirov prikriva, katero bo pa treba neusmiljeno izrezali, če bo naša civilizacija hotel? ostati res vredna tega imena.
Nj, Vel, kraljica - kumica zastave J, S.
Belgrad, 17. jan. 1. Jut-i se bo v Belgradn vršila manifestacija Jadranske straže. Belgraiska podružnica dobi namreč jutri novo zastavo, ki ji bo kumovala kraljica Marija. V teku današnjega dne je prispelo v Belgrad veliko število delegacij iz vseh kraiev naše države, da se udeležijo veličastnih manifestacij za naše morje.
Avtobusni promet
Belgrad. 17. jan. ž. V trgovinskem ministrstvu je izdelan zakonski načrt o ureditvi avtobusnega prometa v celi državi. V tem načrtu st> sodelovali miši znani strokovnjaki. Ia načrt ima za cilj. tla uredi vprašanje osebnega in tovornega prometa tam, kjer ni železniških prog. Obenem se je izvedel tudi pravilnik za izvajanje tega zakona. Gradbeno ministrstvo bo v dogovoru z bonskimi upravami začelo z urejevanjem glavnih prometnih žil v državi. Z gradnjo se bo pričelo že spomladi. Proge bi bile tele: Skopljc—Niš. Belgrad—Novisad—Su-botica, Zagreb—Subotica, Belgrad—Punčevo— Vršuc. Merodajni krogi so že dobili 5 [x)iiudl> in siccr 2 iz. Švice, 2 iz. Francije in 1 iz Nemčije.
Postopatmo po zakonu
Belgrad, 17. jan. ž. Znkon o ureditvi kmetijskega ministrstva od 25. inarcn 1950 naglaša, tla morajo načelniki kmetijskega oddelka banskih uprav imeti kmetijsko fakulteto. Te dni je bil imenovan pri neki bauski upravi za načelnika kmetijskega tnldelka uradnik, ki nima zakonite kvalifikacije. Radi tega so agronomi sklenili, da na merodujnem mestu opozorijo na to zakonito določilo zakona o ureditvi kmetijskega ministrstva.
Za lesne trgovce
Belgrad, 17, jan. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je dobil obvestilo: 1. Od kr. konzulata v Pečuju, da je madjarska vlada povišala carino na uvoz lesa na Madjarsko; carina znaša za vsakih 10.000 kg 50 zlatih kron oziroma 58 pengii. 2. Od našega generl konzulata v Helsingforsu, da se neka velika finska tvrdka za pohištvo zanima za večjo množino hrastovega lesa. Interesenti naj se obrnejo na industriisko-komercijalni odsek zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu pod št 922. 3. Od našega gener. konzulata v Milanu, da se več italijanskih tvrdk zanima za tvrdke v naši državi, ki se bavijo z izvozom drv in ogl:a in ki še nimajt trgovskih zvez v zgornji Italiji. Interesenti naj se obrnejo na industrijsko-komercijalni odsek zavo da za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradi pod št. 1067.
Obsodbe na smrt
Sofija. 17. jan. AA. Sevlijsko sodišče je obsodilo včeraj morilce treh sodnikov na smrt in sicer: Uzunova. Ivanova, Vasiljeva. Georgijeva in Bogdanova. Obsojeni so bili istočasno na večno izgubo državljanskih pravic. Obsojenci imajo 15 dnevni rok za pritožbo na kaeacijo
Brzojavka
Pred prezidavo hotela smo cene sobam znižali za ca. 15—20°/,
Hotel Slon, Ljubljana
kopališče, restavracija in kavarne se cenjenim dosfom orioornrn
Ženevski Babilon
Letna bilanca Narodne banke
Dr. Milan Protič, novi ravnatelj
Pretekli teden
Doma
Majziuiiueiiitejši dogodek notranjepolitičnega poutciMi z« nas je brczdvoma potovanj.4 gospodu luimi dr. Murušiča po Prekmiirju, po dravski in mežiški <lolini. Banov obisk jc veljal našim obmejnim krajem. Sprejem je bil povsoil prisrčen iu odkritosrčen. Po\sod je jr. l>an slišal glasne izraze nevenljive uda nos t i ljubljenemu vladarju Jugoslavije ter dobil zagotovila, da se Ivo branik» domovina na najbolj i^postavljeui točki kraljevine, la rod je taiu stal na straži, branil vsako ped zemlje, se pustil preganjati in poniževati, a vzdržal je. ohranil je jezik svoj in svojo zemljo. Nikjer drugod ljubezen do domovine ni tako vkore-tiitijena v srca, kakor nu nu«i meji, kjer je ijilo treba zanj žrtvovali rsrtk dan. Merilo Iju-liezui |Mi niso besede, niii izjave, ampak pripravljenost za žrtve in žrtve same, katere l.ju-iK z.en. nalogu. G. ban sc je. na budne oči prepričal, da naša severna meja dobro drži, du je v rokah rodov, ki skozi stoletja niso klonili tu.ji sili. Urez dvoma je dobil tudi vtis. da je liitidiski duhovnik bil na nuši severni meji od nekdaj vodja predstaže, voditelj obrambnega i, ja. včasih on edini med vsemi izobraženci. Nikomur se ne bo posrečilo, da loči 'zgodovino iti-; i h obmejnih krajev od patriotizma, tihega in delavnega patriotizma naše duhovščine, od delovanja in garanju, zopet tihega ,.'1 priznanj neodvisnega delovanja naše duhovščine v prosvetnih Ln gospodarskih društvih, katere je mukoma in \ brk vsem težavam razpletla kakor živo mejo po naših severnih pokrajinah. Tudi poslednja dva aktu. koučnovcljuvna pri-jdopitev Prckinurju ' in Mežiške doline kral jevini Jugoslaviji je lieiz.brisljivo vezana na dva duhovnika. dr. L. Ehrlicha in dr Slavita, ki sta sc zanj borila na mirovni konferenci v Parizu. Tu dejstva moramo poklicati nazaj v spomin. da m: v dnevnem šuntlru ne pozabijo. Mi bi bili tuili veseli in srečni, če bi smeli in mogli dum -. s svojimi poslati tudi čestitke g. bana i :i4 narodno zavedni in \ požrtvovalnem patri '.ičmiji delu preizkušeni duhovščini. Mi siiio P' cpri( uni, da so prve izostale le po pomoti in d,i lo. kar je zamujeno, ne bo odloženo.
\V mednarodni politiki
smo priče dveh velikih dogodkov, ki se «dni odigravata v :-.cneyi iu sicer \ okviru Društvi, narodov. Dve veliki stremljenji si stojita nasproti istočasno pred istimi mednarodnimi po-liiiki na istem zasedanju Društva narodov. 1'r-vii mišel j«1 posvečena miru, organizaciji miru v Evropi, iskanju sredstev, s katerimi bi mogli za vse večne čase odstraniti vsbk<. nevarnost vojnih grozo Ta želja je skrita v rakoinien >-vaneiu \ scevropskeni ali |>ancvropskem po-kretu, katerega propagira francoski zunanji minister. .Mi vemo. koliko je vreden tu ppkrcl л sedanjem položaju. Toda etična vrednost po-1Ша se- ne s*e presojati po neuspeli,iti. ki ga spremljajo vsled neugodnih prilik, ampak no njegovi notranji moralni dobrini. Panevropsli juLret. ukoraviio jc mogoče danes v sedanjein joložaju le maska za nekaj drugega, jc .111 jK) sebi globoko krščanski. Kol takega srn in<-ramo ljubiti in vsak v svojem okolišu zanj t ич 11 delati. O11 je močan zunanji pojav tega cl---111 turnega stremljenja, ki sc pretili po tu-štn sodobnem človeštvu in ki napoveduje so-lktaristično dobo, ki se polagoma 'pred ninni odpira. Bodoča doba Ik> naša doba. Krščanska, či jo 1к>шо znali pravočasno jjokristjaniti in p.nevropski jK>kret lio naš, lio kr""nski, če mu ^01110 znali brez nepotrebnega skepticiznia Ли. krščansko vsebino.
Druga velika ideja, ki so poraja v Ženevi jc tej prvi nasprotna. Na zunaj sc bo роК../aiu v blesteči obliki neseoičuo ljubezni do narodnih manjšin, vzhičeiiegn ogorčenju n;,d suženjstvom v Liberiji. Če jo pa razgalimo in ji odvzamemo vse okraske, jKztem se nam bo predstavila v podobi razdirunja vsega obstoječega. Nemčija bo udarila po Poljski, 11e zato. ker so ji pri srcu Nemci 1111 Poljskem, ampak ker hoče seči jx> pokrajinah, katere ji jc svetov ua vojska iztrgala. Italija bo nastopila proti Panevropi nc zato, ker ne veruje v njeno nif žnost. ampak ker bi rada iz jx>novnegu rušenja obstoječega odnesla zase nove dobičke. Nn eni strani, torej Evropa, ki sc zbira, ki se spreminja v organično enoto, na drugi strani Lvropa. ki razdvaja, ki cepi, ki jxileguje meje fn bo knuilu potegovala strelske jarke. Nuša kraljevina sc nahaja hvala Bogu med onimi, ki ibirajo.
Čimbolj zasledujemo inozemske dogodke. Hmbolj sc odkriva pred natni resnica, da 1к> katolicizem moral preboleti težke čase. Na Гп ncoskem sc je pojavila levičarska struja. ki ne skriva
Kulturno bornih namenov
x Angliji, deželi širokogrodnosti in verske toleranco. sc istotako kn že jo tendence, ki merijo v lo smer. Komaj je konflikt na Malti nekoliko počeli! rane, že sc oglašajo novi gromi, ki nn-,T..)vc(lujejo oster boj za enakopravnost kuto-li-i.ih privatnih šol. V Litvi je kulturni boj v 11 jvečjem razmahu. Katoličani so bili po'is-njeni iz javnega življenju, vzeta so jim bilu vsa društva in sedaj se je začelo še preganjanje luhovščine. V Rusiji kotniiiiizein i idaljujc svoj brezobziren l>oj proti vsa ni veri. nterna-
Jugoslavija most med katolicizmom in pravostavjem
Predavanje gdč. A unie Christitsch dne 0. jan. v Londonu, o katerem je : Slovenec, že poročal.
Govorica uvodoma ugotavlja, kako so Srbi, Hrvati iu Slovenci skozi dolga stoletja sanjali o skupili domovini. Največji med prvoborilelji je djakovski škof Strossmavf-r, veliki prélat, bogotlo-
vec in Jugoslovan.
>Zgled velikega Strossmayetja ni ostal osamljen. Med katoliškimi prelati, kot je bil rajni škof Mnhnič, ali sedanji zagrebški nadškof Bauer in bivši ljubljanski knezoškof in, sedanji nadškof Jeglič, bomo vedno našli voditelje v boju za razširjenje katoliških idealov in neustrašene zagovornike jugoslovanske misli.«
Veličastni samostani in cerkve, katere je srbski narod postavil v 13. stoletju, dokazujejo kako daleč je segla zapadna kultura. Najlepša cerkev v Dečn-niinu ie bila sezidana po načrtih nekega kotorskega frančiškana.
Predavateljica nato |ireide 11a zgodovino političnega združenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vmes je vpleteno mnogo dragocenih opazk o dogodkih, ki so dovedli do verske ločitve med Jugoslovani od časov Dušana Silnega, katerega so rimski j)apeži še naslavljali s ' Carissinio in Christo Filio noštro : pa gor iniino delovanja nadškofu Save, katerega opevajo tudi narodne pesmi iz Dalmacije. Bizantinska in zapadna latinska kultura sta trčili skupaj šele v srednjem veku. Oba cerkvena obreda sta bila enako v časteh. V Srbiji bržkone bolj ko pa kjerkoli drugod. Potem pride doba trpljenja, Kosovo, boj za najsvetejše pravice v Srbiji. Boj za narodno samobitnost v Bosni. »Žn krst čnsni in za slobodu zlatnu« je bilo geslo pravoslavja v teh časih preganjanja. Dr. Alaupovič piše, da je zgodovina Bosne napisana š krvjo katoliških frančiškanov. Tako so eni in drugi, pravoslavci in katoličani, doprinesli svoje za obstoj jugoslovanske misli. ki se je ohranila skozi stoletja in med svetovno
vojno vzcvetela v nepričakovano lepi bujnosti. Jugoslavija je danes dejstvo. In ta Jugoslavija je krščanska država, ki veže bizantinsko vernko obeležje na latinski zapadui kulturni svet. Božja previdnost jo je torej odločila, da tvori most med pravoslav-jem in katolicizmom.
Predavateljica nato dokazuje, kako se obe veri polagoma druga drugi približujeta, kako stalni stiki med jugom in severom podirajo predsodke. Katoličani prihajajo na jug, odpirajo se nove župnije, nove škofije, predsodki padajo, prozelitizma ni. V Belgradu je 30.000 katoličanov, 1 katoliške cerkve, naselili so se katoliški redovi. Katoličani imajo nalog, da ne delajo propagande za spreobrnitve. Pravoslavci se ne : spreobračajos:, anijiak se vračajo k edini Cerkvi. Miss Christitsch navaja zgled ljubljunskigu prote dr. Jaukoviča, ki se udeležuje javnih katoliških procesij ter na katoliških procesih predava o češčenju Matere božje.
Veliko pripomagajo k medsebojnemu spoznavanju tudi katoliški škofje v mešanih verskih krajih. Tako je znano, da djakovski škof dr. Akša-niovič nikdar ne zamudi prilike obiskati tudi pravoslavne cerkve, ako se nahaja v kraju, kamor ga je zanesla njegova škofovska služba. Na kolodvoru ga sprejmejo civilne in vojaške oblasti, katoliška in prvoslavna duhovščina. Nato gredo vsi v katoliško cerkev, kjer se vrši Te Deum. Od tam ga popeljejo v jiravoslavno cerkev, kjer ga posadijo na škofovski prestol. Vsakokrat se mu izroči spomenica, v kateri se naglaša skupna udanost krščanski veri.
Meni je še nedavno škof dr. Akšamovič sam pripovedoval, kako velike uspehe je že dosegel s tem ravnanjem. Tudi pravoslavni jnitrijarh Varna-va je posetil katoliško cerkev v Karlovcih, kar je napravilo najboljši vtis na obe veroizpovedi. Pred nekoliko meseci so se vršili skupni sestanki med katoliško in pravoslavno hierarhijo, in sicer z ozimni na šolski zakon, ki predvideva vorouk v državnih šolah. Katoličani ljubijo zavne verski; ina-
Poires popolnoma porušil mesto
Poires združen z izbruhom največ'ega mehiškega vulkana - Pred potresom mraz, sneg in poplave
Newyork, 17. jan. V četrtek je bil v Mehiki silen potres, kakor ne pomnijo enakega od I. 1911, dalje.
V	vseh južnih državah Mehike je potres prekinil vse cestne iu železniške zveze. Zato se škoda, ki jo je povzročil, ne da če prav preceniti kakor se tudi še ni moglo ugotoviti število ubitih ljudi.
V	mestu Mehiki samem je potres porušil mnogo hiš in so bili mnogi ljudje zasuti; veliko število je ranjenih, smrten slučaj pa je dozdaj znan samo eden.
Središče potresa ie bilo severovzhodno od nie-stu Oaliaka, ki šteje 40 000 prebivalcev in je popolnoma porušeno, dasi je potres, kakor je radio-telegrafično sporočil vojaški guverner države Onyu-ca. general Evansto Peres, trajal samo H minute. Prebivalci so v divjem strahu zbežali v prosto polje. Vojaštvo, ki je začelo takoj pomožno nkt-ijo. je izvleklo dozdaj iz ruševin par desetin oseb. deloma mrtvih deloma težko ranjenih, veliko pa jih je še zasutih.
Večja poslopja v Oaliaki so se popolnoma porušila, tako tudi vladna jialača. tako da «uvOrner in drugi uradniki kampirajo 1111 prostem v šatorih. Vojaštvo je postavilo veliko šatorišče tudi za ostalo prebivalstvo.
Več ali menj močni tunki so se čutili tudi v ostalih državah Mehike in v federalnih okrajih Vera Cruz in San Pico. Povsod je prebivalstvo panično bežalo nn plau, dasi potres ni napravil tu veliko škode.
V	mestu Mehiku so prvi sunek začutili ob 6 51 minut, toda potres je dosegel svoj maksimum eno minuto pozneje, štiri minute potem pa je sunkomer
jiotresuegu observatorija v Tacavuti zaradi sile potresa prenehal funkcijonirati.
Veliko" avtomobilov so sunki prevrnili, tako da so se razbili, šoferji in pasažirji so bili eni težko drugi lahko ranjeni. Panika je bila tem večja, ker je bil prekinjen električni tok. Ljudje, ki so bežali iz. hiš, so se vrgli ua kolena, proseč Boga, naj jim prizanese.
Mcil potresom se jo videla na nebu svojevrstna rumena svetloba, iz katere so švigale žareče strele, kar je trajalo nad eno uro. Obenem se je odtrgal oblak. Vuila v vodnjakih pa je mahnila oziroma je poniknila v zemljo. Prevrnili so se tudi nekateri spomeniki.
Potres je prinesel korist samo kaznjencem v zaporih. Ti so se ob jjotresnih sunkih in paniki je-čarjev hitro zavedli, da bi jim to moglo prinesti svobodo, in ko se je podrl neki zid, so neovirano zbežali 1er se razkropili na vse štiri vetrove.
Potres so čutili tudi inozemski observatoriji. Tako n. pr. je observatorij v Firenci zaznamoval daljni potres, kojega valovi so aparate zmotili za dobo nad pet ur, to se pravi, da so najmenj dvakrat obkrožili zemeljski globus.
Izvor omenjenega rumenega svita se je kmalu pojasnil. Potres je bil namreč združen z izbruhom ognjenika Popokatepetln. Zanimivo je tudi, da je pred potreeom vladala nenavadna zima in je padel sneg. kar je v mestu Mehiki zelo redka prikazen. Potresni val je tekel vzdolž teka reke Rio Panuco.
Kakor rečeno, je bil to najjačji potres po letu 1911. Takrat je bilo jioriišenih 41 mest. ubitih pa
•2000 oseb.
Viharji tefifo nad Evropo
Orfeon prevrgef vlak, poškodovat parnike, rušil ceste in hiše
ciora!
brezbožnikov bo tam knuilu istoveti
Berlin. 17. jan. kk. Preteklo noč je divjal po vsej severni Nemčiji hud orkan. V Berlinu so bili gasilci in reševalna društva neprestano zaposleni. Na nekem predmestnem kolodvoru je vihar raztrgal lesen most. Na Frlderikovi cesti se je podrl stolp vogalne hiše. pri čemer je bil neki delavec težko ranjen. Na okoliški lokalni železniški progi je vihar prevrgel vlak, pri čemer je bil vlakovodja ubit. Ob dolnji Labi in na morski obali Severnega morja je povzročil vihar velike motnje v prometu. Promel z ladjami je prekinjen. V hamburškein pristanišču je vihar odtrgal več parnikov z brega.
London, 17. jan. kk. V Angliji je bil zopet velik vihar, ki je napravil mnogo škode in oviral promet 1111 morju. Ko je oceanski parnik »Vorška vojvodinja- proge Canadian-Pacific hotel piuti iz
\ komunistično internacioiialo. Kako naj po-znb:uu. omeniti Kulturni boj. ki sc bije na naši meji, kjer se pod pretvezo fašističnega nacionalizma preganja slovenska duhovščina in slovenski jezik v bogoslužju. Vrhunec še ni bil dosežen
pristanišča V Liveipoolu, je vihar jiotisuil kljun na pomol in ga do sedaj niso mogli oprostiti.
Pariz, 17. jan. kk. V Alžiru so se včeraj utrgali oblaki ter je nastala strahovita poplava, tako da so nekatere ceste bile dva metra pod vodo. Poškodovana je mestna hiša predmestja Karroe in mnogo trgovskih lokalov 1111 glavni prometni cesti. V siluo narustlih vodah reke Harach je bilo videti več človeških trupel.
Romunira se poriuia sovjetom
Carigrad, 17. jan. kk. -Romunska vlada je poslala Turčiji prošnjo, da bi v Moskvi posredovala v svrho, da bi prišlo do rusko-«imunsko prijateljske pogodbe in pogodbe o nena-pndnnju. Romunska želja odgovarja novim balkanskim načrtom Turčije, ki bi rada preprečila vsako nevarnost konflikta v jugovzhodni Evropi. Zbližan je med Bukurcštoin in Moskvo j>a je nemogoče, dokler bo Romunija odklanjala rusko zahtevo po ljudskem ghieo-sovanju v Besa rabi ji. Turško posredovunje bi bilo torej zaenkrat brezuspešno.
nlfestncljo. Znano je, s kako globokim spoštovanjem gledajo pravoslavci na katoliško procesijo z Najsvetejšim v Belgradu, kateri prisostvuje kraljev zastopnik, člani vlade in oddelki vojske in mornarice. Pravoslavci |wbožno padajo na kolena kadar se najsvetejše približuje.
»Stalni stiki so se ustanovili med posameznimi univerzami. Prof. Mgr. Grivec, eden od največjih živečih poznavateljev pravoslavja, kojega znanstvena dela so bila posebno priporočena od Svote Stolice, ima stalne zveze, s pravoslavnimi učenjaki. Drugi učenjak svetovnega slovesa, dr. Simrak, se je specijalizirnl ua zgodovino prvih stoletij krščanstva Njegova raziskovanja v vatikanskih arhivih so odkrila rezultate, ki 1111 sj/lošno ne zvenijo prijetno na ušesa nekaterih njegovih pravoslavnih kolegov. Simrak je namreč iiespod-bitno dokazal, da so prorimske tendence obstojale med Srbi še dolgo časa po razkolu.*
Predavateljica primerja odnošaje med obema verama v drugih državah in pride do zaključku, da nikjer teren za zbližanje ni tako dober kakor * Jugoslaviji.
Jugoslavija je torej v resnici edina država, v kateri se katolicizem in pravoslavje v enaki meri, brez predsodkov in brez ljubosumja udeležujeta narodnega življenja iu udejstvovanja. Samo v Jugoslaviji živita obe veroizpovedi približno v enakem številu, imata iste narodne in plemensko ideale in ista krščanska načela. Obe sta prelivali kri za svojo vero. Protestantizem ni vplival ne na eno ne na drugo. Združitev ne bo prišla ne danes ne jutri, toda ne pozabimo, da zgodovina cerkve ne računa po letih ali po desetletjih. Cerkev računa s stoletji. Jugoslovanski katoličani so prepričani, da so v službi te velike misije, da imajo nalog, zgraditi most preko prepada, ki loči obe cerkvi ter tako pospeševati trenotek, katerega je božja previdnost izbrala za končno vrnitev pravoslavja k ve soljni cerkvi.
Angleži iščejo nove trge
London, 17. jan. AA. Danes odjxitujeta angleška princa v Santander, kjer se bosta vkrcala na križarko »Oropesa«. V prihodnjih šestih tednih bo waleškl princ potoval po državah Južne Amerike. Obiskal bo Ande in jezeiro Titicaca. Trgovski krogi polagajo največjo važnost v to, da bo princ otvoril velerazstavo britske trgovine v Buenos Airesu.
London, 17. jan. A A. Na podlagi razgovore« med britsko industrijsko zvezo in kanadskimi ministri, ki so se udeležili imperijalne konference, je bilo Sklenjeno, da odpotuje v Kanado odposlanstvo britskih industrijcev pod vodstvom predsednika britske industrijske zveze Sira Jamesa Lithgowa. Razpravljalo bo s kanadskimi induetrijci o raznih problemih, ki interesirajo obe državi.
Med kolesi gospodarske krize
London, 17. .jan. os. Glavno tajništvo predilni-ške strokovne zveze javlja, da so se pogajanja med jiodjotniki in zastopniki delavstva razbila. Delavci so namreč j>redlagali, da se naj vrši glasovanje za ali proti i>redlogu predilniških podjetnikov, ki so hoteli zvišati število predilnic, katere naj jjosamez-ni delavci nadzorujejo, da bi s tem mogli odslovili še nekoliko delavskih moči Delodajalci niso pristali 11a zahtevo delavstva ter so napovedali, da od danes naprej zaprejo predilnice 1er izločijo |X>1 milijona delavcev iz službe. V javnosti vlada velike ogorčenje nad brezsrčnim postopanjem podjetnikov, ki hočejo svoji koristi 11a ljubo strmoglavili angleško industrijo v jiopolno propast.
Dunaj, 17. jan. 111. »Alpine Montan je danes odpovedala kolektivno pogodbo in vse delavstvo odpustila. Pri sprejemanju delavcev nazaj bo sklepala individualne pogodbe. Place bo reducirala za 10 di 12 odstotkov.
Zinovje v
Moskva, 17. jan. AA. V poučenih krogih trdijo, da je Stalin te dni poveril Zinovjevu važno mesto v tretji internacionali. Zinovjev bo odjiotoval v inozemstvo, kjer bo slopil v slike z agenti tretje inler-nacionale. Listi tolmačijo Zinovjevo misijo v inozemstvu kot začetek nove agitacije komunistične iwternacionale.
Nabava platna in brdnihov
za državne zastave
Belgrad, 17. jan. Direkcija drž. železnic v Sarajevu razpisuje javno ofert. licitacijo za nabavo platna za državne zastave in zastore pri oknih. Licitacija se vrši 7. febr. t. 1. ob 11 doj>ol-dne v gradbenem oddelku omenjene direkcije, Licitaniti so dolžni položiti kavcijo na glavni blagajni direkcije ali glavne direkcije v Belgradu do 10 dopoldne istega dne. Kavcija znaša za naše državljane 5%, za inozemske pa 10% ponudene vrednosli. Točni pogoiji se dobe proti 10 Din v finančnih znamkah dnevno dopoldne v gradbenem oddelku direkcije v Sara'evu s. 14/111.
Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje dve javni ofertalni licitaciji za nabavo branikov in posameznih delov tipa »Kurbel«. Licitacija se vrši 5. februarja t. 1. ob 11 dopoldne v gradbenem oddelku omenjene direkcije. Licitanti so dolžni položiti kavcijo na g'avni blagaini direkcije ali glavne direkcije v Belgradu do 10 dopoldne istega dne. Kavcija je za naše državljane 5%, za inozemske pa 10% ponudbene vrednosti. Točni pogoii se dobe proti 10 Din v finančnih znamkah vsak dan dopoldne v gradbenem oddelku direkcije v Sarajevu soba 14/1IL
IIRZriRMILO!
Vsled oddaljenosti in slabih prometnih zvez г Mokronogom je bil otežkočen ogled našega blaga. Zato smo otvorili
V LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTR STEV. 31
(Zidarjeva hiša - paleg Gospodarske zveze)
ZALOGO,
kjer si naši cenjeni odjemalci, ob priliki poseta fijubijane, lahko ogledajo na Se prvovrstne izdelke
M0KR0M0SKR T0VRRNR USNJA, prej F.Penca, M0KR0N0Q - LJUBLJRMR
Stara korenina
"Ч ^"'J o*"'	------ Г.	.....
?dno zdrav in vesel opravlja svojo domača da. Bor ga živi!
O redukcijah v Trbovljah
I Jot. Logatec, 17. jan.
Dne 17. januarja je obhajal v krogu svojih domačih g. Anton Milievc, bivši državni ; uradnik, svoj god in obenem 80-letnico rojstva 1 Vpd......----- ""--1 —-...i:«	.i......
dol
Odpuščene delavke
Ljubljana, 17. januarja.
Posledice gospodarske in industrijske krize <îuti danes producent in Se bolj konsument. Posle- ! diro gospodarske krize v inozemstvu čutijo že tudi naSa industrijska podjetja, ker jim primanjkuje ; naročil. Znana pletilna tovarna D. Hribar na Za- : loški cesti je razpošiljala in zakladala s svojimi pletenimi izdelki iuzemstvo in sosednje balkanske ; države. Sedaj tudi njej primanjkuje dela. Tovar- ; na zaposluje pri polnem obratu okrog 200 delavk j in nekaj moških delavcev.
Pretekli teden pa je tovarna odpustila 10 delavk, sedaj pa je bilo 20tim odpovedana služba. Delavke so po večini iz občine D. M. v Polju, nekaj iz | Most, le nekaj malega iz Ljubljane. Delavke so — vsaj polovico — hčere delavskih staršev, brez premoženja ili prihrankov. Mnoge teh preživljajo s svojim bornim zaslužkom celo svoje bolne, stare starše. Zato s strahom gledajo v bodočnost.
Sredi zime smo. Brezposelnost velika in povsod. Za tovarniško delavko tem huje, ako je od 14. leta med tovarniškimi zidovi in nima niti možnosti, drugod kaj zaslužiti.
Vemo, da gospodarji tovarne, kakor tudi vod-itvo čutijo z delavstvom, vendar bi se morda le lašel izhod iz krize čez zimo.
Pri izberi odpuščenih j>a naj bi odločevale udi premoženjske in druge razmere.
Smrt v tuji zemlji
Smrtno sc je ponesrečil v Clevelandu Iv. Čepclnik p. <1. J «nov iz Vižroarjev pri št. Vidu nad Ljubljano. Avtomobil ga je povo/.il ravno oa sveti večer, ko sc jc vračal iz tovarne od iela. Naj j>očivu mirno v tuji zemlji.
M. Sobota, 16. januarja.
Splošno sočutje jc vzbudila veist, ki smo jo dobili iz Buenos Airesa. Nemila smrt je jx>-brala 29-1 et nega strojn. ključa viličarja Eme-rika Žilavec, oporo stare, revne matere-vdove.
Umrlega jc odlikovala velika jx>djctnost in vztrajnost. Kot reven delavec se Je jx>dal na |x>t. Prehodil jc več evropskih držav, nato pa se je odpeljal v Južno Ameriko. Prepotoval je skoraj vse južnoameriške dežele. Spotoma se usposobil za dobrega strojnega ključavničarja. Kot tak je dobil zaposlitev v velikem jjodjetju v Buenos Airesu. S svojo vestnostjo in delavnostjo si je kmalu pridobil zaupanje in ljubezen vseh. lako jc delal do lanskega |>o-letja. Takrat pa se mu je vzbudilo silno hrepenenje po domu in materi. Takoj si je preskrbel potni list in v prvilh jesenskih dneh se je prikazal v Soboti. Vse ga je sprejelo z veseljem, zlasti mati. Doma je prebil nek.nj tednov.
Slovo od doma jc bilo težiko. Pri jatel ji ga kar niso hoteli pustiti. On jih je tolažil rekoč: »Z bogom, prijatelji, grem, toda ako bodo razmere slabe, se na sjximlad vrnem.« Želja se mu ne bo iiZDolnila. Kmalu no povratku v Buenos Aires je postal žrtev trebušnega tifusa. Dasi je bil drugače izredno močan in žilav, je tej bolezni |xxllcgcl Naj mirno jiočiva v ameriški omlji, na kateri jc trosil svoje mlade moči, da bi mogel preživiti sebe in mater!
Župnikov redio in oo'ten Hal
Si. Jani, 15. januarja.
Danes je šel neki delavec pod župnijski kozolec iskat neko klado. Brcne z nogo v fižolovko in v neko trdo stvar. Pograbi, "bil je radio. Prinese v župnišče. Radio je v istem sanju kakor je bil. Mašne knjižice je tat vložil v radio, razen ene. Poleg radia je pustil še svoje nizke čevlje in nogavice. — Pošten tat: vzel je eno mašno knjižico, ki ga bo poboljšala; ene čevlje in nogavice, ker so ti že zelo slabi in en žemper, da ga ne bo zeblo.
Med delavci, ki lomijo kamen v bližini za neko novo hišo, in so sosedovimi hlapci pa je nastala »fovšarijac, ker je župnik dal 50 Din odkri-valcu radija. — Zakaj nisem jaz pogledal, saj sem videl papir, ki je gledal ven iz fižolovk itd.
Smota divjega lovca
Litija. 16. januarja.
Tovarnur usnja g. Pavle Knnflič jc v svojem lovišču naletel na divjega lovca, ki mu jc pa zbežal. Pred Knafličcvim nosom mu je namreč ustrelil zajca. V divjem lovcu jc spoznal Janeza M. i/. Kost rev niče iu ga ovud.il orožni'štvu. Orožnišku patrulja je takoj preiskala Janezovo stanovanje, kjer je našla kar 3 puške, vojaško pištolo, bodalcc, 2 ribji mreži, чаr mu le seveda ve zaplenila —
M. Janez bo imel zato hude ji'nosti nu litijskem sodišču, kjer ga bodo kaznovali radi »rautbšicarijct in prepovedano lioSnje orožju.
inžinlre Kugiera
milo za roke
Trbovlje, 17. jan.
Podjetje Dukič in drug je 15. t. ni. odpustilo 107 delavcev in <le]a\k. Delali bodo še lahko do I. februarja, ker je veljavna 15-dnev-nu odpoved. Med reduciranlmi so večinoma tujci, |)osebno Prekmurci. Povod odpusta delavcev jc dalo to, ker se ne bo na dnevnem kopu Doberna premoč več odkrival, pač pa se bo odkrit premog pobral.
Za nadaljnje odkrivanje pa je na premogu
prevelika plast zemlje in je premog na tem terenu deloma izčrpan / odkopom |кк| zemljo. Pač pa bo podjetje Dukič, kakor čujeino. pri- j čelo na terenu Neža / odkrivanjem premoga, kjer že delilo tudi sedaj odkriva. Premoga | imamo \ Trbovljah do volj in dobre kvalitete. ' Samo država in drugi odjemalci ga premalo nabavljajo. Čujeino, tla bo država odjem zvi šala, kar je gotovo potrebno, da bomo držav ljani imeli zaslužek.
Kakor v Ameriki
Nočni lov za vlomilci po mariborskih strehah - Vroč bor z vlomilci
(Iz naše posebne mariborske popoldanske izdaje.)
i I
Maribor, 17. januarja.
Včeraj okoli 22 je natakarica v kavarni >Se-■iiica« v Tattenbachovi ulici odšla v svojo sobo v II. nadstropju. Prišedši v sobo, je opazila za omaro nekega moškega. Takoj je vpihnila luč ter odhitelo v kavarniške prostore, kjer je razburjenju sporočila gostom, da se nahajajo v hiši vlomilci.
Nekateri od navzočih gostov so takoj odhitel. po stražnike, ostali pa so pohiteli v gornje prostore, da se prepričajo, kaj je na stvari Spodaj na dvorišču pa se ,;e bila zbrala velika množica ljudi ki je pridrla od vseh strani. Ob prihodu stražnikov pa sta se nenadoma najavili na slrehi keg-ljiščnega Irakta dve osebi, se potuhnili ob rireiii ter obstali tako nekaj časa v popolnem miru. Na-mah pa sta začela bombardirali na dvorišču =e nahajajoče množico ljudi s strešno opeko. K sreči nista pri tem nikogar ranila, ker jc- množica takoj poiskala zavetje v notranjosti kavarne. Neznanca sta izkoristila konjunkturo, se vzpela čez streho ter 7, bliskovitim skokom planila na sosednjo streho hiše trgovke Kos v Vetrinjski ulici. Toda stražniki so îakoj fpoziioli situacijo '.er obkolili okolico, lako da niso mogli vlomilci misliti na rešitev. Prvi si je poiskal zavetišče za dimnikom omenjenega poslopja, drugi pa se je stisnil ter prihulil ob žlebu v bližini
Videč, da nista skrivališči povsem sigurni, sta se odločila za beg. Preletela sla streho 1er obstala na pripravnem mestu, kjer sta odstranila večjo množino strešne opeke, ter skozi odprtino izgin'la v notranjost hiše, hoteč skozi podstrešje in hodnike ter po stopnicah prebiti se na dvorišče Toda stražniki, podprli po meščanih, so bili zasedi" okolico. Na hodniku ee je bil utaboril višii stražnik Ljubic. V temi se je bil ravnokar «podtaknil na vstopnišču. V istem trenutku je hušnila mimo
Poštna mizerija
na Murskem poVu
Ljutomer. 16. januarja.
Toročali smo že o redukciji enega uradnika na naši pošti. Ostali trije ne zmorejo vsega dela. Bo treba odpomoči. Še hujše je z raznašalci pisemske pošte. Za celo mesto Ljutomer raznašata pisemsko pošto samo dva pismonoša. Razumljivo, da ne zmoreta vsega dela. Zato dobivamo nekateri pošto iz jutranjega vlaka šele okoli poldne. Tretji namreč redno opravlja ambulančno pošto na progi Ljutomer — Gornja Radgona. Prav tako ima ljutomerska pošta za ves veliki okoliš s faro Cezanievci skupaj, samo dva selska pismonoša. Tretji je namreč že čez eno leto na bolezenskem dopustu. Razumljivo, da je dostavljanje selske pošte neredno, vsak drugi, oz. tretji dan. Tako se zgodi n. pr.. da »Slovenca« od petka, sobote in nedelje, dobijo naročniki na Cvenu šele v torek. Dnevnik mora prihajati v hišo vsak dan, sicer ni dnevnik. Star časopis — stara žemijal
Po pravici se radi tega najbolj pritožuje največja občina Cven. Cven je imel namreč svoj čas lastno pošto Opustili so 'o samo radi obliube, da se bo tudi iz Ljutomera do<tav1iala redno vsa pošta. In sedaj imamo obl'ubo. Kakor ie na prsti sami nujno potreben vsaj še en uradnik tako je nujno potrebna tudi nastavitev tretjega mestnega in selskega pismonoša da delo ne ho zastajalo in da se bo pošla dostavljala reduo, kakor jc to drugod
Ce J oga «*esr: ča ros'e 'uie
Ob bistri Paki nad istoimenskim železniškim postajališčem si je pred leti postavil žago in gospodarsko poslopje pridni Žagar F. Savinek. Vse življenje je delal za druge. Z nekaj prihranki in posojilom je postavil ljubek domek sebi in svojim. Ko je omahnil v grob ga je nasledil sin Avgust. Vse bi mu šlo gladko, da ni segla vmes lesna kriza. Obratnega kapitala je tudi primanjkovalo in Žagar se je lotil tudi furanja Tako se je tudi usodnega dne pozno zvečer utrujen vrnil domov in ko je hotel konje spravili v hlev, je videl, da hleva ni več, zgorel je. Ali gre za maščevanje ali nesrečo? Kdo ve? Razen voza in konjev je vse zgorelo: krma, mast, svinjina, stroji in drugo. Saj je bilo v tem poslopiu vse shranjeno. Hiša je — kakor običajno vse žagam prizidane - zelo majhna. Lahko si predstavljamo žalost nesrečnika, posebno še, ker bo zavarovalnine le malo nrejel...
Smrt pob'ra...
Jernej na Dol., 16. januarja.
V	razdobju dobrih treh tednov se je bela žena smrt kar štirikrat oglasila v vasi Dol. Maha-rovec Za prvo žrtev si je izbrala 651etno vdovo Kovatii Marijo, ki je bila v teku bolezni večkrat previdena. Umrla je za vodenico.
Ravno teden pozneje je zapel mrtvaški zvon hišarju Gorencu Francetu. Zanj je bila smrt prav za prav rešiteljica Dolgih pet let je bil revež privezan na bolniško posteljo. Zadnje mesece je samo še sključeno sedel na postelji in pričakoval smrti. Uživati jedi revež že dalj časa ni mogel, pa saj skoro ni imel kaj, če mu ne bi dobri sosedje prinašali. Ves čas je bolezen vdano prenašal in se tolažil s tem, da bo tudi zanj prišla rešitev. Tolažbo in moč mu je dajal Jezus, ki ga je tekom bolezni pogosto jirejemal v sv. obhajilu.
V	nedeljo zvečer pa je odpoklical pravični Sodnik k sebi 821etno krščansko mater Fabjantit Ano. Komaj teden dni jc bila bolna. Čeprav je bila v bolezni že previdena, si jo za »rečno popotnico še enkrat zaželela sklenili z Jezusom in komaj par ur nato jo je Jezus jiremii k sebi v svoje večno domovanje. Lepo življenje, lepa smrt.
Isti dan je bil previden tudi Borsc Franc, (>S-lctni užitkar, ki je čez dva dni nato Bogu vdano umrl. Že od poletja ga je mučila naduha. — Bog iim bodi plačnik!
temna postava ter planila j>o stopnicah nizdol. Toda pri izhodu je stal stražnik Štubelj, ki je neznanca obvladal ter aretiral. Med tem se je bil pojavil na dvorišču drugi neznanec, ki ie očividno menil, da se je prvemu beg posrečil.
Na dvorišču se je z obema vlomilcema vnela ljuta borba, ker sla se oba neznanca ?■ v-зо silo uprla stražnikom. Eden izmed obeh je kakor besen suval okoli sebe z rokami in nogami, tako da se mu je posrečilo, osvoboditi se: v desnici <'ru-gega pa je zabtisnil nož in sta bila ,>ri tem ranjena v roko I Cizeli 'er M. Teršavec, ki sta jima nudila prvo prnio' -lana reševalne poslaje. Toda navzlic temu s- i '.nnčno pesrečilo stražnikom in meščanom, da so oba vlomilca ibvladali ter zvezali z jermeni, nakar so ju odvedli v policiiske zapore. Izkazalo se je. da sta oba vlomilca identična z znanima nevarnima vlomilcema, 23 letnim ključavničarskim pomočnikom Gvidom Karbo 1er 2^-letnim Rudolfom Krajncem.
Pri obeh ?o našli večje število vetrihov 1er razne druge predmele, za katere se bo Se izkazalo, odkod izvirajo; lov za drznimi vlomilci v ponofinih urah no mariborskih strehah je edinstven primer le vrste v Mariboru 1er spominja docela na metode ameriških vlomilcev. Naravno, da je ta dogodek, ki se je odigral ob velikem hrupu in vpitju, povzročil nemalo razburjenje ter vznemirjenje prebivalstva v gornjem delu Taltenbacbove 1er spodnjem delu Vet.rinj.ske ulice. Nekateri očividci so pripovedovali, da so v obližju dogodka in sicer na sosednjih strehah opazili še več temnih postav, za katere domnevajo, da so v zvezi z omenjeno vlomilo tatvino, posebno, ker so takoj po dogodku ter izvršeni aretaciji obeh vlomilcev izeini'i v 'iolra-njosti mesta. Policija vrši stroge poizvedbe ter nadaljuje z zasliševanji.
Gospodarski prose, tečaj preložen
U-dnevni gospodarsko-prosvetni tečaj, ki
je bil napovedan za čas od 19 do 51. jan. se ne bo vršil. Preložen je na poznejši čas. Točneje javimo pismeno.
Cerkniško pismo
Ccrknica, 16 jan.
Spet naj naštejem par novic. Po dolgem prizadevanju in mnogih prošnjah smo dobili za cerkniški ccstni odibor lasten valjar, ki bo ropotal le po naši dolini. Upati je, da IkkIo ceste tako malo boljše k.i.kor so bile do sedaj. Valjar je podoben onemu, ki sc je nred letom mudil pri nas, je pa f>o')oInom« nov. Naročen jc iz Čchoslovaške iz škodovih tovarn.
Ker sem ravno pri strojih, naj jxrvem še to, da se je odpeljal v sredo g. Zgonc s svojim tovrnim avtom naravnost na Sušak (Ki vino. Vrnil se je v četrtek brez nezgode. Šel je čez lx>ž-Čabnr-Dclnice. Za poleti imajo namen prirediti večji izlet s tem avtom k mor'u. Ljudje, ki so bili včasih prej navajeni le peš maJiati lia Iteko s trebuhom za kruliom, sc zelo čudijo. da se pride že z avtom na Reko in da ji-ta hrabri potnik njihov rojak.
v občinski hiši je že vos teden nova tabla, ki si jo morajo naibaviti vse občine. Tabla je precej okusno izdelana in je večja od prejšnje s cerkniškim »grbom« — cerkvijo. (Ime Cerknica se namreč izvaja od besede cerkev.)
V prosvetnem društvu se pripravljajo na igro »Danes bomo tiči« — burko v štirih dejanjih. ki jo bodo igrali v nedeljo, 25. jan. Za igro sc bodo izvršila nekatera nova dela na odru. Novost bo lejxi nova soba pri tej i>gri. Pevci se hkrati vneto vudijev pod vodstvom g. organiste za opero »Mlada Breda«, spevoigra v dveh dejanjih. To bo prva tovrstna igra na našem odru. Poleg teh dveh iger se bodo pa še otroci naučili eno, tako da lahko rečemo, da je za muzo Talijo v Cerknici zdaj zlati vek.« V začetku februarja bo v dvorani prosv. društva /opet kino predstava. Ljudem se jo kino zelo priljul il. Ko so o praznikih igrali Rin-Tin- l ina« — je bilo toliko l judi, da je zmanjkalo vstopnic.
»Oj, prepust ti čas presneti.« Vse polno veselic imamo na j>rogramu. vabil jrolne žepe. denarja pa nič. Dol en jevaški gasilci so jo imeli v nedeljo, gasilci iz Žirovnice imajo igro s plesom in prosto zabavo, prihodnjič, okrog Svcč-nice l>o gasilska v Ccrknici, nato se bodo pa še kje kaj zmislili. Predpust je letos kratek, bo treba kar hiteti ljudi molzti. Poleg teh veselic je pa še vsako nedeljo takozvani »licenc« v tej ali oni gostilni. — Ccrkničanjc smo veseli tiči in potrpežljivi in radodarni, pa kar jc preveč, jc preveč in da ne bo nikjer zamere, ostane večina lepo doma, bere kak lep in dober časopis ali pa Mohorjeve knjige in veselice so kljub vabilu »k obilni udeležbi« — povečini lx>lj klavernc. V tem težkem času bi vsaj to lahko izostalo.
Zadnje čase nekaj govorijo ljudje, da namerava neki jjoljetnik iz Jezera pri Cerknici sezidati na otoku Goričici na jezeru hotel. Zadnja leta vedno bolj narašča število tujcev, ki si hodijo ogledovat jezero. Dalje časa sc ne morejo muditi, ker jc tujsko prometno vprašanje še v povojih in jc za tujce zaenkrat še bolj slabo |)res-krl>Ijeno. Hotel bi se gotovo izplačal vsaj sčasoma, privabil bi več, zlasti j>e-tičnili tujcev, ki bi našim ljudem dali inursikak dinar zaslužka. Če bodo zidali hotel, bodo naj-brž.e ludi zamenjali velike, neokretne čolne z lahkimi in udobnimi za vožnjo po jezeru. Čutiti je, da sc med našimi ljudmi vzbuja zavest, kaj imajo in kako malo je ta kapital izrabljen in da skušajo nadomestiti, kar so zamudili. Po-vzdig Cerknice in okolice kot tu j sko-promet ne točke moramo toplo pozdraviti.
PO BOLEZNI TREBA OKREPITI TELO
čegar moč je izčrpaua. Koncentrirana naravna krepilnn hrana
kot dopolnilna hrana je okusna iu lahka jed, ki krepi telo, pa ne preobtežuje želodca.
Dobiva su v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgov nah: mala škatlja Din 1(1'—. srednja škatlja Din 32'—, velika skatlju Din 5b-—. ekonomični zavoj Din 100 -.
Naložen voz zgrmel s klanca na žel. progo
Kranj. 17. jan. \ petek, 16. t. m., malo j>red 6 zvečer, tik pred prihodom delavskega lokalnega vlaka v Kranj, je voznik Franc. Sire peljal s jiui» konji visoko naložen voz v skupni teži 251)0 kg. Na vozu je bilo naloženih jx>lno vreten za tovarno Tekstilindus na Ga.štcju. V sredini klanca sta oba konju nu poledenelih tleli zdrknila na tla. Voz se jc pričel s konjema vred ritensko pomikati po klancu. Ko je voznik videl veliko nevarnost zu konja, je |>orezal pravočasno vrvi in rešil konja. Voz sc jc pomikal proti ograji, jo podrl in zgrmel jx> strmem klancu kakih H do K) metrov globoko na železniško progo, ki je bila na ta način zaprta. K sreči jc olt progi prišel čuvaj, ki je opazil nevarnost. Telefonirali so \ tovarno Tekstilindus, ki je poslala delavce očistit progo in napraviti pot prihajajočemu vlaku. Voz je ostal več ali manj cel. ker je močno okovan z železjem. Sicer bi se bil razletel v trske.
Gibanje prebivalstva v Brežicah
Brežice. •"> jm
Gibanje prebivalstva v naši župniji, kalina obsega mestno občino Brežice in okoliško občino Zukot, je bilo v preteklem letu sledeče:
Oklicaiiih jc bilo 25 parov, poročenih pa doma 12 parov. Najmlajša nevesta je bila stara 19 let, najstarejši ženin )ш 44 let. če primerjamo iz leta 1929 je tu zabeležiti padec, ker jc l)ilo v letu 1929 oklicaiiih 46 j>urov. jx>ročenih pa 25.
Rojenih je bilo v letu 1950 100 oseb, med ie".ii trije mrtvorojeni, in sic^i 56 dečkov in 44 deklic. Od teh pa je bilo rojenih 21 v tukajšnji bolnišnici, tujci, tako da jc doanačinov 79. Nezakonsko rojenih je bilo II in sicer 5 domačinov in 6 tujcev. Pri rojstvih v letu 1950 jc zabeležiti lej) napredek nu leto 1929, ko jc bilo rojenih 70 oseb. V letu I9"0 torej 30 več.
Umrle so v preteklem letu v naši župniji 105 osebe in siccr 52 moških in 51 žensk. Od teli jih je pa .umrlo v tukajšnji bolnišnici 77 in siccr 76 tujcev in I domačin, tako da ostane domačinov samo 27. Najstarejši moški, ki jc umrl, je bil star 80 let in najstarejša ženska pa 85 let, kar priča, da so tudi Brežice zdrav kraj.
Če iK>gle<lamo podatke o umiranju v letu 1929 vidimo, da je število tnrličev v letu 1950 precej padlo, ko jih je v letu 1929 umrlo 112 oseb, od teh v bolnišnici 70 tujcev, tako da ostane domačinov 42, iz česar sledi, da jih jc umrlo v letu 1929 15 več ko v j>retekletn letu. Na drugi strani je j>a bilo v letu 1930 rojenih 30 oseb več. Vsekakor vesel pojav v današnjih dneh.
Iz gornjih podatkov sledi, da zajnoremo zabeležiti vesel napredek pri rojstvih in pa padec pri umiranju. Da je pa število porok j>a<Ho skora j za |x>lovico, je jwč isk-iti vzrok v današnjih težkih gosjx>da rsko socijatni'h razmerah.
Nesreče na Do'enjshem
Virant Janez, jxvscstnik iz Dolenje Stare vasi pri škocjanu je pred dnevi gnal konja napajat. Ko je konja spet prignal nazaj pred hlev, je ta trenutek stopila iz hleva domača dekla, katero se je konj tako ustrašil, da jc poskočil in z zadnjima nogama brcnil gospoda rjo v sjxxtnjo čeljust ter ga precej poško-doval.
Ko si je hotel odrezati kos kruha 13-letni mlinarjev sinček Lojze Teršinnr iz Gorenjih Dol pri škocjanu, mu je nož na trdi skorji spodletel v roko, katero si jc prcrczal v zapestju.
Pureber Janez, delavec na žagi v Soteski, je dne 15. t. m. žagal z nekim sodelavcem deske na cirkurarki. Desko je njegov sodelavec prehitro jiotegnil in z njo tudi Purc-brovo roko, ki je prišla jkk! žago, katera mu jo odrezala prvi členek sredinca leve roke. kazalec pa mu jc tudi močno razpraskala.
Novo mesto. 16. jan. V Radolii pri tvrdki »Una« je pred par dnevi žagal na cirkularki delavec J. Golobic. Ker je najbrže premalo pazil, mu je prišla leva roku pod cirkularko. ki mil je odrezala tri prste /. nje.
Vsi se zdravijo v kandijski bolnišnici.
Planet „Prazni žep" nad Maren bergom
Marenberg. 16. jan.
Živimo v êasu, ki je nekdaj prinesel največ hrupa in razposajenosti, a letos se kakor drugod tudi pri nas čuti, da vlada to lelo planet »Prazen žep«, ki dela ljudi mirne in trezne. Pod uplivom lega planeta je menda naša <►!)-čina nastavila po dolgih letih zoj>et redarja g. Simona OH, da bo nadzoroval še trdovratne pivce in jih opominjal na policijsko uro. Da l)i mu pri tem kočljivem jx>slu le ne bilo trebi razbiti dolge sablje, ki je žc lako težko čakala na svojega prvega gospoda rja v Jugoslaviji!
Znano gostilno g. Ter. Lukas in hotel »Marenberg« je z novim letom prevzel g. Oton Prcglau. Če daje kaj na |>uf, nam ni znano!
Pozdraviti na moramo novico, da je letos spel odprta šolska kuhinja, ki jxtfl vodstvom agiliic gospe Kolšekove nudi v tem hudem mrazu šolski deci i/, okoliša vsai nekaj to-
Lep kos slov. zemlje se odpira svetu
Gradba nove ceste Begunje - Sv. Vid nad Cerknico
Šl. Vid nad Cerknico, jauarja.
Kar so vldovski okoličani tako dolgo želeli in [trosili, se je zgodilo: lansko pomlad so pričeli z graditvijo banovinske ceste 11. razredu iz Begunj v Sv. Vid nad Cerknico. Koliko truda, potov, prošenj in osebnih intervencij je bilo treba na mero-dajnih mestih že v rajnki Avstriji pred iu med svetovno vojno s strani občinskega odbora kakor ludi posameznikov in bivšega okr. cest. odbora cerkniškega. Težko je bilo ugoditi vsem prebivalcem 37 vasi razsežne občine. Zato jo zadeva obstala ua mrtvi točki in zaspala. Ko se je ustanovila jugoslovanska država, sprva vidovski okoličani niso marali nadlegovati pristojnih oblasti za gradbo pre-potrebne ceste, ker so se zavedali, da je še dosti nujnejših poslov. Ko so se razmere nekoliko uredile, so ponovno začeli drezati in zaprosili bivšega poslanca, pozneje bana in sedaj gozdarskega ministra g. ing. Dušana Srrneca, ki je bil zelo dobro poučen o potrebah tega, vsled slabih in pomanjkljivih cestnih zvez zelo siromašnega kraja, ki teži 850 m nad morjem. Obljubil jim je vsestransko pomoč. Tako so že 1. 1928 ua zahtevo ministrstva spopolnili tehnično pomanjkljivi načrti. Kot ban druvske banovine je g. ing. Sernc-r odredil, da se brez nadaljnjih pritožb prične graditi ta nujno potrebna banovinska cesta II. razreda iz Heguuj v Sv. Vid ob Cerknici.
Cesto, ki jo gradijo, je dolga okrog 13 km. Z gradnjo so pričeli aprila meseca lanskega leta iz Begunj. 14) begunjskem občinskem ozemlju, kjer bo cesta dolga kakih li km, bo delo kmalu končano, I>o vidovskeni svetu pa je tudi že dograjene 1 in pol km, tako da je pričakovati letos vsaj delne do-vršitve projektirane ceste, ki jo gradi banska uprava v lastni režiji. Vsa doslej zgrajena cesta je 5 m široka z največ padcem.
Vsled nastopivše ostre zime so z delom po božičnih praznikih skoro popolnoma prenehali. Dne 16. novembra je odšla prva partija akordnih de-
lavcev, 23. decembra pa redni banovinski delavci. Po praznikih dela samo še ena partija v kamnolomu za gramoz. Delavci, ki so bili zuposleni pri graditvi ceste, so bili razen par domačinov povečini Hrvatje in Dalmatine! kot dninarji; večja skupina iz Istih krajev pa je prevzela akordno delo. PrebivaIstvo je bilo z njimi zelo zadovoljno, ker so bili res pridni, delavni, mirni in dostojni, čeprav so bili domačini spočetka napram njim nezaupljivi. Povsod je vladal najlepši red in disciplina in je vse delo lepo, hitro in brezhibno napredovalo brez večjih neprilik iu nezgod.
Prebivalstvo vidovskegu okoliša se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prišlo do izvršitve njegove davne želje, posebno pa vodji del ing. M. Krajcu, gradbenemu vodji nadiiiž. Porenli, ing. Vrhoven, seveda pu tudi še posebno načelniku bivšega cest. odb Iv. Itnrku iu begunjskemu županu Antonu Medena za nujno vsestransko skrb kot članom gradb. odbora. Prav posebno pa se zahvaljuje tudi bivšemu cest. odb., ki je res vsestransko skrbel in se trudil, da je prišlo sploh do graditve te ceste. Pri tem so si pridobili zasluge vsi odborniki brez izjeme, tako iz Cerknice kakor tudi iz Begunj in Rakeka,
V širšem okolišu tamkajšnjih gorskih planot se poleg le glavno žile gradi tudi pur drugih cest, tako da jo upati, da se bodo te gorske planoto v doglednein času zvezale z že doslej porabniini bu-lioviuskimi cestami, S tem se bodo vsaj delno zadovoljile tudi ostale vusi vidovsko občine, ki doslej iz enega ali drugega vzroka niso bile zadovoljne s to gradbo ceste Begunje — Sv. Vid nad Cerknico. Prebivalci bi želeli, dn bi inerodnjni čillitelji posvetili posebno pozornost ludi cestni zvezi iz ljub-Ijansko-ižanske kotline ob Iški na Bloško planoto in od lod v Sv. Vid, ki je važna tuko iz gospodarskih kakor tudi strategičuih razlogov. S to zvezo bi bila tudi odprla svetu ena najlepših slovenskih tesni — l.ški Viutgur.
Mednarodno tekmovanje v Bohinju
»d 29. januarja dn 3. februarja.
POZIV JAVNOSTI!
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. priredi JZSS v Bohinju velike prve mednarodne tekme v smučanju In drsanju. Na prireditvi bedo sodelovali najboljši smučarji v Srednji Evropi, svoje sodelovanje so obljubili Čehu.-lovaki, Poljaki, Nemci, Romuni, Francozi, Avstrijci in Norvežani. Poleg civilnih športnikov s" vrse v istih dneh tudi sm-uške tekme naše vojske 1er je sestavljen »os program sledečo:
29.	januarja: .Sprejemi gostov.
30.	januarja: Smuška tekma nu 18 km.
31.	januarja: Vojaška patrolua tekma na 30 km.
1.	februarja: Skakalna in drsalne tekme.
2.	februarja : Smuška tekma na 30 km in vo-
jaške tekme poedincev na 18km.
3.	februar ja : Organizirani skupni izleti.
Prireditev bo doeedaj največja wportna priredite» v državi ter bo nudila prvovrsten spori. Zadi-vili bodo skoki na tehnično dovršeni Hanssenovi skakalnici v Bohinju.
.„Da »e izogne vsakim neprilikam, je v.sa premena in oddaja stanovanj centralizirana pri 1'ui-liku v Ljubljani. Vse cene so enotno določene lil sicer za postelj v kurjenih sobah v hotelih 20 Din,

Plesne obleke
J. <Dm m-—
II. <Dm 360 —
III. Din 580 —
do najeiegantnejših dunajskih in pariških modelov
9. Шодди
g	Ljubljana g
Asfaltiranje cest v Laškem
Lusko, 10. januarja.
Kraljeva banska uprava jc4 oddala dela na javni dražbi tvrdki »Slogradc v Ljubljani za svoto 352,208.89 Din. Cesta se mora po načrtu asfaltirali mimo kopališča in mimo postaje do železniškega podvoza. Tvrdka »Slograd je z delom že v jeseni pričela in je že cesta zvaljana. Spomladi bodo dela nadaljevali.
Okrajni cestni odbor je nu seji z dne 10. julija 1930 sklenil, da prispeva eno četrtino stroškov. Eno četrtino pa banska uprava, n polovico Okrožni urad za zavarovanje delavcev kot lastnik kopališča pri Laškem. Predvideno je tudi, da se bodo na isti način uredili cesto od postaje Laško skozi mesto proti Mariji Gradcu, v kolikor gre po teritoriju laške občine. Predvidoma so bodo stroški pokrili na ta način, da plačata polovico občina Laško in Okrožni urad, a ostalo polovico okrajni cestni odbor in banovina.
Želeti pa bi bilo, da bi tvrdka : Slograd postavila za nadzorstvo delavcev ljudi, ki razumejo slovenski jezik, kar se do sedaj žal ni redno dogajalo, ker se nekako čudno sliši, da boljše plačani delavci oz. nadzorniki delavcev govorijo vedno nemški in se morajo delavci sporazumevati z njimi v nemškem jeziku.
Koledar
Nedelja, 18. januarja (2 nedelja po razelasenju Gospodovem): Sv. Petra stol v Rimu. Mlaj ob 19.36 uri. 1 lerschel napoveduje dež in sneg.
Ponedeljek, 19.
januarja: Marij in tovariši,
mučenci; Pavel, škof.
Osebne vesti
— Zobotelinik - dentist Fran Radovan je,
praznoval due Iti. t. m. 30-letnico odkar se udej-stvuje v zoboteliniki. Pred 30 leti je vstopil kot učenec k g. zobozdravniku dr. P r a u n se i s u. Po učni dobi je svoje strokovno znanje izpopolnjeval v Pragi, Brnu in Nemčiji. Leta 1913. не je osamosvojil, ter vrši od takrat prakso v Ljubljani VIL, Celovška cesta 14, nasproti velesojma. Velečislanc-inu gospodu jubilantu, ki je že ti let predsednik eadruge zobolehnikov, želimo tudi mi. da bi se še «mogo let udejstvoval.
Novi grobovi
+ Umrl je sinček mehaničnega mojstra gosp. bulica Kristana 5-letni Acli v mostni hiši zu Bežigradom.
v tujskih sobah 15 Din, v kmečkih prirejenih sobah 10 Din; celodnevna prehrana v hotelih 50 Din, v gostilnah -10 in 30 Din. Za vse dni morejo interesenti kupiti pri Putnilut Ljubljana nakaznico po gornjih ceâah, s čimer se jim znsigurn i hrana i stanovanje v razredu, ki je na razpolago in ki ga žele. Direktno v Bohinju se bo oddajalo le tedaj, ako bo preostajulo kaj sob. Zato izzivamo vsakogar, ki se namerava udeležiti prireditve, da si v naprej zasigu-ra sobo in prehrano. Izven Ljubljane sprejema,'o naroČilu za nakaznico vse pisarne i'ul-liika v državi. Po železnici je dovoljena polovična vožnja za vse vlake izven eluprosaih, v loj obliki, da se kupi cela karfa. n s potrdilom se z isto karto vraču.
Vsi gcistje-tekinovalci in funkcionarji bodo imeli viden znak 1er prosimo javnost, da jim je z morebitnimi Informacijami \edtjo lin razpolago.
Prireditev mednarodnih zimsko.sporlnih tekem ima za namen, dvigniti zanimanje za to najlepšo športno panogo, za zimske športe in pokazati tujcem krasote naših krajev v zimi, kateri si morejo baš ■/. zimskimi športi pridobiti tudi stalno Zimsko sezono, ki bo mogla dvignili gospodarski položaj naših krajev.
Jugoslovanski zimsko-sportni savez.
Main kroniha
ir Voditeljem Marijinih vrtcev sporočamo, da je te dni izšla drobna 20 strani obsegajoča .knjižica: Marija, moja mali. Namenjena je v prvi vrsti kot sprejemi)ica otrokom, ki se v Marijin vrtec vpišejo, Obsega otroški duši primerno pisano razlago o Marijinem vrtcu. Poleg lega obsega nov sprejemni obred. Naslovno stran krasi lepa originalna slika. Vsak otrok, tudi tisti, ki so v vrtec že sprejeti, naj bi jo dobil v roko. Stane 2 Din. Zelo nam u.-trežete, ako jo takoj naročite, da bomo vedeli, če bo dosedanja naklada zadostovala. Pri večjem naročilu plačamo poštnino sami. Pišite na naslov: Pisarna Marijinih družb, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
*k Sprejemi na banovini. Gosp. ban dr. Marušič iu gosp. pomočnik bana dr. Pirkmajer Otniar v torek dne 20. t. in. iu v petek 28. t. m. zaradi zasedanja banekega sveta ne bosta sprejemala strank.
_ Diiaški list Mentor . Radi izredno dolgih božičnih počitnic ni kazalo izdajati lista med časom, ko je biln večina naročnikov doma. Zato bo izšla skupna štev. 5-0 na 48 straneh, tako da jo bodo imeli naročniki v rokuli gotovo do 24. I. in. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja, zakaj ; Mentor, ne izide.
GRAMOFOmSTÏ!
Kvintet Glasbene Matice v Lubliani je zapel 20	!
'krasnih narodnih pesmi na » H i s Ma-,ter's Voice	| plošče. Posnetek se je izvrstno posrečil — vsaka
plošča je zares šiager. Vabimo Vas k nakupu teh	i
lepih plešč kakc-r tudi drugih, na novo došlih	;
krasnih kompozicij umelne in lahke glasbe.	1
„GRAMOFON" A. R4SBERGER, LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 34 (poleg glavnega ko'odvora). ! Največja in najstarejša speci alna trgovina gramofonov in plošč v Jugoslaviji. Seznami plošč zaslon,'.
к Nesreča v kemični tovarni. V kemični tovarni v Mostah se je pripetila včeraj opoldne težja nesreča. Tridesetletni delavec Anton Rnhne je muzal stroj, čigar kolo pa mu je .stisnilo levo nogo, da si 1 jo je Rahne zlomil pod kolenom. Bil je pripeljan v bolnišnico.
■k Lov krajevne občine Preddvor se bo oddal v zakup nu javni družbi v uradu okr. uiičelslvn v Kranju, dne 2. marca 1931 ob 0 za dobo ii let, t. j. od 1. aprilu 1931 do 31. marcu 1930. Zakupni in družbeni pogoji se zamorejo vpogledati ob navadnih uradnih uruli v uradu sreskega uačelstva v Kranju.
ir Dveletna deklica in dveletni deček so oddasla za svoja. Natančnejša pojasnila se dobe v Dečiem Domu kraljice Marije, Lipičeva ulica, v Ljubljani.
ir Zopet drzen roparski napad v Vojvodini. .No |>oti nieel Sento in Gjalo v Vojvodini se je pripetil to dni drzen roparski napad. N« saluš (samotno posestvo) Josipa Žabranoviča so vdrli ol i 7 zvečer, ko so bili domači /brani pri večerji, trije muskirani in oboroženi roparji ter zahtevali denar. I.den od roparjev je udaril s palico /a brn novica po glavi, ostala dva roparju pa sla iskala denar. Sedemletni Ž.ibr.iuovjčev sinček je /božal i/ hiše in sklical sosedo, ki so takoj prihiteli nu [кнпоо, vendar se je roparjem posrečilo odnesti nekaj stvari in par sto dinarjev. Roparji so |>obcgnili prot' i nad jurski ineiL
k V Službenem listu kraljevsko bunske lipruvo druvske banovino št. 4 od 15. januarja t. I. je objavljen Zakon o občem upravnem postopku dalje Zakon o davku na neoženjene osebo in davčni oprostitvi osel» /. 9 ali več otroki , Naredbu ministra za poljedelstvo z dno 22. septembru 1930 o prevozu živali, živalskih dolov itd., ki morejo biti nosilci živalskih nalezljivih bolezni, iz Romunije čez ozemlje Jugoslavije v Italijo«, I/prerucmbu člena 12 uredbe o razvrščanju uslužbencev državnih prometnih ustanov«, Dopolnitev o razpisu glede odvzemanja papirja za analizo«, Navodilo za izvrševanje odločbo o oprošča-nju uvozne carine na kemikali je za koncentriran jo rud s flotacijo« in »Objav« gleelc pobiranju občinsko trošarino v letu 1931 v občinah Rdeči breg in Gornji grad«.
ir Razprodaja autikvaričnih knjig. Ker Novi založbi primanjkuje prostora, bo opustila antikvariat ter opozarja na posamezne letnike Doma in sveta , Ljublj. zvona in drugih naših revij. Oddajajo se tudi vse druge knjige, leposlovne, znanstvene iu praktične, slovenske, francoske in nemške. Interesent je za nntikvurične knjige se s tem opozarjajo na to ugodno priliko.
k Veselo razpoloženje na veselicah, pred-pustnih zabavah, plesih in podobnem, ustvarja dekoracija. Manjkali ne smejo glrlande, serpentine, konfeti čepice, ki povzročajo prijetno razposajenost. Vse to lil papirnate krožnike 1er servijete dobite najceneje pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana
•k Odbor podpornemu društva finančnih iu drugih uslužbencev drž. uprave dravske banovine v Ljubljani pripravlja za redni občni zbor, ki se bo vršil mesecu februarju, obširen načrt za razširjenje bolniškega skladu nu način mestnih uslužbencev, ter razširjenju podpornega sklada po zahtevi občega niuterijelhega položaja drž. uslužbencev. Eno kot drugo je nujno potrebno, da se dvigne kapaciteta društva v interesu članstva. 1er se nudi ono kar drž uslužbenci v materijelneni oziru potrebujejo od našega društva. — Opozarjamo vse člane na tozadevuo okrožnico, ki bo izšla pred občnim zborom, tako da bodo prišli člani na občni zbor že informirani iu pripravljeni.
-k Oteklina dlesni. Zatekla, močno rdeču, nalahno krvaveča in ob dotiku boleča je dlesenv stanju vnetja (gingivitis). Vnetje povzroča največkrat trajno draženje ali ranitev dlesni z liasledujočo infekcijo bakterij. Vpoštev pridejo pred vsem: koničasti koti zobnega kamna, ostri robovi votlih zob ali slabo umerjenih zobnih nadomestil. Vsako obolenje na bakteriološki podlagi potrebuje ugodnih tal za svoj razvoj. Taka je posebno tienegovatin ustna duplina. Zato čisti svoje zobe redno in pravilno. Posebno priporočljiva je v ta uanieii poleg dobre krtu-čiee po predpisih prof. dr. Unnu prirejenu Pebeco zobna pasta.
* Pri težkof-ah v želodcu in frovili, pomanjkanju slasti, ienivein odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 faši naravno »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da Fran»-J«fo!«-vodo radi jeniljo celo težko bolni, in du se dosežejo z njo veliki uspehi.
l,'raii7,-Jose!«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
* Edino zdravilo in užitek. Pustite si pred plesom porezuti kurju očesu ili vzrnščeue nohte pri strokovnjaku v kopališču hotela -Slon ,/
•k Wliinelou: najlepša Kari Mu veva knjiga. Prvi zvezek izide koncem januarja lega leta Nato redno vsak mesce po I zvezek, tako. da bo koncem leta celotno delo. ki obsega tri knjige, katerih vsaka bo imela i zvezke, na razpolu.go. Mesečna naročnina na Winnctou znaša 13 Din. — Oni naročniki, ki so bodo prijavili v januarju in februarju lega leta, bodo plačali sunio deset obrokov namesto dvanajst. Zadnja dva zvezku bodo prejeli brezplačne. Vsak zvezek obsega 10 tiskovnih pol ekeli 130 strani, celo delo torej bo «bsegelo 1.80(1 struni. Ti naročniki imajo uodullc (udi ugodnost, da vse dosedan je knjige Cirilov e knjižnice prejmejo s 2ï odstotnim popustom. Poglejte naš oglas na zadnji struni: Mi kupimo za vas!
k Opozarjamo na oglas Spodn ještajer«ke Ljudske posofilnice ua zudni' -tratn daiiašnicga »Slovenca«
k Krasui molitvenih -Slovanski svetniki« lahko kupite v knjigarnah zlasti pri Nićmanu v Ljubliani Cena 18. 20 24 in 28 Din. kakor ie vezava Po pošti 2 Din več
k Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 21. januarja 19B1 v unionski dvorani v Ljubljani.
k Mere opreznosti pri gripi. Gripa je nalezljiva bolezen, katere bacili se širijo s kašijein, kihanjem ali govorom. Ta bolezen se pojavlja v različnih oblikah in pride včasih do močnejšega vnetja dihalnih cevi, od lahkih katarov do najtežjih vnetij pljučne in reberne mrene, nadalje slabost srca, bolezen prebavnih organov, živčnega sistema in obisti. Pri gripi je treba biti posebno oprezen, ker se lahke oblike te bolezni, ki se sniatra;o za prehlad, spremene v par dneh v težke in celo smrtne slučaje. Izkušnja je pokazala, da je pri gripi treba paziti na sledeče: pri navidezno lahkih prehladih je treba takoj leči v posleljo in meriti temperaturo. Piti je treba lipov čaj in se temeljito pre-potiti. Pri tem so dobre tablete acetylsalicylne kisline. V slučaju mrzlice je treba takoj poklicati zdravnika, ker le on inore ugotoviti komplikacije in jih pravilno rešili. Ne zapuščajte prehitro postelje. Ker prihajajo povzročitelji gripe v telo večinoma skozi usta in grlo, je treba iste temeljito desinficirati. Bolje od vsakega grgranja, ki je zlasti za otroke nevarno, delujejo Anaeol-pastile. Do-čim se z grgranjem doseže le površno izpiranje ust in grla, prodira silna, v kateri ie raztopHen Anacot, v najmanjše razpoke najglobokejših del grla, 1er povzroča istočasno sigurno desinfekcijo ustne dupline in grla. Povsod, kjer obstoji nevarnost nalezljivosti n pr. v tramvaju, kinu, delavnici itd. je treba jemati Anacot-pastile, ki imajo dober okus, ker so najboljši zaščitnik proti nalezljivosti. Čestokrat je treba umivati roke, posebno pred jedjo. Nikar ne jejte •v sobi, kjer se naha'ajo bolniki na gripi. Nikar sc brez potrebe ne dotikajte ust.
Nevarnost infekcij«
preprečijo
PANFLAVIN-
P A S T I L E
Ljubljana
O mestnih avtobusnih podjetjih
Maloželezuiškn družba nam sporoča sledeče po
jasnilo:
V Vašem cenj. listu z dne 17. t. ni., št. 13, ste objavili članek - Ljubljana — Mestno avtobusno podjetje naprodaj . Ker so v tem članku netočnosti, si Vam dovoljujemo poslati sledeče pojasnilo:
Začetkom lanskega leta je sklenila uprava Splošne maloželezniške družbe, da postopoma opusti vse daljše zunauje avtobusne proge, iu da vzdržuje promet samo v mestnem pomeriju. V smislu tega sklepa je Splošna nudoželezniška družba opustila že lansko leto promet nu progi Ljubljana— Medno in Ljubljana—-Medvode—Kranj, sedaj pa je opustila tudi obratovanje na progi Ljubljana— Cerklje— Kranj, tuko da bo obratovala odslej samo na progi Vič—Jožica—Črnuče. V zvezi z opustitvijo proge Ljubljana—Cerklje Kranj je odprodalu družba tudi en avtobus znamke Griif & Stift in sicer tvrdki Jugopromet, družbi z o. z. v Ljubljani.
Popolnoma izmišljeno pa je, da je »mestno avtobusno podjetje naprodaj iu da bomo prenehali z obratovanjem na progi Vič— Ježica—Črnuče. Kakor je splošno znano, je svojčas uvedla mestna občimi ljubljanska avtobusni promet na tej progi prehodno do zgraditve električne cestne železnice na Vič in na Ježico. Električna cestna železnica na Vič bo zgrajena iu stavljena v promet letos mesecu junija, nakar pride uu vrsto tudi Ježica. Dokler pa ne ho zgrajena cestna železnica, družba sploh ne namerava opustiti avtobusnega prometa na prog Ljubljana—Vič in Ljubljana—Ježica—Črnuče.
K gostovanju dunajske operete
Zadnje gostovanje > Dunajske operete- je presenetilo uašo j jst in nič manj upravo Narodnega gledališča, ki je imela pred sklepom pogodbe o umetniški kvaliteti te igralske družine najboljša telefonsko zahtevana poročila in tiskane kritike. Ravnatelja opere, gospoda Mirka Poliča, ki vodi svoje posle vestno in vešče, ne zadene za (o gostovanje najmanjša krivda. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
„Hec*' smo hoteti ^anraviti"
Ljubljana, 17. januarja.
V sredo smo poročali o grdi potegavščini, ki si jo je nekdo privoščil na račun ljubljanskih poklicnih gasilcev. Pozvonil je namreč po telefonu in poklical gasilski urad: Halo! Tukaj gori! V Agnolovi delavnici! Hitro, hitro! Glas sc je v telefonu kar jokal, da bi telefonist ja verjel. In ta je res verjel ter takoj alarmiral gasilce. Štirje gasilci so odhiteli s treuskiin avtom proti Agnolovi delavnici. Med tem pa se jc hotel telelonist natančneje informirati o požaru iu jc telefoniral v Agno-lovo delavnico, kaj je s požarom. Tam niso o požaru nič vedeli. Telefonist je spoznal, da je bil potegnjen, ali gasilci so že drveli po mestnih ulicah ter se seveda nato razočarani vrnili, jezni na grdo potegavščino.
O zadevi je bila informirana tudi ljubljanska policija, ki je pa to potegavščino pričela obravnavati z drugačne strani, kakor so jo neznani zli-kovci. Malo se jc policija potrudila in že je imela zlikovce. Izsledila jih jc v delavnici nekega sosednega konkurenčnega podjetja. Štirje delavci v tej delavnici so sc namreč zmenili da bodo napravili enkrat velik iiec in da bo kur špasno videti gasilce, kako drvijo po mestu, pa zastonj. Policija je vse štiri prijela in so vsi priznali, ludi oni, ki jc telefoniral t. jokajočim glasom v telefon: Halo! Gori! Maloduino in prav nič razpoložen za razne policijske špase je dejal: Hcc smo hoteli napravili, oui tri je so me pa nagovorili. Policija je vse štiri izpustila, boelo pa vsi občutno kaznovani, da bodo vedeli se še v prihodnjič špasati z gasilci. — lo naj bo nauk (udi onim, ki včasih po telefonu zahtevajo reševalni avto ali voz, nato pa izginejo
Megla ш veiev
Ljubljana. 17. januarja.
Ce bi snoči, pozno /večer krdelo sovražnih letal nameravalo bombardirati Ljubljano, bi se kruti sovrag krvavo zmotil, — zakaj Ljubljane sploh našel ne bi. Nad njo in nad vso okolico je namreč ležala debela plast megle, take, da če si dlan pomolil pred seboj, pa si jo komaj še razločil. Velike električne obločnice sredi m°sla so sijaje skozi meglo komaj na razdaljo kakih dvajset metrov in јг bil njihov sij bolj podoben siju tnalih oljnatih svetiljk. Ljudje so tavali v tej megli kakor izgubljeni in moral si stopiti prav blizu, če si hotel koga spoznati. Sreča, tla je ta megla trajala samo nekaj ur, sicer bi postala Ljubljana kmalu tako- svetovno znana no svoji strupeni megli, kakor dolina Meuse v Belgiji. L. 2031. pa bi prišli zgodovinarji in bi pisali v Slovenca dolge, učene članke Ka i je morilo Ljubljančane pred sto leti? In kaj mori urednike Slovenca« danes?-bi pristavili uredniki — ampak šele črez sto let! Meglo pa. je pregnal k sreči močan veter, ki se jc davi in dopoldne spremenil v divjo, za Ljubljano skoraj nenavadno vihro. Га jc odnašala liu-deni klobuke z glav. hišam pa sneg s streh. Pa kakor na svetu vse mine, kakor je minila sinočnia megla, tako je minil tudi današnji veter, ki se je počasi okoli poldne unesel v še vedno močan jug. Tega pa smo v Ljubljani žc vajeni in ni vredno o njem pisati. Ljubljana pa je nehala biti bela in postala je blatna.
______ i
O Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Danes ob 7 zvečer uprizore igralci Rokodelskega doma M. Halbejevo dramo Reka . Igra je vsebinsko močna in drži gledalca v stalni napeto-sli prav do zadnjega prizora, ko pade zastor. Vse vloge so v zanesljivih rokah, kar znači, da bo predstava dobra. — 1'redprodaia vstopnic se vrši danes dopoldne od 10 'do 12 v društveni sobi Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12.
Rafinerija dragih kovin
PROD\JAMO: vse potrebščine i/, dragih kovin za zobarje iu dalarje (speciju'ne /.Pline zlata In plu fine), kakor tud' jekleno /Jato. belo zlato, tci vse vrste zlatih lotov prvovrsten amalgam nu vacro, srebrne lote r.a tehniške svrlie srebrno žico za elek roteh ilko. Argentum nitricum. KUPUJEMO: staro in kovano zlalo in srebro, kakor ludi vse dru e irage kovine vsebujoče predmete. PREDELAVAMO: vse, drasc kovine vsebujoče odpadke na č.sle kovino iu njih zlitine. LJUBLJANA, Ilir si-а ul. 36.	TELEFO < 23-60 interurban
Volitve obratnih zaupnikov
v januarju
Belgrad, 17. januarja.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal ollok, s katerim je odredil, da preneha veljavnost obratnih zaupnikov in njihovih namestnikov z 81. decembrom 1930.
Novi obratni zaupniki iu njihovi namestniki bodo voljeni na podlagi navodil za volitve delavskih
Maribor
□	O našem narodnem gibanju v bližnji preteklosti je govoril v petek zvečer na prvem letošnjem prosvetnem večeru ma iborske Prosvetne zveze ter pred številnim hvaleinm občinstvom in po uvodni pozdravni besedi prof. J. Sedivyia vpo-kojeni minister ter neumorni iavni delavec Ivan Vesenjaik. V kleni besedi ;e uvodoma označil narodni prosvetiteljski pomen Slomškovega iite ar-nega ter organizatoričnega delovanji., ki ga ie bil postavil na čvrsto versko etično osnovo. Iz tega velikega butideljskega dela ie izšel pckret, ki je pod vodstvom naiizrazite ših Slomškovih učencev, ki so se vzgajali v mariborskem bo3osl.->vu, p'l-čel propagirati v našem obmejnem ozemliu jugoslovansko misel, ki ie z zlomom avstrijske države in ustanovitvi o zedinjene in močne jugoslovanske države doživela svo e veliko uresničenje. V dveh prelomih se je bi'a dotlej odigravala slovenska tragi'ka: pred 1 1848 je sesal na našem narodnem telesu nemški fevdalizem, po I. 1P48 pa so boleli težki udarci liberalnega romanticizma, Bachove birokracije ter po pomirljivem presledku Taafe-Bademrevega parlamenta-izma — nemškega nacionalizma, ki se ie na besneje razdivjal v strahoti let 1914 in 1915, ko so številne lavntinske častitljive dekane in župnike, pa tudi navdušene in goreče mlade kap'one vklepali v težike verige. Toda Slomškov rod e pod vodstvom enega največjih sinov slovenskega ljud«tva dr A. Korošca zmagal in zlasti zadeva mladine je da z ljubeznijo in toplo hvaležnostjo izvoVvatetjem svrbode zvesto čuva ter ohranja ve'i'astne pridobitve trdih bojev naše predprevratne preteklosti Pre-davateljevim spodbudnim ter imctruktivnim izvajanjem se ie oddolžilo občistvo z bu-n:m pritrjevanjem. Ob zaključku kakor tudi uvodoma je z nekaij primernimi komadi sodeloval odlično izvež-bani tambu-aški zbor Krekove mladine.
□	Ivana Lorbeka poslednja pot. Včeraj popoldne se je ob ogromni udeležbi občinstva razvil izpred kapele na mestnem pokopališču v Po-brežju sprevod, v katerem so številni sorodniki, znanci in prijatelji, med katerimi je bilo veliko železničarjev, pospremili blatfopok ojnega Ivana Lorbeka, posestnika in vpoko enega nadspre-vodnika, na ne^ovi poslednji poti. Na čelu sprevoda ie šla godba »Drava«, nato Krščanska ženska zveza ter člani Katoliš'-ega izobra'eva'nega društva v MePu. Na grobu je v poslednje slovo zapel pevski zbor železničarjev primerne žalostinke, župnik p. Valeriian Landergott pa se je v globoko občutenem govoru poslovil od blagega poiéoinega, ki ga ie proslavljal kot vzornega in vestnega moža v družini, župni i in katoliških društvih. Dragemu pokojniku trajen spomin!
in nameščenskih zaupnikov. Izvzeta so tista podjetja, v katerih se je dosegel sporazum med delavci in nameščenci na eni in delodajalci na drugi strani v smislu čl. t. cit. navodil.
Ker določa čl. 2., da se volijo delavski in na-meščenski zaupniki v mesecu januarju vsakega leta, morajo torej biti volitve izvedene v teku tega meseca.
□	14 fantov na zatožni klopi. Včeraj se je pri tukajšnjem sodišču vršila razprava proti štiri-najstorici fantov iz Velike Polane, ker so v noči na 27. decembra razbili posestniku Štefanu Perši več oken ter ograjo. V ozad u so fantovske za-devščine. Obtoženci so izjavili, da so oni bili napadeni ter izzvani od Hotižanov in sirer, ko so prUli mimo Perševe hiše. Ho'iiani temu opore-ka.jo in tudi prizadeti Štefan Perša je izpovedal, da so se osumljenci zbrali pred n ego v o hišo ter jo nato oboroženi napadli. Obsoieni so b'li: 13 na en mesec strogega zapora; od teh 10 pogojno na dve leti. Eden od štirinajstorice pa je dobil z ozi-rom na drugo sodbo štirinajst dni zapora. Razpravo je vodil sodnik dr. Lešnik.
□	Pisaniiko delo ali kako drugo slično službo bi rad nastopil brezposeln m'adenič. Bi prevzel pisarniške posle tudi samo za popoldanske ure. Naslove sprejema iz prijaznosti uprava lista na Koroški cesti 1,
П Čajni rum. najfinejši, si napravite doma iz originalnega >Rumol-a«. katerega dobite samo pri Thiir. drogerija Maribor. Gosposka ulica 19
Celje
Hlovo mesto
Statistika kandijske moške bolnišnice za leto 1930. Lanska statistika je še dokaj razveseljiva, saj je bilo tudi lepo število bolnikov, ki so se zdravili v njej več ali manj bolni, ozdravljenih. Kaj pravijo številke? Od leta 1929 je v bolniški oskrbi ostalo 01 bolnikov, v letu 1930 je bilo sprejetih 11562. ozdravljenih je bilo 1343, zboljšanih 246, neozdrav-ljenih le 40. umrlo pa jih je le 47. V zdravljenju je ostalo Se 71 bolnikov.
V nezavesti leži že 15 dni nepretrgoma v kan-dijski bolnišnici 7 letni u'enec Panjana .lože iz Sa-devcev. občina Radenci. Na starega leta dan se je fantič doma sankal, pa je padel s sank in udaril z glavo tako nesrečno ob tla, da si je razbil lobanjo. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer je bil operiran, a se ves čas še ni zavedel.
Suprrkolavdarija nove ljudske šole se je izvršila 10. januarja ob navzočnosti mestnega občinske ga zastopa z g. županom dr. Režekom na čelu.
Antonov semenj bo v torek 20. januarja. Na tem sejmu je navadno najživahnejša kupčija z živino, zlasti še s prašiči.
Pozor !	Pozor !
Podpisani naznanjam cuj. občinstvu, da sem otvoril s 15 januarjem krojaško delavnico v Kandiji, v hiši g. Goršeta.
Izdeluje n nove obleke po meri in najnižji ceni. ter popravljani stare obleke Na razpolago vzorci blaga. Cenjenemu občinstvu se za obisk toplo priporočani
FRANC GUTMAS. kroiač
& Rihard Jakopičevo predavanje — preloženo. Z velikim zanimanjem pričakovani prosvetni večer, na katerem bi Celje rado |kj-zdravilo starosto slovehskega umetniškega sveta g. Iliharda Jakopiča, je vsleel absolutno neodslranljivih ovir preložen na zadnji ponedeljek v februarju. Kdor si je bil nabavil zn ta večer vstopnico v predprodaji, jo lahko vrne v Prosvetnem tajništvu, velja pa ista vstopnica tueli za naslednji prosvetni večer, ki se vrši v ponedeljek, dne 26. januarja, in na katerem predavu glavni tajnik oblastnega odbora acrokluba >Na.šu krila« i« Ljubljane >0 doživljajih v zračnem morju s posebnim ozi-rom na domače letalstvo«. To predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami.
j& V celjski bolnišnici je umrl Jože Ma-rovp, posestniški sin i/. Braslovč, star t3 let.
& Iz Vojnika pri Celju. Danes |xi rani s\. maši se* vrši v Kmetijskem domu občni zbor Kmetijske podružnice za Vojnik iu škol-iovas. Na občnem zboru predava ravnatelj inž. Lah — Pevski odsek Katol. prosvetnega društva priredi danes popoldne v posojilni?' dvorani Lavtižarjevo spevoigro »Darinka«. — V bližnjem postu nam pa nameravajo tukaj v posojilniški dvorani predstavljati »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«, za kar se že seelnj pridno prinravlj'uo.
Plačilo samostojnih občinskih naklad. Mestno načelstvo celjsko o|K>zarja hišne posestnike, da je dne 1. januarja t. I. zapadel v
Trbovlje
Danes oh pol 4 igra v Društvenem domut Ali že imate vstopnice? Priskrbite si jih! Stati in gledati »Zakleti grad- bo seveda nerodno. Da se temu izognemo, stopimo dopoldne v društveni konsum JH) vstopnico.
Himen. Poročila sta se g. Alojz Ožbolt, orož-niški podnarednik v Prilepu, z gdčno Pavlino Jeeih, trgovsko pomočnico v Trbovljah 2elimo jima obilo sreče I
Jesenice
Opozarjamo cenjeno občinstvo z Jesenic in okolice, da je drevi ob pol osmih zadnja večerna predstava operete »Grofica Marica«. Vstopnice lahko dobite dopoldne pri blagajni v Krekovem prosvetnem domu.
Smuška tekma bo danes na Črnem vrhu in sicer bo stari najbrž šele okoli poldne, ker dotlej na nekaterih mestih ne bo sneg odtnjan. oziroma, ker je preveč ledeno nu gotovih mestih. Udeležb; obeta biti številna.
Umrl je tovarniški delavec g. Vergel, star 70 let. V petek so ga pokopali na jeseniško pokopališče. V Kurji vasi pa je umrla žena tovarniškega delavca K 1 e m e n c a. Tudi več otrok je umrlo zadnje dni, med drugimi tudi hčerka tovarniškega uradnika g. Karla Luckmanna.
Pri belem dnevu je bilo vlomljeno v izložbeno okno jeseniškega urarja g. Smoleja. Najbrž da so
Ker bo danes?
Drama: Ob 3: Princezka in pastirček. Izven. Ob 8: »Mercadet«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera: »Faust«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Rokodelski dom: »Reka«, drama. Ob 7.
Jakopičev paviljon: Otvoritev umetniške razstave del Matije Jame.
Ljudski kino Glince ob 4 in 6 Tom MikdMv filmu. Teksaški jahači.
D uštveni dom Glince ob 8 veseloigra »Čez leto dni«.
Prosveta Krakovo-Trnovo v društv. domu Korunova ul, 14 Molierova komedija v treh dejanjih »Namišljeni bolnik« ob 8.
Filharmonija: Predavan e SI-vističnega kluba DSFF »O slovenskem kmetu«. Predava g. F. S. Finžgar
Nočno službo imata lekarni; Dr Piccoli, Du-lajska c. 6 in mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9.
KAJ BO JUTRI?
šišenska Prosveta: Skioptično predavanje »Žena v luči zgodrviae«. Ob 8.
Drama: »Sveti plamen«. Red C.
Opera: Zaprta.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar; Sv. Petra c. 78 in
mr. Hočevar, Ljubi,ana VII, Celovška c. 34. *
0 Opozarjamo na današnje predavanje pisatelja g. f. S. Finžgarja o slovenskem kmetu. Predavanje priredi slavistični klub DSFF ljubljanske univerze v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Začetek ob pol enajstih. Vstop prost.
0 Sobotni živilski trg je bil z vsem obilno z«ložen, tudi j)ovpraševanja je bilo d ivolj. Kmetice so prineslp vsakovrstnih pridelkov ter razne sočivne drobnarije, ki jo dobiš za en dinar malone pol naročja. Krompir ie po 1 D;n kilogram, zeljnate glave po izbiri in velikosti, od dinarja dalje. Fižol raznih vrst, izbran, fin pridelek, je bil po 3 Din kilogram. To je sploh stalna cena za fižol od jeseni sem. Za Jugoslovansko knjigarno so kmetice razpoložile jabolka v številnih košarah 1er različnih vrst. Mnogo jabolk je že ovelih, nekaj košar pa je bilo boljšega pridelka. Po tem se ravna tud; cena. Najlepša, res fina jabolka dosežejo ceno 8 Din za kilogram, slabša se prodajajo po 5 in 6 Din. Zelo mnogo je bilo na trgu lajc ter perutnine. Jajca so celo malce popustila v ceni; dobiš jih od 2.75 do 3 Din en par. Pute so bile od 35 40 Din ena, piščeta prav toliko en par. Prinesli so tudi nekai zajcev, ki pa nimajc določene cene. Vse je odvisno od velikosti, pasme, reje-nosti ter končno tudi od zanimanja, ki vlada za zajce na trgu. Ajdova moka je po 3.50. koruzna moka po 2, ješpren po 4, pšeno tudi po 4. koruzni zdrob po 2 Din liter. Suha jabolka, krhlji, so se prodajali po 1.50 Din liter, zdravilno lipovo cvetje jx> 2 Din mera. Obilo je bilo na trgu zelenjave, zlasti radiča in motovilca, vse po 1.50 Din merica. Kislo zelje je prodajala »Proda*: po 3, kislo repo po 2 do 2.50 Din kilwrram. Na isti stojnici je bil na razoolago tudi najfinejši fižol po 4 Din, ves drugi fižol pa IX) 3 Din liter. Pomaranče so bile po 50 par do 1.25 Din ena. Naše sirarje in mlekarje in maslarice je tržni urad na njih prošnjo spet premestil drugam. Zdaj so svoje stojnice postavili vzdolž semenišča, ker jim je bilo na tlaku med knjigarno in semeniščem premraz, pa tudi
Na za
pvostor sam je bil od rok. premalo prometen. Sir drž- ceno, prodaja se v spleišnem po 24 Din. Tudi maslo ima stalno ceno. ki se ne spreminja dosti. Na razpolago je bil tudi med v steklenicah po 10 Din.
© Kuhanje na plinu. Danes v nedeljo dne 18. t. m. ob 5 popoldne priredi mestna plinarna poskusno kuhanje na plinu v Šentjakobski šoli, vhod iz Florjanske ulice. Posebno opozarjamo na to kuharice in kuhinjsko uslužbenstvo, ker se vrši predavanje v slovenskem jeziku.
0 »O možnosti financiranja železniške proge Kočevje—Sušak«. V torek, 20. t. m ob 8 zvečer se bo vršilo v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica za vse gospodarske kroge, zlasti pa za naše izvoznike, velevažno predavanje o možnosti financiranja te proge. Predaval bo g. Evgen Lovšin. Zveza trgovskih gremijev vabi ljubljanske trgovce, da se predavanja v čim večjem številu udeleže.
© Remiza postane poštna garaža. Kakor znano, bo maloželezniška družba zgradila ob novem tramvajskem tiru na Celovški cesti v Zgornji šiški novo, veliko remizo. Dosedanje remize na Zaloški cesti pa ne bodo podrli, temveč jo bo kupila poštna direkcija. Ta bo uporabila remizo za garažo za svoje avtomobile. Dosedaj poštni avtomobili namreč niso imeli nobene primerne garaže.
© Pretep na ulici. Ord prizor se je odigral včeraj približno ob pol 4 popoldne v Prečni ulici. Tam sta se srečala dva brezposelna delavca, ki pa sta se kljub svoji brezposelnosti nažehtala dal-matinca ko dva kanona. Sledil je pretep, zmerjanje in kletvine. Slednjič pa je eden izvlekel nož in zamahnil z niim po roki drugega. Ranjen je bil 24 letni brezposelni delavec Franc P., ki mu je njegov tovariš prerezal žile na levi roki. Petrič je sam odšel v bolnišnico, drugega nasilneža pa je vzel stražnik.
© Lesni dumping na Golovcu. Res je sedaj na svetu huda lesna kriza, posebno odkar prodaja Rusija svoj les skoraj napol zastonj. Prav zastonj na les in drva le niso in ie zato zanj treba šteti nekaj denarcev, kdor jih hoče imeti. Neki prebivalec Kurje, Hradeckega, štepanje ali morda kakšne druge podgolovške vasi si je hotel zato preskrbeti še ceneiša drva, kakor pa iih prodajajo Rusi. Vzel je tore) sekiro, odšel na Golovec in v gozau posekal dvanajst lenih kostanjevih dreves, debelih 25 do 30 cm in vrednih približno 800 Din. S tem lesnim dumpingom omenjenega Kurjavašča-na (Hradeckega..., Stepania... ali drugega va-ščana) pa nikakor ni zadovoljen lastnik gozda, trgovec Osvald Pengov na Karlovški cesti. Ta je ves dumning izročil v presojo policiji, ki bo no-vedala možu svoje strokovno mnenie, kako daleč sme iti dumning v lesni trgovini. Pengov nravi, da že ve zanj in je njegovo ime povedal tudi policiji.
© Avtomobilski tatovi. Tako daleč sicer še nismo, da bi dobili za falovi koles _ tudi tatove avtomobilov, pač pa smo v Liubliani dobili posebne snecialiste. ki stikajo no nenadzorovanih avtomobilih in pobiraio iz niih razne predmete, že marsikateri šofer se ie prišel na policijo iezit, da so mu tatovi odnesli sukniič iz avtomobila ali kakšno drugo reč. Zadnja taka tatvina se je pripetila dr. Ladislavu Laiovicu z Vodnikove c. 25. Temu ie neznan tat odnesel z avtomobila, ki je stal nred drsališčem »Ilirije, lepo odejo, vredno 400 Din Lastniki in šoferji avtomobilov nai bodo s tem opozorieni pred novo vrsto tatov v Ljubljani.
T Ovratnike hieienično pere svetlo lika, kemično čisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8.
d n j i strani je og
□	Seja mariborskega okrajnega kmetijskega
odbora za Maribor levi breg se bo v šila jutri v ponedeljek dne 19. t. m. ob devetih dopoldne na okrajnem načelstvu, soba 41, drugo nadstrop:e. Sejo vodi predsednik Alojzij Schiker, župan pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
□	Obmejni promet čez severno mejo. V teku meseca decembra 1930 je pripotovalo preko severne meje 9222 oseb in sicer 4605 Jugoslovanov, 3346 Avstrijcev, 629 Čehoslovakov, 295 Nemcev in 347 podanikov drugih držav. V istem času je odpotovalo preko severne meje 8234 oseb, t. j. 3717 Jugoslovanov, 3165 Avstricev, 654 Čehoslovakov, 349 Nemcev in 349 podanikov drugih držav. V letu 1930 jih je potovalo preko severne meje skupno 276.563 potnikov t. j. 108.521 Jugoslovanov, 100.926 Avstrijcev, 26.606 Čehoslovakov, 14.517 Nemcev in 25.993 podanikov drugih držav.
□	Sobotni trg. Na slaninarskem t-gu 'e bilo 105 slaninarjev, ki so pripeljali na svojih vozovih 307 zaklanih svinj; kmete so pripeljali 167 vreč raznega blaga in sicer 66 vreč krompirja, 23 vreč čebule, 12 vreč pšenice, 9 več :ečmena, 14 vreč ovsa, 18 vreč koruze, 6 vreč ajde, 5 v eč prosa ter 8 fižola Na perutninarskem trgu je bilo boli malo blaga in sicer 212 koikoši, 286 piščancev, 8 rac, 6 gosi, 38 puranov. Prodajali so: karfijola 6— 16, česen 14, ohrovt 2—3, sveže zelje 2—3 50, kislo zelje 4, radič 14—16, spinača 1, jabolka 3.50— 8, suhe slive 10—12.
□	V cvetu mladosti je umrla posestnikova hčerka Vida Spindlerjeva, staTa 16 let, Krćevma 48. Pogreb pokonice bo jutri ob pol 14 iz hiše žalosti na frančiškansko pokopališče.
□	Finančni inšpektor I. Sedlar ostane v Mariboru. Kakor doz na m o ostane finančni inšpektor I. Sedlar, ki je bil prvotno premeščen v Sarajevo, še nadalje v Mariboru v istem svojstvu, kar je iz razlogov njegovega bogatega finančno-uprav-nega izkustva s posebnim ozirom na naše obmejne prilike nujno potrebno.
□	Pri rokoborbi... V telovadnici deške šole v Razlagovi ulici se je pri rokoborbnih va ah ponesrečil dijak Franc Ltižnik iz Strossma erjeve ulice in sicer je zadobil na desni roki tako nerodno poškodbo, da so ga moiali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
□	Nemirna žilica.., Brata Ivan ter Ernest S. sta v noči na soboto povzročila v gostilni Kosovo velik pretep, ki se je do oblik Ijute borbe razvil na dvorišču. Ko je prišel stražnik, ga je Ivan S., ki je po poklicu tkalski mojster zgrabil za roko ter ga ni hotel spustiti. Na pomoč so prišli stražniku gostje, katerim se je posrc-čilo, da so nemirneža užugali. Toda k Grafu so ga morali prepeljati z izvoščkom, ker se ie vrgel na tla in ni hotel nikakor peš s stražnikom. Sedaj ju na policiji zaslišujejo.
□	Posestne izpremembe. Kupili so: Neža Travisan od Franca Travisan pol hiše v Radvanij-,,ki 12 za 70.000 Din. — Ivan ter Ivana Vesenjak od Katarine Stopein.ig hišo v Magdalenski 67 za 143.000 Din. — Olga Forstner in Marija Koban od Ivane Ztigner del hiše na Ruški 9 za 30.000 Din. Niko in Jožefa Pandža od Marije Andiee parcelo pri Magdaleni za 10.000 Din.
□	Turneja mai iborske glasbene matice. Začetkom aprila priredi mariborska glasbena matica turnejo po nekaterih več ih mestih nekdanje Srbije. Nastopila bo s skladbami najpomembnejših slovenskih sikladateliev пл tudi z narodnimi
•»estnimi
las: Mi kupimo za
plačilo prvi obrok samostojnih občinskih "n-klud (gostuščina, kanalska pristojbina in vod.i-rina). Dokler novi j»re<lpisi niso izvršeni, je naklade plačati na podlagi predpisa iz lanskega leta. Stranke, ki so \ zaostanku s plačili, se pozivajo, ela zapadle zneske plačajo pri mestni blagajni celjski najkasneje do 15. februarja 1951 v izogiib eksekutivneimi postopanju.
Ptuj
Poroka. Kmalu po Novem letu se je v proštij-ski cerkvi [poročil ptujski trgovec g. Karel Muhorič. Za življenjsko družico si je izbral gdčno Rozo Mi-hevc, ki je bila blagajničarka na Glincah pri Ljubljani. Bog daj srečo na mnoga leta!
Lastnikom avtomobilov. Lastniki avtomobilov se opozarjajo na razglas, po katerem morajo pri tukajšnjem okr. načelstvu do 20. januarja vložiti prošnje za dodelitev novih evidenčnih tablic. Prošnje ni treba kolekovati, pač pa je priložiti potrdilo o vplačilu vozne takse za leto 1930 in 1931, kolikor je je v tekočem letu že zapadlo. Navesti je treba tudi vse spremembe z ozirom na vozilo, šoferja itd Ob plombiranju novih tablic se bodo odvzele stare. Natančni podatki so na razglasu, ki je nabit na občinski deski.
Prodaja gnoja v klavnici. V ponedeljek 19. januarja se bo dopoldne ob 11 prodal na javni prostovoljni dražbi gnoj in odpadki v mestni klavnici in sicer za leto 1931. Interesenti naj se zglase ta dan v klavnici, kjer se bo določila tudi izklicna cena, pa tudi pogoji o odvažanju odpadkov. Kdor bo izdražil, bo moral znesek takoj plačati.
Dostava »Slovenca« posameznim naročnikom nu dom po raiznašaicu se prične 20. januarja.
Ptu'sha okolica
Hajdina. Danes popoldne pa ne bom doma počival, nikamor drugam ne grem, ko k večernicam, potem pa v društveni dom, kjer se bo, kakor pravijo, za 3 Din dalo sedeti in se zabavati eno uro pri dveh kratkih, uličnih igrah. O igralcih pa tudi pravijo, da so že same izurjene moči, ki danes nastopijo, zato pridi še ti in ti, ko pa za 2 Din. otrok celo za 1 Din, stojišče dobiš! — To je prava beseda hajdinekega fanta in omike željnih deklet! Za prihodnjo nedeljo, ki bo 25. januarja, pa vas vse člane fantovske in dekliške zveze in tudi ostale društve-nike na Hajdini vabimo na občni zbor bralnega društva I
NOVO! ~W	НГ NOVO!
Dr. Mih. Oseka:
Knjiga postave
I. zvezek
je pravkar izšla v Prodajalni K. T. D. (H Ničman) v Ljubljani. Broširana knjiga stane Din 22'—, vezana v polplotno Din 32 —, elegantno vezana Din 40"—. Po pošti Din 1'50 več.
Kranj
»Veronika Desetnika« danes po|M>ldne ob 4 v Ljudskem domu kot dijaška predstav« po znižanih cenah. Namenjena je tudi drugemu občinstvu. Zadnjič |x> teh cenah v tej sezoni.
Vasi
bili to kaki fantalini, ki se potikajo okoli Eden je pazil, drugi okno odpiral, tretji pa štafažo' delal, tako da mimoidoči niso mogli opaziti, kaj se gori ргеч1 izložbenim oknom. G. Smolej ima precejšno škodo, kajti |iokradli so mu tri daniske srebrne ure ter lepo malo budilko. Orožništvo je storilcem na sledu.
Litija
Smrtna kosa. V Gradcu je po daljšem trpljenju umrla v starosti 82 let gospa Neža Pregelj, hišna posestnica. Pokojna je bila mati splošno znanega železniškega strokovnjaka g. inšpektorja v p. Ivana Preglja. Pogreb bo danes dopoldne na vaško pokopališče. Plemeniti pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje! — Po kratkem trpljenju je umrla v ravnateljevi vili gospa Jelka S e r t i č . soproga pisarniškega ravnatelja predilnice v Litiji. Pokojnico, katero je dičila skTomnost in globoka vernost, prepeljejo s pogrebnim avtom v Ljubljano, kjer jo bodo položili pri Sv. Križu k večnemu počitku. Preostalim našo sožalje, pokojnici [ja blag sponi in l
Škofi a Loka
Smučarji so letošnjo zimo tudi v naših krajih prišli na svoj račun, zato ni čudno, da zanimanje za to zdravo panogo športa raste vsak dan bolj. Prezanimivo si je ogledati smučarski teren za gradom; po bližnjih gričih, ki so na gosto prepreženi s sledovi smučk. Tekom praznikov sme opazili ludi večje število tujih smučarjev. Vedno bolj je jasno, da je loško gričevje za smuko splošno zelo pripravno, zato bo vedno bolj privlačno za Ljubljančane in druge Želeti je, da tujsko-prometni odsek občine posveti posebno pažnjo prav temu mnogo obetajočemu vprašanju.
Loko je zapustil dr. Bogomir M a g a j n a , znasi slovenski pisatelj, ki je v tukajšnji vojašnici nadomestoval skoraj mesec dni stalnega vojaškega •zdravnika.
»Slovenca« lahko dobite pri Prto&niku, Finž-garju, P. Jamiiiku, Žigonu itd. Nedeljsko številko tudi pri kolporterjih. Ne pozabite spravljati ilustriranih prilog, ki jih je na koncu leta za celo lepe knjigo.
Mosfe pri LiubVani
Na XIII. prosvetnem večeru v Salezijanskom mladinskem domu v torek ob 8 zvečer se bo predvajal šele pred nekaj tedni dogotovljeni film iz Indije. Ta film je last Prosvetne zveze v Ljubljani in ima slovenske napise. Vstop« in a 2 in 1 Din.
Koniice
V nobenem kraju Sirom naše lepe domovine menda turistika tako naglo ne napreduje kakor pri nas. Da [w se ta pane»ga športa š< bolj pospeši, so nekateri sklenili napraviti observatorij na konjiški Skali, kar bo vsekakor pripomogle), da se turistika tueli med drugimi «loj: ix>sncši. ne stuno pri učiteljstvu.
I atoli.ško izobraževalno društvo pripravlja za prihodnje tedne novo veliko ljudsko igro, ki bo prav tako privlačna kakor svojcu s -Bcn Hur«. Sodeluje tudi pri tej igri elo 40 oseb.
Nase dijaštvo
Kongregacija akadeiničark ima v torek dne 20. t. m. ob 17 shod v škofijskem dvorca
Zagrebška borza v letu 1930
i
Iz pravkar objaviieniii podatkov o delu zagrebške borze v prêt, letu posnemamo, da je znašal devizni promet 31 13.9 mit i j. Din v primeri s •3131.9 milij. v letu 1929. in 2871.2 milij. v 1. 1928. Valutni piomet je 1 >iI zopet manjši in je znašal le ♦.3 milij. Din (I. 1929. 4.1 in 1928 1.3 milij. Din).
Efektni promet je pa znatno naraste! iu sicer od 2(11.8 na 335 milij. Din. Ta dvig prometa je pripisovati uvedbi trgovanja z dolarskimi papirji. V teli Je znašal lani promet »0.95 milij. Din in sicer:
Bilanca Narodne banke za 1930
I'o poročilih iz Belgrada je znašal brulo dobo-lek Narodue banke kraljevine Jugoslavije v I. ltl.iO. 123.!»5 milij. Din v primeri s 1.30.9 milij. Din v letu 1929. 'l'a padec dohodkov je pripisovati manjšemu donosu iz meničnega diskonta in sicer za 9.5 milij. Din. Nasprotno pa »o narasle obresti državnega dolga in razni dohodki. Izdatki banke so narasli od 46.2 lia 4S.5 milij. Din. odpisi pa so se zmanjšali od 9.7 na ti 9 m ilij. Din. Tudi delež države ua dobičku se je zmanjšal od 42.3 ua 38.9 milij. Din. {'isti dobiček, ki jt* namenjen za raadelitev. je padel od '28.2 25.8 milij. Din. Dividende pa bo ostala 400 Din in delnico.
Vinarska zadrufa v Halozah
Sv. Barbaru v Halozah.
kakor vino že poročali j epiieelu /. novim letom po-lovati novoustanovljena vinarska zadruga 1 ialo/an« pri Sv. Vndruiu v lljlo/ih in scer za cele Haloze. I n lu novi lel j te zadruge je tamoMiji šolski upravitelj gospo I (Ji ril Vrbič. ki je obenem tudi njen načelni.. Na prazii k s v. Irell kraljev dopoldne je imel gospod načelnik zadruge zelo ekilmi obiskan in-foinialivcu >c.stanek naših v no^iudnikov v društveni dvorani pri K itni ni. \ seli udeležencev je bilo nu.l JIH), kar priča k.iko zelo potrebna je že Miti pri lias taki ustanova! Beil.t med našim ljudmi v ош je piikjR-la že <lo viliiiiu i; polnoč je l> la nujna! I< la k la naj pomagal Edin« zadruga! Najboljša poinoè je «tmopouioč! Pravieu »r prilx>ri / mečem, blagostanje pa zadružnim |x>tom! Danes ue gre »cč droguée! Or.spod pnlavatelj nam je pojasn i, d« polfdittje iuo/< uislvo lelos vel ke količine vina. .Shiiio Irallcija je pridelala letos 57 o Ist. manj vina k.'kor elrtiga leta. Veliko povpraševanje po našem vinu je (mi v Nemški Avstriji. Biti pa mora vino enega ti|wi. drugače v inozemstvu ne gre v promit lip kakega vina |>a morejo ustvarit! le li-'i. k: sa /mešajo v velikih po» la h in ga tudi v ve V,ki b množinah odpošiljajo. Kot iHisredovuliii organ s'» tu najboljše zadruge ker ed n:> one ne i'ècjo n;k "kega dok'èka in hočejo člannin le pomagati do blagostanja. L.vu/.n<i vili.irska . .idruga v Mariboru. katere članica je ludi vinar, zadruga »H» loža li ima svojo klet л Ju-lcndorfu jiri Gradcu, katera ima t.itn že nad 2000 odjraml-oev. Glavno pri vsaki pro I j ju" /idru:' je. da iuia < Ijvmalce, da ima d. brc zveze z ino/eui-stvoui, domu |Ki ve-če in pošteno vojftito. Kakor nam je r- predavatelj izjavil, je pri »izvozu« v Mariboru zu vse (o najbolje poskrbljeno.
Vinarska zadruga llnlik/au« ima dos<daj pkfog 1.16 članov; K» (>ri Sv. Barbari v Halo/i h. •tkroš 80 pa dotuu. /.'druga ima svoj «e.le> >rT Sv. Andražu v Halozah: pozneje pa nn-nerava osnovati svoj pododbor tudi pri Sv. iarburi v Halozah. <ln bo vsem ustreženo. 'Jverjeui smo. <la lx> nova vinarska zndruara •llu1ožtui< pod vodstvom veščega. ngilneaa iu •a blagostanje ljudstvu teko vnHeea g«s|)oda Šolskega nora vitel ju \>b'čn. mogla kmalu pokazati najlepše uspehe!
$
Socialne iu gospodarske razmere v rimski drla v i »b času apostola Pavla. V trgovskem društvu »Merkur predava v ciklusu »Ljudska univerza za trgovce in obrtnike v četrtek dne 22. I. m. mgr. profi sor ilr. Jos. A. 1'jčič o predmetu »Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla.- Predavatelj je znan kot spreten iu duhovit govornik in bo gotovo zanimivo |xxlal Io poglavje iz socialne in gospodarske zgodovine. Začetek predavanja, ki se vrši v restavraciji Zvezda . •e ob pol 9. Vstop je brezplačen. Gosi je dobrodošli!
Pred zvi-anjem cen cementa? Konkurenčna horba v cementni industriji je prav močna. Cementarnama v Sloveniji delajo prav močno konkurenco dalmatinske cementarne. Zato so cene cementa bile raz.nieroma nizke. Sedaj smo pa zvedeli, da s« se dalmatinske cementarne karteliralc in osnovale svoj prodajni in razdelilni urad. Zato nam je pričakovali. da se bodo cene cementa zvišale, saj se vr-še ludi pogajanja z ostalimi, predvsem slovenskimi Ivornicami cementa, da pristopijo k kartelu. kar Je skoro golovo.
Dvig vlog pri zagrebški Mestni hranilnici. /.<
Krejšuja leta smo opozorili na izredno nagel dvig rantlnib vlog pri zagrebški Mestni hranilnici. Že , leta 1929. so njene vloge le malo zaostajale za vlo-fcaini ljubljanske Mestne hranilnice, ki je bila naj- I večja regulativna hranilnica v državi: znašale so v Zagrebu -102.8 milij. Din. v Ljubljani pa IO0.6 milij. Din. Konec leta Ш10. pa so vloge v Zagrebu narasle na 475 milij. Din, torej za 72 milij. Din, v Ljub-Ijapi pa samo na 445 milij. Din, I. j. samo za 38 tnilij. Diu. kar j:: pripisovali občutni gospodarski krizi, ki je zajela naše kraje proti koncu leta 1930. ; 7. amortizacija vojne škode se je vršila 10. I. mes. v Belgradu. Za amortizacijo so bile izžrebane sledeče serije (vsaka obveznica se izplača s 1000 llinf. 94. 734. 854, 94«, 1034, 1146. 1241. 1318, 1352, 1749, 1823. 2036, 2197, 2380, 2342, 2868, 2618, 3106. 8175, 3189, 3219, 3471, 3760. 3981, 4005, 1227, 4355. 4-113. 4491, 1652, 1660.
Tobačne srečko. Na 106, žrebanju dne 15. .jaguarja je zadela sri čka štev. 10 serija 7149 100.CKH» Diu. srečka štev. 25 serija 3939 2000 Din, srečka hlev, 72 ser. 92 500 Din, srečka štev.49 ser. 375 500 l)in. Nadalje so zadele (prva številka pomeni serijo. druga pa Številko srečke): KK) Din 346, 57: Krti, 84; 2007, 23; 3706, 62; 3869, 5 ; 39(50, 54; 5087 , 2 ; 6145, 50; C357, 20; 7576, 93 ; 50 Din so za-ïlele: 321, 11; 706. 88: 1155. 37: 1233, 39; 1483, 92; 1485. 95; 3225, 46 ; 4053. 48; 4080, 85; 4086, 22: .4414, »9; 5181, 64; 5657, 14; (»410. 11; 6781, 28; 6949, 73; 7636, 26 : 8092, 30; 9583, 90. — Amortizirane pa so bile sledeče serije: 56. 137,' 758, 800. 904, 1353. 1505, 1569, 1690, 2605, 2992, 3064. 3145. 8341, 3507. 3565, 37.31. 404), 4214 . 4339. 4695. 1X11. 1874 , 5039. 5197, 5441, 5486, 5519. 5735. 6241, 3301, 6695, 6938, 7024, 7157. 7630, 7742, 7967, 8514. Î6I9, 8828. 9012, 9277. 9345, 9517. 9589, 9621, 9639, W60. Obveznice leh serij se plačujejo po 16 Din.
Srečke Rdečega kriz«. Včeraj smo pomotoma (Kiročali, da so bile amortizirane nekatero serije tobačnih srečk. Bile pa so Io loterijske srečke Rdečega kriza. Pravilni so pa podatki o loi. obveznicah iz leta 1881.
Vrhnika
8% Bler. pos. 360.000 dol. za 19.1 milij., 7% Bler. pos. 932.500 dol. za 4-1 milij. in 375.000 dol. 7% obveznic DHB za 17.9 milij. Din. Promet v dinarskih državnih papirjih je znašal 230.1 milij. Din (1929 286.4 milij. Din) in sicer v vojni škodi 219 milij. Din, 7% inv. pos. 8.5 milij. in v agrarih ter begi. obv. 2.6 milij. Din.
V ostalih efektih je bil promet sledeč: za-dolžnice 0 028 (2.05) milij., bančne delnice 13.0 (13.7) iu industrijske delnice 10.96 (9.8) milij. Din.
Občni zbor Odseka za perutuinarstvu Kmetijske družbe v Ljubi ani. Z ozirom na okolnost, ila se nahaja večina čiuuov odseka v bivši mariborski oblasti, se je določilo, da se vrši občni zbor odseku v Celju, in sicer na Svečairo, 2. februarja 1931, točno ob desetih dopolilue r hotelu »Evropa«. Spored: 1. Otvoritveni nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika, i. Predavanje o rjavi štajerski kokoši. Predava g. I. Gosak, šolski upravitelj i/. Teharjev 5. Debata o tej kokoši. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev članarine pri odsekih kmetijskih podružnic. 8. Slučajnosti. — Na občnem zboru se bo razpravljalo zlasti vprašanje nabave jajc za valjenje od rujave štajerske kokoši. Zborovanja se lubUo udeleie ludi nečlani. — Tajnik.
Scsitcdeiiski kmetijski tečaj v Starem trgu pri Rakeku. Tukaj je bil v nedeljo 11. t. m. otvorien Seslledeuski zimski kmetijski tečaj. Tečaj je otvoril okrajni načelnik g. dr. Tekavčič z lepim nagovorom. Otvoritvi so prisostvovali: domači g. župnik, gg. šolska upravitelja iz Starega trga in Igo vasi in Lož z gg. županoma. Po otvoritvi je imel okrajni kmetijski refirent g. Pečovuik daljši jjovor, v katerem je oSrtal dedo oblasti za povzdigo Kmetijstva, pokazal je potrebo strokovne izobrazbe za kmetsko prebivalstvo 1er razložil, kako je zimski kmetijski tečaj organiziran. Posebuo je nnglasil potrebo sodelo-vnnja oblasti s knu lskim prebivalstvom pri delu za povzdigo kmetijstva. Pri otvoritvi je bilo okoli 100 kmetovalcev iz Starega trga In okolice ter iz Loža. Popoldne so se pričela že strokovna predavanja. 1'rodavanja bodo v šoli v Starem Irgu vsako soboto zvečer iu v nedeljo. Kakor je |K>kazal vtisk pri otvoritvi in pri prvem predavanju, bode tečaj zelo dobro obiskan in bo dosegel |>opolni uspeh
Davčno pojasnilo. Belgrad, 17. jan. AA. Na vprašanje finančnih direkcij, kje naj se zailolže pridobitna |«<tjetja, ki imajo svoje posle tudi izven svojega sedeža, daje oddelek za davke minislrstvn financ lole pojasnilo: 1. Ce je dotični davčni obve-zanec prolOKoUrana tvrdka. se zadolži na tem kraju. ('e ima jiosle tudi v drugih mestih, se mora v zmislu § -11. zakona o neposrednih davkih zadolžiti ludi v teh mestih kot podružnica t'e je treba v tem primeru izvajati tudi čl. 10. zakona o izprotnembah in dopolnitvah r. dne 18 maja 1930, je Ireba upoštevati tudi le odredbe. 2. Ce podjetnik vrši posle ludi v drugih krajih, vendar ni protokolirau, se v teh krajih ne zadolži, vendar so davčne oblasti dolžne dobiti na redni način o letu obvezaucu vse podatke o izvrševanju posla in njegovem prometu 1er jih urejene po 108 in 109 zakona o ne|K>srednih davkih dostaviti davčni upravi njegovega sedeža, da se lako obdavčijo tudi I i njegovi dohodki
Nova dir. tarifa z Nemčijo. Belgrad, 17. jan. AA. Po obveščenju gl. ravn. drž. železnic stopi nova tarifa za jugos'ovansko-nemSki promet potnikov in ekspresnega blaga čez. Avstrijo in Nemčijo v veljavo 1. januarja t. I. Zato jo izgubila veljavo dosedanja jugoslovansko-nemška tarifa «t potnike, prtljago itr ekspr» isfto 1>Uigo čez Avstrijo in Nemčijo z dne I. avgusta 1928 z vsemi dodatki.
Kreditiranje (ro arino na pivo. Belgrad, 17. jan. AA. Centrala industrijskih korporacij je obvestila pivovarnarje, da je s sklepom finančnega ministra pivovarnnrjeni dovoljeno kreditiranje trošarine za 5 mesecev. Pivovarnarji, ki hočejo izrabili to ugodnost, naj se s posebno prošnjo obrnejo nn ministrstvo.
Za prodajalec in koasuiuente inolinpolskih predmetov. Belgrad, 17. jan. AA. Obstoji razpis uprave državnega monopola Tr. št. 71.400 z dne
12. decembra 1930. Ta razpis pravi, da se cigaretni monopolski papir v knjižicah sme prodajati samo onim, ki vzamejo s knjižico vsaj en zavitek mono-polskega tobaka. Da ne bo krivega tolmačenja, je Ireba omeniti, da se križni monopolski tobak sme prodajati v neomejenih količinah ludi brez cigaretnega papirja, medtem ko to za cigaretni papir no velja, nego se sme prodajati samo tistemu, ki obenem kupi ludi križni lobak.
Borza
Dne 17. januarja 1931.
Denar
Devizni promet je bil ta teden prav znaten iu je; znašal 18.25 milij. Din v primeri s 14.5, 21.5, 17.1 iu 13.4 milij. Din v prejšnjih lednih. Tečaji so le malo variirali, znatnejši je I>i 1 promet v devizah Curih iu Dunaj.
Belgrad. Berlin 1343.75—1346.75, Curih 1094.4 —1097.4, Dunaj 704.89—797.39, London 274.47— 275.27, Nevvvork 56 425—56.625, Pariz 167.17-167.97. Trst 295.10—297.16.
Curih. Belgrad 9.127(1. Pariz '30.25, London 25.08, Newyork 516.75. Bruselj 72, Milan 27.04, Madrid 53. Amsterdam 207.85. Berlin 122.75. Dunaj 72.645, Stockholm 188.25, Oslo 138. Kopenhagcn 138. Sofija 3.78.75, Praga 15.295, Varšava 57.85, Budimpešta 90.225, Atene 6.685, Carigrad 2.44625, Buka-rešt 3.0675, tlelsingfors 13.
Dinar noti nt na Duuaju: deviza 1250125, valuta 12.50.
Vrednostni papirji
Belgrad. Narodna banka 8130 (10 kom.), 7% inv. pos. 87—88.50 (35.000), agrari 50—51. vojna škoda 419.50 (1(4)), Tob. srečke 21—23. 6% begi. obv. 66.75 (180.000).
Notacijo državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 78.25—79, Newyork: 8% Bler. pos. 91.50 -92, 7',;. Bler. pos. 79.25-80, 7% posojilo Drž. hip. banke 78—79.
Dunaj. Podon.-eavska-jadran. 90.15, Wiener Bankverein 16.50. Creditanstalt 40.85. Escompteges. 157.10. Zivno 56.80, Slavex 6.25. Alpine 15.15. Trboveljska 38.50, Jiinin Murany 52.70.
Žitni tr?
Novi Sad. Oves haï., sr. 145—150. moka (i g, 0 gg 245—265. št, 7 125—135. Vse ostalo neizpreme-njeno. Promet: 19 vag. pšenice, 2 vug. ovsa, 5 vag. ječmena, 43 vag. koruze, 12 vag. moke, 1 vag. fižola, 3 vag. otrobov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Tedenca slabša. Proinel iniren. Pšenica inarec 14.40—14.46, zaklj. 14.40—14.41, niai 11.77—14.88. zaklj. 14.77—1-1.78, rž marec 10.03— 10.69. zaklj. 10.63—10.64, koruza maj 12.46—12.50 zaklj. 12.49—12.50, tranzit maj 10.06—10.10, zaklj 10.09—10.10.
№roiajte «Slovenca* I
Obelil »bor Dramatičnega odteka Prosvetnega druSfVa bo v četrtek 22. Januarja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu.
Pollakova tovarna usnja je s 15. januarjem oil-pusllla večje število delavcev. Vsi ti imajo začasen dopust.
V Rokodelskem domu ima danes Pevsko društvo : Ljubljanica »vojo prvo predstavo, to je šalo-igro »Stric iz, Amerike . Pred predstavo bei na*to-jiil tudi društveni pevski zbor.
Skioptičuo predavanje je bilo pretekli četrtek v Rokodelskem domu ob lepi udeležbi oMinstva. Prihodnje predavanje se bo vršilo 29. januarja in sicer o razvoju pisave . Pridite!
Brasiovče
Trški odbor jc lelos zgodaj pričel z urejevanjem trga. Na križišču pri cerkvi je dal s finim gramozom nabiti jamo in jarke, kateri so čakali na to že več lel. Prepotrcbna bi bila tudi kanalizi-cija spodnjega dela trga, koder leče ob deževju cel po lok.
Dopisniku iz. Ljubno se tudi mi pridružujemo г željo, da avtobus mesta Celja vozi na progi Celje— Sirlčava vso zimo, da bomo imeli potrebno zvezo med spodnjo in zgornjo dolino.
1're.svelno društvo bo zu svoje člane naročilo knjižno zbirko Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in sicer Leposlovno ir Ljudsko knjižnico ur zbirko domačih in mladinskih spisov. Na ta način bo imela društvena knjižnica vedno svež deHok izbranega čtiva. Vsak, kdor ljubi lepo. poeteiio be-rilo. naj se vpiše za letno članarino 5 Din kol član Prosvetnega «..ušiva.
Ljubljansko ćtedališče
DRAMA Začetek ob 20
Nedelja. 18. januarja: Ob 15: »Frince&ka in pastirček . izven. — Ob 20: ;>Mercadet«. Ljudska prelistava ix> znižanih cenah. Izven Ponodelje-k. 14 januarju: Sveti platnene. —
Red C. Torek, 20. jan.: /aprto.
Sreda. 21. ian. TRIJL VAŠKI SVETNIKI. Premi-jera. Red E.
OPERA Začetek ob 20
Nedelja. 18. januarja: Kaust . Ljudska pmlstava
|к> znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. I*», januarja: Zaprlo. Torek, 20. jan. MIGNON. Gostovanje g. Julija Ue-(etta. — Red A.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 18. januarja ob lî: Lutka«, Znižane
cene. — Ob 20 ■»Odgodena noč«. Ponedeljek. 1'). januarja: Zaprto. Torek, 20. jan. ob 20: PLESNI VEČER. Olga So-lovjeva. Izven.
Iz društvenega iivlienio
Saleiijanski mladinski dom Kodeljevo. Na
XIII. prosvetnem večera v torek, dne '20. januarja, se bo predvajal najnovejši film Indija . Vstopnina 2 in 1 l)in.
SK Grafika sklicuje za ponedeljek 26. t. m. nb pol 19 letni občni zbor v društvenih prostorih Delavske zbornice. Članstvo se j>ozivlja. dn se polnoštevilno in ločno udeleži občnega zbora. — Odbor.
Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani sfioroïa obiskovalcem prosvetnih večerov, da se že napovedano predavanje o Primorski v sredo 11. t. iti. ui moglo vršiti, ker nismo dobili dovoljenja. Zato se to predavanje ne ho vršilo.
V sredo 21. I. ni. ob 8 bo 7. prosv. ve*čer. Predaval bo lajnik Prosvetne zveze gosp. Vinko Zor •>o Koroški . Predavanje bodo pojasnjevale ski-optične slike. Vstopnina običajna. Vljuduo vubiino.
Odbor.
Društvo trgovskih potnikov iu zastopnikov v Ljubljani sklicuje v nedeljo nn dan 1. febr. 1931 ob pol 9 dopoldne svoj VIL letni redni občni zbor v veliki dvorani Trgovskega doma ob Gregorčičevi cesli z. običajnim dnevnim redom. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna vsaj ena tretjina vseh rednih članov. Ako pa občni zbor ne bi bil sklepčen ob nnpoveduui uri, se vrši pol ure nato drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število prisotnih članov.
Akad. pevski zbor bo imel v pondeljek redno pevsko vajo za moški zbor. — Odbor
Članicam ženskega akademskega pevskega zbora! Vsem onim pevkam, ki so se s podpisom obvezale, da bodo redno posečale vaje, javljamo, da se iste vi še r e d n o vsako sredo in petek točno ob 19 (7) brez akademske četrti na univerzi v balkonski dvorani. Tudi ostale tovarišice, ki bi imele veselje do lepe pesmi, se še lahko prijavijo, a najkasneje tlo petka 23. t. ni. ob zgoraj navedenih urah.	Odbor.
Ilrušica pri Ljubljani. Pevski odsek Prosvetnega društva v Hrušici vprizori danes te'den dne 25. t. ni. spevoigro Kovačev Éludent v treh dejanjih. Na sporedu je tudi moški oktet, vtîseli ku-pleti in narodne pesmi v dvospevih. Upamo, da se bo občinstvo oddolžilo in napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Kdor se hoče prod pustom par uric pošteno zabavati, naj pride danes teden ob 4 pop. v Naš dom.
Občni «bor krajevnega odboru društva Rdečega Križa v Kamniku se vrši due 19. t. m. ob 15 na okr. načelstvu. Člani se vabijo k udeležbi.
Cerkveni vesinik
Izvoncerkveni geetauek Ima v sredo 21. I. in. zvečer ob 8 Križanska moška in mladeniška Marijina družba.
Poi zvedovanfa
Dijak ie v Lattermnnovcm drevoredu našel zlato datnsko uro. Dobiti jo je pri gosp. Fišerju na Gosposvetski cesti med t—3 popoldne.
Izgubila ie ž,enska z dežele v petek dopoldne pri vstopu na tramvaj od II. drž. gimnazije proti Ambroževem trgu mnli zavitek z vsebino par rokavic in enih hlačnih naramnic. — Pošlen najditelj se prosi imenovano oddati na upravo Slovenca.
Ogledala
»ob vrst, velikosti in oblik
Steklo
zrcalno 6—8 rtiu. mnšinsko 4—6 mm, portalno, leuakC alabaster itd.
Spectrum d. d.
Lfubllan» VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
Od dobrega naiboliée ie le
GRITZNEK-ADLER
šivalni stroi in kolo
Elegantna izvedba, najbo!|ši materijal!
Novost!
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
JOS. PETELIMC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAIN 2913 Zmerne cene. tudi na obroke
HN3I60 V0Đ3 0
spre mem. Biti mora vesten in marliiv, korespon-dent v slovenskem, srb.-lirv. in nemškem jeziku, dober organizator in glasbeno naob ažen. Imeti mora zmožnost nadomestovati v vjakem oziru ista in resno voljo delovati za povzdigo in napredek podjetja. V slučaju zadovoljivega i'de slvovanja vstop v podjetje kot družabnik ni izključen. Z roko pisane ponudbe je nasloviti na ivrdko > Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana.
^^m^Smumm— m
V najem
se odda stanovanje in dve kleti.
Poizve se pri goepe Mariji Zupan, gostilna, Loke št. 16, Trbovlje 1
Oblačilnfca TIvar
Konjice
pri
Tivar o b 1 e R a h
Od 17. januarja do 31. januarja 1931
prodajamo v naši iilijalki vse Tivar obleke z 2O°/0 popustom
Torej ne zamudite prilike, ker obleka, katera jc stala pieje Din 290'— stane sedaj samo
Din 232*—
Za obilen obisk se priporoča
Oblačilnica Tivar oblek
Konjice, Glavni trg
ША
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15.
LESNA INDUSTRIJA!
Prostovoljna prodaja en blok
radi preureditve obrata: ca. 30.000 m obratnega prostora, 150 HP loko-mobila, 3 polnojarmenike, 6 krožnih žag, 10 drugih strojev, 500 m ročne železnice. Razna velika poslopja, žaga, sušilnice, stanovanjske hiše, skladišča itd. Zazidanega ca. 2500 m". — Ca. 1200 m:l jel. smrekovih desk, suhih: ca. 200 m;1 hrastovih desk in friz; ca. 80 m:1 raznega trdega lesa; ca. 500 m:i okroglih hlodov (hrast, jelka in smreka). Industrija iu zaloga v bližini kolodvora. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na upravo »Slov.« pod zn. »2000X1000«, nakar bodo prejeli izčrpne informacije.
Hranilnica
na
Jesenicah
v ž u p n i S č u najvarnejše hrani
Vaš denar
Uraduje vsak de avnik od 8.—12 in od 14,—17., ob nedeljah od 15.—17
Redna stolica
lahka in naravna, brez bolečin in driske, se doseže z uporabo staroznanih
KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača cascara To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, urejuje stolico, zmanjšuje leno&t in natrpanost črev. Cena škatljice močne|ših 12 Din, cena škatljice slabših 10 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Morije, lekarnar Vlatko Bariulič, Zaqreb, .le-laCičev trg 20, Dobiva se v vseh lekarnah
Pogovor z Ivanom Dornikom
Maribor, januarja 1931.
Izkoristil sem priložnost kratkega bivanja v Mariboru, da se se stanem z Ivanom Dornikom, čigar zbirki) novel »Brez očk je izšla tik pred božičem ter zbudila med ljubitelji našega domačega lepega slovstva zanimanje in veselje. Domik je veljal za izgubljenega sina naše literature, zakaj deset let skoraj ni dal glasu od sebe — no, zdaj se Je skoraj vrnil in prav je (sem si mislil) da ga dostojno pozdravimo ter vprašamo kako in kai.
Kakor sva se bila že prej dogovorila, mo je predstavil Janko Samec v kavarni Central:, sla-sitemu, krepkemu možu najlepših let, prijetno raslemu, z izrazitim, nekoliko v tr|>kost, nekoliko v zrelo vedrost izobličenim obrazem, v čigar očeh le je nemirnost pričala, da kljub navidezni zado-voljnosti in umirjeriosti tli 1er še snuje živčna razdejanost po telesu, ki je šele pred kratkim irišlo v nego... Ivan Domik.
Ko svu sedla v kavarni zi mizo, da ne kaj pogovoriva, je začel zunaj naletavati sneg, nemške gospe so se zbirale k |>opo'da.iski kavi in polglasno klepetanje je dalo priliki primerno domačnost. in sem pozabil, da sedim jx>leg tujega človek!!.
Kaj naj prav za prav |>ovem? me vpraša Domik s svojim prijetnim glas .ni. iz katerega zveni nekoliko kakor iz kovine. r.Vse «I kraja, prosim. ;>Trnjeva pot.«
In obmolkne.
Šolal sem sc v šenlvidskem zavodu...
Od kraja, od kraja, prosim.r
,Dobro Miho Maleša poznate — tam blizu sem doma, kukor on — iz Kamniškega; on je iz mekinjske fare, moja rojstna vas pa so Nevlje. V sirom išne prilike sem prišel na ta svet.'
>Pa kdaj?«
Dosti sem že star osem in trideset lel — leta 1892. sem se rodil. Krave pasel, v dvoraz-rednico nevljansko hodil, potem pa še v Kamnik, zaradi srednje šole. Namenjen som bil v gimnazijo v Ljubljano, pa ko sem šel s starši ua božjo j»t ua šmarno goro in videl šentviški zavod, ki so ga bnš dozidavali liste dni, se mi je zahotelo tja. S ]>omočjo patra Kazimiru Zakrajškn, ki je bil v
Kanmiku moj katehet, sem zares prišel noter — bil sem med prvimi gojenci zavoda Gimnazijo sem absolviral leta 1913. Na željo staršev bi bil moral v semenišče, a že dolgo preden je bil čas odločitve, sem se iz prevelike skrupuloznosti — hodil sem vsak dan k spovedi — zbal in se čutil nepoklicanega za svečeniško življenje. Vodja zavoda, zdanji škol dr. Gnidovee, pa profesor dr. Kni-fic sta mi dala podporo, da sem odšel na vseučilišče v Gradec — od doma bi nikakor lfe bili zme>gli stroškov mojega šolanja — iu zlasti dr. Kni-ficu se imam zahvaliti, da sem mogel vseučiliške nauke dovršiti. Imelo me je zelo. da bi poslušal umetnostno zgodovino, a resni nasveti so me od | tega študija odvrnili — saj bi težko po končanih šolali dobil v lej stroki kako službo zato sem ; si izbral latinščino in slovenščino. Stradal sem — i bilo je v času vojne — bolan sem bil... in še I danes čutim jicsledice tistega siromašnega lačne- ; ga študentov skega življenja. Leta 1917. sem delal \ glavni rigoroz, pronioviral pa tedaj nisem, ker nisem imel kredita za takso. Šel sem naravnost v ! Nevlje. kjer je beda prav tako pritiskala, kakor v | Gradcu — pa sem se odpravil od lam v Ljubljano peš, ker nisem imel tietih krajcarjev za vlak. iskat službe. Srečam v Ljubljani pokojnega Janeza Mazovra, ki mi je segel peni komolec in — zares sem iztaknil suplenturo na realki. Od tam sem |»ri-šel za kratko dobo k Jugoslovanski knjigarni za tajnika, med tem sem v Zagrebu pronioviral. oženil se in.. ko sem se vračal po omenjenem in-termezzu spet v šolsko učilnico, se je začel moj križev |K)I Žena mi je pri porodu nevarno zbolela, v Celju, kjer sem dobil po raznih težavah na trgovski šoli idtižbo, nisem našel stanovanja in iz skromne plače naj bi vzdrževal ženo in otroka. ki sta bila v Slatini, pa Se podpiral mater in seslro doma — očeta je pri eksploziji smod-nišnice raztrgalo... To obupno stanje me je dolgo neusmiljeno preganjalo, da sem s skoraj zapil. Nič boljše ni bilo, ko srni na I državni irimnaziji nastopil službo in se vsak dan vozil v Ljubljano iz Nevelj, kjer sem zopet radi pomanjkanja stanovanja prebival. Hujše pa je bilo, ko sem bil nenadoma premeščen v Kruševac. kjer sem snm drago živel in vzdrževal družino doma. Nazadnje sem dobil mesto v Mariboru leta 1926. in exl tedaj — skoraj dve leti tudi tu nisem prišel do stanovanja — se počasi obrača na boljše... To je moja odisejada. Kdo bi v takem s'rašneiii položaju mogel misliti na književno delo?«
•Kdaj pa ste začeli p'satelievati?
Že v šentviškem zavodu sem pisal za »Domače vaje?, ki sem jih tudi urejeval. — E, sentimentalen sem bil. Meška sem znal cele strani na izust in se njegovega vpliva še danes teiko olre-sain. Izidor Cankar me je začel reševati Življenja sploh nisem poznal. Idealno sent bil vzgojen in niecm mogel verjeti, da se gode v življenju tako gnusne stvari. Gradec me je komaj malo izšolal — lam smo bili trije: Joža Lovrenčič. Lojze Remec in videli smo ludi Stanka Maji ena. Izidor Cankar me je vabil k »Domu in svetu«, pa je Slo mojega več v koš kot v lat. Bil mi je Cankar tak izvrsten mentor, da mu tega nikdar ne p. im. A komaj sem se v listu dobro usedel, som it moral prekiniti z delom — saj sem Vam že povedal, zakaj.
šele tu v Mariboru sem začel zopet nekaj delati. S|>rva sem pomagal pri -»Našem domu« — lam je izšla prvič novela ^Georgine , pa tudi druge stvari. Lotil sem se prevajanja — »Gnrsk "ga kralja* pa Gorkega. — Zasnoval in v veliki meri
dovršil sem tudi dva sodobna romana: Sence iu vPovodenj V Povod nji opisujem, kako najde civilizirana mlada ženska — učiteljica — spet jiot do narave. Gorenjsko sem skušal ujeti v lo delo
—	Sence ji.-i sem postavil na štajerska lia. Tu je fabula razgibana, problemi zakona in zvestobe so izneseni, pa vendar ne morem trdili, da ob-ravnavuni problematično snov. marveč mi je do lega, da fabulistično prikaŽeni sodobno naše življenje na deželi.
(I počitnicah bi bil oboje končal, j>.i sa me nagovorili, naj napišem dramo za obletnico koroškega plebiscita. Tako je nastal v mesecu dni fragment Juta -- v verzih. To bi trebalo dokončati, mesto treh dejanj bi jih morala imeti igra pet — in popolnih. Delo temelji ua precej izčrpnem študiju virov koroške zgodovine, godi se ob času ustoličenja prvega Habsburžana na Koroškem — tedaj je bil lam konec svobode in začetek zatiranja slovenskega življa. Juta personificira Koroško... Prišel sem pa na sled mnogim napakam, ki na njih sloni naše poznanje koroške zgodovine. Tako jo n. pr. predstava, ki jo imamo o ustoličenju koroških vojvod, popolnoma napačna.
—	Toda pri svojem vestnem študiju v knjižil ici sem naletel na mnogo naše. slovenske snovi, ki so si jo Nemci prilastili, tako zlasti glede ljudskih pripovedk. Zdaj pišem pravljico za otroke - Zlata i-kledica . ki je vsa fundirana na neznanem domačem gradivu, pravljica, ki stopi v realno življenje.. Nedodelana je tudi mladinska povest Med mrtvim kamenjem . ki se godi v kamniških planinah V teh mladinskih spisih hočem pokazati, da imamo doma stvari, ki jih v zunanjih literaturah občudujemo.
Imate še drugih /.osnutkov?
Kaj bi ne imel? .Dete majceno' — to bi bila daljša novela o materi detomorilki, ki jo v j>o-ročni noči glas deteta vabi, naj gre j>ogledat, kje je jiokcp^no — in gre v vodo za njim. Potem iz dobe poplave verižništva tragedijo kmetskega dekleta, ki ga uničijo ljudje, ki so na kmetih trgovali z lesoin, popivali in razuzdano živeli; — poji revrat ne razmere v naših malih mestih bi mi bile |>ovod za komedijo Ledi z labudem« — tu bi nastopila družba gnilih ljudi, ki so prišli čez noč do denarja — njih moralno pa kulturno ozadje. Iu so otroško igro bom napisal — .Zelena Sumi-ca.. .'«
-Kako pa Vam gre pisauje?--
Lahko pišem, samo če imam mir, če nimam skrbi, da bi me trle. V Študijsko knjižnico zahajam cesto, da prebiram iu študiram (iijige za zgodovinske zisnutke. Eksceppti iz razprav mi predo-čujejo milje, dobe, razmere — zanimam se za vse podrobnosti — pa pridejo figure kar same od sebe in začno govoriti.«
■Itad bi izvedel še več o loin, kako delate.«
Ne morem trpeti proze, ki jo danes pišejo nuiogi mladi pisatelji, ker je papir. Jezik sc sub-stantivizira. Ta proza ni zveeana z našo zemljo. To ni naša dikcija. Ne poznajo zgradbo našega stavka, ker ne poznajo naših klasikov, ali ker se v tem pogledu vanje no vglabljajo. Sam še iščem
—	s svojimi stavki tudi nisem zadovoljen. O stilu in zgradbi slovenskega stavka nimamo nobeno raz-prave. Znanstveniki raziskujejo samo besede. Zato stavek ne poje, leze v abstraktnost. Kompozicijo t^avka — to iščem. A kaj, ko je tako malo ênsa. Prej sem ga imel preveč, zdaj ga je premalo. — Tudi pesmi imam — a te hranim zase.. .t
Dornik govori živahno, se razvname, kadi, dali vé. da mu škoduje, z neko razdražene«!jo, ki jo pa ' uša nehote skrili z discipliniranimi, tesnimi kretnjami rok. V pripovedovanju tolma i vsako trditev z mnogimi pripombami. :ako, da imaš vtis pedantnosti, ki inu pa morda ni pri-
rojena, temveč se z njo le sili v neki bojazni, dn bi poslušalce njegove zaupljivosti ne tolnia&il krivo, ali da bi ne imel povsem jasne slike o stvareh. Ura večerje »c je bližala; poslovila svu
k sebi —• v neprijetni snežni ----a. i.
vsak
in odšla večer Dr. Stanko Leben:
Francoščina brez učiie'ja
Smotreno izdajanje pripomočkov za učeuje tujih jezikov, ki ga talio uspešno in tako hvale vredno goji Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je; v naših razmerah kulturen čin prvega redu. Zlasti v poslednjem času nuni je podarila nekaj učbenikov (angleškega, uemškega in italijanskega jezika), ki po svoji praktični uporabnosti predstavljajo naravnost vrhunec dosegljivih možnosti, po svoji strokovnjaški tehtnosti in točnosti pa (>o veščini prirediteljev dosežejo pri nas doslej še nedoseženo višino.
Med |>edngogi za učenje tujih jezikov je dane» dr. Stanko Leben gotovo eden tistih, ki svojo nalogo |K)jmujejo ne le pravilno in s širokih vidikov. marveč imajo tudi vso sposobuoet in občudo-vanja vredno spretnost za težko in odgovorno delo, kakršno je pisanje jezikovnega učbenika. Že s svojo Italijansko vadnico za šole in samouke , ka-lere I. in 11. del sta nedavno izšla v enem zvezku v založbi Jugoslovanske knjigarne, je dr. Leben sam sebi dal najboljše spričevalo. Vzorna ponazoritev težjih mest in jireglednost 1er obenem temeljitost so vrline, ki odlikujejo lega zanesljivega iu v vsakem pogledu učencu ustreznjočega učitelja jezikov.
Pravkar jc izšla 175 strani obsegajoča knjižica jkmI naslovom »Francoščina brci učitelja«, ki predstavlja prvi del zgoščenega, najpreprostejšemu človeku dostopnega učbenika francoskega jeziku in ki obsega osnovne pojme iz francoske slovnice. Kujiga je namenjena najprej samoukom iu — kakor rečeno — je pisana na tako preprost in jasen način, da se je inore z uspehom poslužiti tudi človek, ki nima višje izobrazbe. Tudi bo zlasti juko dobrodošla našim izseljencem, ki odhajajo v Francijo, pa tudi tistim, ki so že v Franciji, da si bodo prilastili znanje tega svetovnega jezika. Pa ue le tem najpreprostejšim ljudem, tudi izobražencem bo dr. Lebnova knjižica naravnost najidcalnejši pripomoček za učenje jezika, čigar važnost j^ostaju za nas vsak dan večja in po katerem čutimo vedno večjo potrebo. Prijeten in pridnemu učencu naravnost vzoren pripomoček je ta priročnik, ki ftodnja važnejšo snov v poljudni in razumljivi obliki, ki mu daje prav za prav vse, kar je potrebno, da se more lotili čitanja listov in knjig, lo sc pravi, kar jc potrebno, da se more začeti praktično okoriščati » novim jezikom.
Prvi del Lebnove Francoščine brez učitelja' obsega, kakor že omenjeno, osnovne pojme iz francoske slovnice. Podrobneje se bnvi z izreko iu pisavo francoskih glasov, s pravopisnimi znaki iu z vezanjem, s členom iu samostalnikom, s pridevnikom, s števnikom, z glagolom (zlasti izčrpno je poglavje o nepravilnih glagolih), z zaimkom, prislovom. s predlogi iu vozniki.
To prepotrebne in tako zelo posrečene knjige smemo biti zares veseli, tem bolj, ker je založba nastavila tako zelo nizko ceno, da je vsakomur mogoče nabaviti si tn dragoveno delce. Brez poštnine velja namreč prvi dol Lebnove i Francoščine brez učitelja*' Ir 2s Din. s poštnino 32 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in vsaka druga knjigarna v Sloveniji.
Toplo priporočamo najširšim slojem ta preprosti učbenik, ki ima velevažno nalogo, da nam približa poznanje francoskega jezika in francoske kulture, kar bo gotovo blagodejno vplivalo ua naše, še vedno nekoliko nemško kult urnost orijentirano ljudstvo.
шСТ	V11® WlP'llinill1 'min III lll'lll УОДР 1[11Е1'Ч{|№1*Ш[11,1!и!1ГМ1ШЕгН11П1П1Ш111Ш1П'ШШРП|||)М'ШП1и1Ш1Н,]Ц|Пм1
Svoj siva,
vsled česar je pristna
Фадтаг- svila
tako priljubljena in toliko iskana, so:
SfelnOSt barv glede pranja in glede solnca
Na|VC(|a frpefnost. ker je izgotovljena iz najboljše umetne svile
NatliMMkrnelŠI »zorci, ker se liska po najnovejših pariških predlogah
Zlve barve vkljub absolutni stalnosti
%пђ1тјк povsod samo Фадтаг-svilo!
;:i 11,11 :!.-, .Mii; !:-:-.::. ^j-;,!;! L nV.V:'.^	■ :	.. ■ Л- : ,L. : : -■ . ■.. . ■.	.	■ ■ ■:,,HII,I;i: ,;n .Miif ^м::,,IV;!:1);,-:..:;,^^.-!^.;^.::,,;!!!!;!,!!!]1.!!'
V
C it aie i \ e m „Slovenca" za n e d e i j o
■ММИМИИИНИЦММИММИМШДИДИМИМ^	liWIIMi ИГМИГД дмтвв^чирдаига-з^^
'-eon N. Tolstoj.
Zakaj ?
Nasplošno pa sta imela Mijjurska v živ-'jenju več sreče kakor nesreče.
Tako sta živela mirno in zadovoljno pet
et.
Toda nenadoma jc prišla nesreča.
Najprej je zbolela deklica, par dni nalo pa šc deček. Tri dni je deček kar gorel od vročine in se tresel od mrzlice, pa nobenega zdravnika ni hi!o mogoče dobiti. Umrl je telili dan. Dva dni nato jc umrla še deklica.
Albina se samo zato ni utopila v Uralu, ker se jc bula, da bi Migurski ne mogel prestati vseh teh nesreč. Toda življenje ji je postalo težko. Prej je bila tako skrbna in gibčna, sedaj pu je prepustila vse skrbi in delo Ludo- j
in jc po ceie ure tiho ždcla v kakem kotu ! in premišljevala.
Kadar je bilo lepo, jc romala na grob svo- ' jih otrok in si tam trgala srce s spomini.
Ccmu? Zakaj? se jc venomer izpraše-vala. Jcci-o in jaz . .. taj nisva hotela nič drugega kakor to, da naju puste živeti v nrru... da vzgojiva otroka, kakur se spodobi, da vzra-steta in živita ...
Pa ga naenkrat iz/.cno, nama dado okli it: srečo, takoj nato pa vzamejo to, kar ie bilo obema najdražje na svetu. Čemu? Zakaj?
Venomer jc laka vpraševala fkga ;n ljudi. Nikakor si ni mogel predstavljali, da je na to vprašanje mogoč kak odgovor. Toda br. z odgovorov ni življenja in njeno življenje sc je ustavilo. Ubogo življenje izgnanca, kaler-» je znala prej ekpšali in omiliti, to življenje je postalo poslej nežno no njej in Migunkemu, ti jc tudi radi nje trpel, ne veduč, kaka naj ji omaga.
VII.
V tem /.a Migui-kega najtežjem času je dospel v Ural.sk neki Poljak, ki se je pisal Rozolovski. Bil je namreč udeležen pri ponesrečeni veliki zaroti poljskih pnignuncev, ki so pod vodstvom katoliškega duhovniku Si-rozinskogn pripravljali splošen up r in pobeg i/, ujetništva.
Kakor Migurski iu tisoči drugih je I il kaznovan tudi Rozolovski s nibirsklni pregnanstvom zato, da je hotel biti. kar je bil od rojstva — Poljak. Za udeležbo v zadnji zatuli so ga naknadno dihali in p:> prestati! kazni pridelili kol navadnega vojaka onemu oddelku, kjer je služil Migurski. Rozolovski, poprej profesor matematike, je bil dolg, nekol ko sključen stili mož z vdrtimi liri in mrkim čelom.
Takoj prvi večer po svojem prihodu je pričel llozolovski, ki je bil k Migurskiin povabljen na čaj. pripovedovali s svojim počasnim, enakomernim, mirnim basom u zadevi. 'H katero je moral tako hudo trpeti. Stvar je bila lu. da je osnoval Sirozitiski po vsej Si-Mriji razpleteno tajno društvo. Hoteli so s r >-utočjo Poljakov, ki s i služili pri kozaških in ;arnizijskih oddelkih, zanetiti upor med Mlaki In obsojenci, pritegniti k sodelovanju Tognaiice in kmete, se v Omsku polastili to-lov iu vse osvoboditi.
Ali bi bilo to sploh mogoče? je vprašal Migurski.
To je bilo popolnoma mogoče, aj je bilo 'ie vse pripravljeno, je odgovoril Rozolovski, postal še bolj mrk in pričel počasi pa mirno »izvijati \>e zarotniške načrte in sredstva, ki -o si jih bili izmislili, da bj dosegli svobodo 11 i v slučaju neuspeha vsaj varnost za udeležence. Uspeli jo bil nedvomen, toHa dva ped-eža sta izdala zarotnike. Sirozinski,
kakor ga
je slikal Rozolovski. je moral biti genialen mož z neupogljivo, trdno dušo. Tudi je umrl kot mučen i k in junak. In Rozolovski s svojim vedno mirnim, nizkim glasom jc pričel po-Irobno popisovati usmrtitev, ki ju jo nuirai na povelje oblasti gledali /. vsemi drugimi takratnimi obsojenci vred.
Dva bataljona vojakov sta se postav ila v Ive dolgi vrsti. Vsak vojak je imel v roki lenko, prožno šibo. Kot prvi je prišel na vrsto 'd ravn i k Czakalski. Dva vojaka sla ga peljala naprej in vsak izmed onih, ki so držali šibe, jo je zavihtel nad njegovim golim hrbtom v Irenutku, ko je prišel mimo. Zagledal sem vse lo žele takrat, ko so ga pripeljali na kraj, kjer sein stal. Od kraja sem cul samo bobnanje, a ko sem razločil žvižganje šib in njih udarce po telesu, sem razumel, da se bliža. Videl -eni poleni, kako sta ga vojaka v lekla za roki naprej. Krčil se je medtem, ko je šel, in vrgel Jllavo zdaj na desno, zdaj ua levo. V trenutku, ko je bil pred menoj, sem nenadno začul, kako je zaklical vojakom ruski zdravnik: ,Nikar
na šibajte tako hudo, usmilite se!' A vojaki so ši'bali vedno dalje in ko je drugič prijel v mojo bližino, ni več inogel sam prestavljati nog, temveč so ga vlekli naprej. Ta pri-f.or Jo bil grozen. Zatisnil sem oči. On se je trušil in so ga nesli proč. Potem so prišli na vrsto drugi, tretji, četrti. Vsi so se naposled r.grudili in so jih odnesli. Eni so bili že mrtvi, Jrugi so umirali, mi pa smo morali stati in ?ledati ... To je trajalo šest ur od zgodnjega iutrn In do dveh popoldne. Slrozinskegu .sa-
mega so pripeljali kot zadnjega. Nisuin ga videl že dolgo poprej, in zdaj ga ne bi spoznal: t alto se je poslural. Njegov obriti obraz se je ves pokril z gubami In je bil zelenkasto bled. Nepokrita glava je kazala popolnoma vdrta lica iu je tako shujšal, da so se lahko na golem životu preštela vsa rebra. Korakal je kakor vsi ostali, zdrznil se pri vsakem udarcu in krčevito obračal glavo, a nič ni stokal in je glasno molil molitev: ,Miserere niei Deus secundum magnam misericordium luam.'
»Cul sem to na lastna ušesa, je naglo in hripavo spregovoril Rozolovski, zatisnil usta in pričel sopihati skozi nos.
Ludvika, ki je sedela pri oknu. ,'e ihtela in stiskala robec k očem.
P. Werder:
Kdo je bila?
(Konce )
poslušaj, iu izmislila po-Migurski na-
uaj bi nam vse lo ua široko pripovedovali! Živine so. seveda, prave živine' je zaklical Migurski, vrgel stran svojo pip », sk.čil s stola in zbežal ven v temno spalnico. Albinu pa je sedela kakor lesena z očmi, uprtimi v temo.
Vili.
Ko se je povrnil prihodnji dan Migurski iz vojašnice domov, ga je presenetil In razveselil obraz njegove žene. Kakor nekoč niti je s prožnimi koraki in sijočimi očmi pohitela naproti iu ga vedla v spalnico.
( uj, Juzja!
Kaj je?.
Vso noč sem ugibala o tem, kar nain je pripovedoval Rozolovski. Prepričala sem so zdaj. da laku ne merem živeti, tukaj ne morem živeti dalje! Rajši grem v smrt, a tu ne bom oclala.
Kaj pu hočeva potem?
Pobeg nlva!
Pobegniva? Kako pa?
Vse sem že premislila. Ie mu je razodela načrt, ki ga je noči. Nekega večera bi moral skrivaj zapustiti hišo in ob reki Uralu odvreči sv. j vojaški plašč s pismom, da si je vzel življenje. Oblasti bodo mislile, da je .»kočil v vodo. ga iskale in poleni javile dogodek dalje. On pa se naj skriva na kraju, kjer ga ne bodo našli. Počakati Iwsta morala najmanj mesec dni. In potem, ko se bo vse razburjenje poleglo, pobegneta.
V prvem trenutku se je Miguiskemu zdel njen dotjitslek neizvedljiv, a prigovarjala mu je neprestano tako prepričevalno in vneto, da je pričel na koncu dneva /. njo soglašati. Saj mu ludi ni bilo tako težko osvojiti пјецо stališče. Kazen, prav tista, ki jo je slikal Rozolovski, bi grozila pri ponesrečenem begu samo njemu, Migurskemu, a pri uspehu bi poslala oba prosta. Vedel je ludi, kako neznosno je postalo zanjo po smili otrok sibirsko življenje.
Zaupala sta načrt Kozolovskemu in Ludviki ter ga po dolgem posvetovanju, spreminjanju, izpopolnjevanju določila v končnove-Ijavni obliki. Od kraja sta mislila, da bi moral Migurski po navideznem utopu |xibegniti sani. Albina bi se poleni odpeljala s konji in ga srečala na določenem kraju. Tako se je glasil prvotni načrt, A pozneje, ko jima je naštel Rozolovski vse slučaje ponesrečenega bega tekom zadnjih pet Jel (v vsem leni času se je samo enemu beguncu posrečilo priti na varno), je predložila Albina drugačen načrt. Juzja bi so moral skriti v kočiji in odpotovati z Albino pa Ludviko vred v Saratov. Odtod bi lahko preoblečen in sam potoval ob Volgi navzdol proti jugu, pa bi se na poprej določenem kraju vkrcal v brod, ki ga je hotela Albina najeti v Saratovu, Potovala bi poleni skupno po vodi do Astrahana in naprej po Kaspiškem morju v Perzijo. Ta načrt je ugajal vsem z glavnim svetovalcem Rozolovski m na čelu. A izkazalo se je, da bi bilo jako težko v kočiji urediti prostor, kjer hi se lahko skril odrasel mož. Toda nekoč so je povrnila Albina s pokopališča ln je Rozolovskemu povedala, da bi ji bilo zelo hudo v tuji deželi zapustiti ostanke svojih otrok. Rozolovski se je zamislil in ji je potem dejal:
Če bi naprosili oblasti za dovoljenje, da vzamete s seboj krsti vaših otrok, vam tega nedvomno ne bi odrekle.
Ne, tega ne morem pa tudi nočem (nosili! .je odvrnila Albina.
Iu vendar morate to storili, ker je lo predpotfoi zu uspehi Vi krsti ne boste vzeli s
Bilo je že pozno, ko se je prihodnje jutro zbudil — okna so bila zapahnjena in dan ni mogel prodreti v kočo. Njegov prvi pogled jo veljal vratom, za katerimi je morala ždeti ženska. V pojemajoči svetlobi ognja na ognjišču je videl barikado nedotaknjeno. Potemtakem je morala biti ženska še v sosednji sobi. Morda je spala tudi ona, zavita v lople odeje, in se krepila za nov napad. Morda pa so bile to njene odeje iu potem je bila morala prebiti noč neodetu. Pa bi se bila že oglasila, če bi jo bilo zeblo, si je dejal sam pri sebi in se nekoliko zasmejal — a la smeh je zvenel neiskreno in se je njemu samemu zdel tuj.
Ko je naložil drv ua žrjavico, je šel mož k oknu in odpirajoč oknice prevdurjal, ali naj takoj odrine ali pa počaku, da se prikaže ženska in pojasni svoj nočni nastop. Toda s prestrašenim krikom je odskočil: skozi okno ni bilo nikake svetlobe. Koča je bila zopet popolnoma zametenal To je pomenilo, da bo moral ostati z žensko pod eno streho morda dneve iu dneve. To je pomenilo trajen strah in pričakovanje, da ga jznenada znova napade, da se Ihi moral boriti z njo sredi noči in viharjev.
V tem trenutku je zahrumelo, zašumelo, zabobnelo čez kočo. dim je iz dimnika udaril nazaj. Plaz Je zasul kočo.
Mirno se je vdal v usodo. Sedaj je bilo treba pač čakati. Če se bo sneg pomaknil dalje. Ugodno je bilo, da je stala koča ob robu hude strmine. Vendar ho čudež, če bo inogel skoro na prosto.
Temu, ki je nastalu, ko je ugasnil ogenj, ga je mučila, zato je začel stikati po omari, ki ju zavzemala skoro celo steno. Res je našel par voščenih svitkov. Tudi magnezijeve baklje je našel, ki jih pa v zaprtem prostoru ni inogel rabiti. Prižgal je vuščeuico in použil nekoliko od zalog, ki so bile v omari. Preračunil je, da bj zadostovale za šest dni. Poleni bi moral stradati. Zavil te je v odeje.
Dan je potekal, kruto dolg in mučen nu dva načina: prvič zaradi obupnega položaja, I drugič zaradi bližine neznane ženske. Sicer ni bilo slišali nobenega glasu, toda gotovost, da se nahaja v njegovi bližini, mu ni dala pokoju.
Če je leio prvo noc- ueodoljivo zahtevalo svojo pravico, naslednjo noč skoraj ni zatisnil
očesa. -Voščenlca je neprestano plapolala, kakor bi hotela ugasniti. Zaspali ni inogel in če je za trenotek zasnul, so ga mučile grozne sanje. Tako je ležal, z nožem in žepno sve-tiljko poleg sebe, vso noč in še naslednji dan.
svetu. Tipaje je taval po izbi. Toda nikjer vročega človeškega diha, nikjer besnih lakti, ki bi ga vklenile, nikjer rok, ki bi se toplo stisnile okrog njegovega vratu. Neprestano šepetajoč: Pridi, pridi! je liilel nazaj v prvi prostor iti vzel svojo žepno svetiljko.
Zollo je posvetila luč v kot male izbe. ln »edaj jo je videl. Togo je sedela ob steni, glava je bila nagnjena naprej. Zavpil je, kakor bi jo inogel njegov krik priklicati nazaj iz dežele večnega sna. Ni se zganila, čisto liho je sedela — ona, ki jc bila še pred kratkim tako divja.
Tedaj ga je znova prevzel strah, vrnil se jo v svojo izbo, zaloputnil vrata in jih znovu zastavil z mizo in stoli. Še višjo, še močnejšo je napravil barikado.
Pozno zvečer — njegova ura je kazala deset — jo je zopet obiskal, Iu poteui zjutraj se enkrat. Vsakokrat jo je našel v enakem položaju: glavo sklonjeno naprej, logo, brez pogledu. iu vsakokrat ga je bilo bolj strah pred njo in pred samim seboj. Mraz, ki ga je vedno bolj grudi I, tako da je komaj še hodil, je prihajal od nje, tako se mu jc zdelo; vse odeje niso več nič zalegle, a drva so že davno vs» pogorela.
Da, sedaj se je začel bali vsega okrog
topo strmeč predse; vstajal je le toliko, da ' sebe. Tudi stolov in mize in omare; vse je
je nekoliko jedel. Čisto tiho jc bilo, kakor v grobu, tako se inu je zdelo, ln vendar je bilo tu nekaj glasnega, zdelo se je, da s tisoč nejasnimi zvoki šepeče tišina, katerih glasov pa ni bilo mogoče uuieli in ruzvosljali jn ki so zato tembolj trpinčili živce.
Naslednji dan je mož prižgal Sc drugo voščenko, lako se ni čutil tako samega, ker sta plapolala dva živa plamončka. Tretji dan je začel glasno peti in je pel ves dan in vso noč, dokler mu ni odpovedalo grlo. Ko pa je utihnil je bila tišina dvakrat strašna, zgrinjala se jo okrog ujega. mu grozila in ga preganjala sem in tja. Tedaj je začel s sekiro udrihati po mizi lil lolkel brez prestanka ... Četrti dan ni več zdržal; od samega obupa je bil na žensko za celo ure pozabil. Sedaj pa je naenkrat odrinil mizo in stole od vrat in zaklical: Pojdi sem!
Nikogar ni bilo. Zakričal je še večkrat,
pustil prevrnjeno, kakor je bilo, in se v velikem loku izognil, ko se je vračal od mrtve. Samo luč je ljubil in jo nežno negoval.
Misij so lini hodile po čudnih potih, domišljija je porajala mehurje, ki so se razpršili, če se je gibul. Ali naj si ne zažge obleke na telesu? Potem bi bilo loplo, da, poleni...
Opoldue se je sneg slednjič umaknil. Bobneč je nenadoma zgrniel dalje v dolino. Vel je mil veter in prijetno zvenel.
Mož ie popil zadnjo kapljo konjaka, spravil svoje stvari skupaj in naglo zapustil kočo, čim sc mu je posrečilo odpreti vrata; morul si je pomagati s sekiro. Pri tem se je bil ogrel, polagoma so se mu začeli udje zopet pokoriti. Kakor da hi pred kom bežal, je drvel po pobočjih. Da hi se m il le smuči ne zlomilo! V blaznem diru je šlo skozi soteske in po gričih predgorja, ne da hi se le za trenutek ustavil. O mraku je dospel v neko vas in stopil v
' naj pride k njemu, in ko tudi to ni pomagalo, j krčmo. Molče je večerjal in se ni ozrl po glas-
• ! t » ■ I» I/ i >1 r> I . L >' K ------I : I . I / ...	. .1 У. t ! .! !__f
je prosil in moledoval. Slednjič se vrgel nad vrata, dokler ključavnica ni popustila. Teman je ležal prostor pred njim. Strmel je vanj, hlepeč po človeškem glasu. A nič se ni ganilo, noben glas ni odgovoril samo tišina je bila glasna in ga plašila. Ali je prežala za vrati, ali mu je bila tudi zdaj še sovražnica? Toda celo tedaj, celo če hi ga hotela napasti, bi mu bila že dobrodošla.
Taval Je po temi in šepetal: Daj, pridi, pridi vendarle ln razširil je roke — le naj ga zadavi. Samo da bi čutil človeško bitje, da bi vedel, da je poleg njega še kako bitje na
seboj, naročili boste samo velik zaboj za krsti, in v zaboju skrili Juzefa.c
V prvem trenutku je Albina odločno zavrnila ta nasvet, ker bi ji bilo nadvse mučno Izrabiti za zvijačo sveli spomin na njeno deco. A Migurski je brez vlakih pomislekov izjavil, da bi bila to res najboljša rešitev vseh težkoč, in je morala poleni tudi Albina pristati na to.
(Dalje prih. nedeljo.)
L. Miku* - Uubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov iu sprehajolnih pulii Popravila točno in solidno
nih kinetskih gostih. Ko so odšli, si je pripravil ležišče ua klopi pri peči. To mesto el je bil izgovoril, dasi se mu je gostilničar čudil.
Mož se je tesno stisnil ob vročo peč. Ponoči ni mogel biti več sam, moral je slišati, kako so ljudje v sosednji sobi smrčali, jn bil je hvaležen, ko je pes v spanju zarenčal iu se s tacami dotaknil njegovih nog.
Sedaj je ležala ludi ona in spala — negibna, z glavo, nagnjeno naprej, brez pogleda. Zmrznila je bila, on je dopustil, da se je to zgodilo. Imela ni nikakih vžigalic in on jI je vzel še odeje ...
Naslednji dan je zapustil kraj. Ni se upal vprašati, kdo je bila, kaj jo je gnalo v samoto, kjer je postala bolna in blazna. Ali so tu sploh kaj vedeli o njej? Toda vse to je bilo itak nevažno. Važno je bilo samo, da jI je bil vzel odeje. Zalo je zmrznila, samo zaradi njega ...
Mala lokomotiva je zmagoslavno zažvižgala, ko ,je stopil na vlak. Stisnil se jo v kot in videl, kako so bežale gore, ki so sc stroge in brezmadežne dvigale v sinje nebo. Zdelo so nui je, kakor da hi krile veliko skrivnosti in čudes.
Zrak je bil čisl in močan. Skozi okno mu jc vel okolu senc; dihal je globoko in dišalo je po pomladi. Grmenje v dolino drvečega snega i ti it je polagoma minevalo v uše»ih čim bolj sc jc oddaljeval od gora.
J. de Saint Laurand.
I z francoske Airike
Namesto v začetku XVUl. stoletja, ob zatonu monarhije solnčnega kralja Ludovi-ka XIV., izgubljene Kanade, si je Francija v polpretekli dobi naglo ustvarila nov raz-sežen kolonijalni imperij v zapadni Afriki. Ta njen del črne celine — če se ue oziramo na mala vmesna angleška in španska posestva ter neodvisno republiko Liberijo — tvori velikansko celotno državo z 10 milijoni kvadratnih kilometrov ozemlja in 30 milijoni prebivalstva. Daje metropoli do 1 milijon temnopoltih vojakov, ki so steber francoske oborožene moči. Vedno večji francoski izvoz iz kolonij je lani znašal 7 milijard in uvoz 15 milijard frankov. Od rimskih časov do sedaj tvorijo prometna sredstva predpogoj za razširjenje kulture in uspeh kolonijaliie politike. Francozi so veliko storili zu dobre ceste. Ob koncu leta 1922. je mukoma prebrodila Saharo prva avtomobilska karavana v teku 18 dni. Zdaj zmagujejo šest-kolesni, za peščeno morje nalašč zgrajeni avtomobili isto daljavo v petih dneh. Bencinske sesalke in cisterne z oljem so zrastle vzdolž prastare, s človeškimi in velblodjimi kostmi posejane ceste. Kmalu bodo potegnili motorni vlaki potnike preko vse 3000 km dolge saharske proge do belgijskega Konga; še večji pomen pa ima 5480 km dolga zračna proga Pariz—Dakar. Dakar je postal iz zamorske ribiške vasi cvetoče pristanišče s 30.000 prebivalci in pričakuje sijajno bodočnost. Morska vožnja Dakar—Pernambuko (v Južni Ameriki) je namreč čez Atlantik najkrajša, in je po naravi določen Dakar za središče vse evropsko, južnoamerikanske trgovine. Nigerski pa mik i vežejo Dak?r s Saharsko železnico. Turisti redno potujejo v Timbuktu, Črno prestolico ob Nigeru. kjer so malikovalci še pred kratkim obglavili slehernega beleča človeka. Uspehi so veliki, in zato dolguje Francija veliko hvaležnost onim neustrašenim raziskovalcem, či-jih vztrajni pogum ji je osvojil novi del sveta. Med njimi zavzemajo ugledno mesto skromni katoliški misionarji. ki so delali za domovino, ne da bi se spotikali nad ozkosrčnostjo svobodomiselnih politikov, ki so morali naposled uvideti njih zasluge. Omenimo snmo saharskega apostola« p. Charlesa de Foucault», ki je zamenjal sijajno pot aristokratskega častnika s težkim delom v puščavi in zaključil svoje požrtvovalno življenje z lnučeniško smrtjo pod sabljami nestrpnih muslimanskih Senusijev. Alžir. izhodišče francoske kolonijaliie politike in nekdanje gusarsko gnezdo, iier je vlačil kot suženj verige veliki avtor »Don Kijoteja Servantes, je prizorišče naslednjih, lani po naravi posnetih sličic.
N«i obisku pri opicah
Drvimo po široki in gladki asfaltirani Cesti. Na desno se vidi brezmejno sinje morje z izgubljenimi ribiškimi belimi jadri, na levo se dvigajo šilasti griči. — Šofer, ne hiti takoi Daj, da morem uživati poezijo tega prijetno hladnega jutra, ta po morski vlagi in cvetlicah prepojeni zrak! — A griči izginejo ju vozilo zdrvi od obale v notranjost alžirske stepe, ki jo zapirajo v globini divji vrhovi Djurdjure, Atlaškega predgorja. Kljub neznatni 80 kilometrski daljavi so slični rahlim belim oblakom — to povzroča obmorska jutranja megla.
Vsa slepa je posejana z nasadi hiacint in pe-largoinj. lo je kraljestvo tovarn za dišave ш eiei icna olja. Njih aoigt železni dimniki štrlijo tu m tam v zrak kakor v Evropi, a osamljene palme, kakor človeška glava debelo mesnato bodeče Ustje kaktej ter čudne po tleh steg-njene agave nas spominjajo, da smo v Afriki. Prelntiijio maie osličke, ki nosijo v bele bur-nuse zavite Arabce z obvezno dolgo zakrivljeno palico v roki. Avtomobili s turisti drvijo muno naprej. Namenjeni so kakor tudi mi k opicam na obisk. Kaiuenite grmade postanejo vedno bolj razločne. Soteske se zdijo vijoličaste. Brzimo jio neštevilnih suhih strugah, sledovih pošastnih pomladanskih planinskih hudournikov. Tam v hribih se nadaljuje zima s snežnimi meteži, m tu spodaj letajo metulji po cvetkah in žvrgole ptice. Nikjer ni videti sličnega nasprotja med življenjem in smrtjo. Življenje jo še prehrupno. V neštevilnih slapovih i/, meglenih višav padajoči potoki nas naravnost glušijo. S pošastno naglico hite po skalovju, se razpršavajo v prah, v katerem poigrava mavrica, ali padajo navzdol kakor steklena zavesa, skozi katero se vidi bohotno cvetcče grmovje. To je res pravljična slika. Zdaj smo že med slikovitimi »ruisseaux de singes , Opičjimi potoki. Ta kraj bi se lahko imenoval tudi Oleandrova dolina, ker ga gosto pokriva z belim in rožnatim cvetjem posuto nežno zeleno rastlinstvo. To je naslada za oči In za nos, u vendar samo prevara. Cvetje, skorja in listje čarobnih oleandrov so polni strupenega soka. DomaČi nmzači dobro poznajo njegovo usodne lastnosti, ki so bile tolikokrat nu uslugo sovraštvu in maščevalnosti. Zdaj se prikažejo med skalovjem prve opice. Največje izmed njih so komaj dorasle do velikosti malega kužka, a zato so pa občudovanja vredne akrobatmje. Visijo po vejah, se zib-ljejo in zlete če/, pošastno globoke, več metrov široke prepade. Strah jih je gledati. Ali «e res nikoli ne zrušijo v brezno pa smrt? Marsikatera opica tako spretno in naglo drvi od drevesa do drevesa, da prav nič ne zaostane za avtomobilom na cesti in kakor berač neprestano moli roko. Ujamejo v zraku vse dobrote, ki jih mečejo potniki, cviljjo in se pretepajo. Stop! Dospeli smo na cilj. V mali kavarni sredi gozda stojijo mizice kar ob cesti in so vse zasedene po turistih. Amerikancev je seveda največ in skoio vsi fotografirajo. To je res zabavna slika, ker je tu opic kolikor hočete. Švigajo med mizami, jemljo ljudem hrano iz rok in ukradejo vse, kar vteguejo. Tu je pač treba biti na straži. Američanki, ki je napravila zamaknjen obraz za fotografa, je debela opica sunkoma strgala torbo iz rok in kakor blisk izginila v grmovju vrli iskal. Najbolj ljubke so opice z mladiči na hrbtu. Menda jim niso pravnic na poti, ker hodijo, tečejo in skačejo prav tako urno kakor vse ostale. Neka samica je nosila v naročju mrtvega mladiča. Ali je mislila, da bo še oživel? Vse opice so popolnoma krotke, nimajo nobenega strahu pred ljudmi in pridejo prav blizuj vendar pa ni mogoče nobene prijeti, ker potem renčijo in grizejo. Streljanje in sploh lov na opice je prepovedan. Po lanskem obisku dr. Voronova, čegar predavanja so imela l-'reden uspeli, je objavil gubermtor posebno odredbo, ki je vse
opice v irancoski Severm Alriki proglasila za
UuJiUtllu pu VU10U04U	/.atouit
za raziskovanje j.uiiiiajevuiiju. mj vc»n, KUUUII opic jo osiuiu \ -n/.iijU. cui sem, ua Mejcjo
Ucuiaicl'U lleUU UO -uu gulV. VJlla, KI ju uaci ZUUawUa, jO lllltltt nVeiji-illU »U LlUUOk. 1 lllll pl'i U|nluu lil ilUUUUtt plaVltUv.su. .HULULjbO uupOuijO siabejse pa luu.jse in jiu lie p Uni. jO K lUliaiuni. iifcvice i.Uijo .-.aïo.-îiiio pu îh,hui,ii, UU uu Ul SI UpUiO lia Itictu. ce j. Ml JvUU МмЗ grizljaj, lUKOj piuUtt v nuis Kuioi uvoii močnejši uiliug iil ouv<.aiue CUliiO. Ugureelia uesreimca poiein uoigo preaii'jjivo vpije ш lo/.i grabežljivega Uaaullcz-U.
Lev v kuruiku
Ob svitu lilo je zbuuii nepopisen iirusč v kuiiiuui. i\uro so itOKuuuiiuie, ^uiiuii so ne jezni Ul jjlisi gagaie. l'OliiiCi Slini lia jjOiiiOl, КсГ auuru >ciu, ua IUUUOjO At'llUCl jnaV 1'ttUl lil zcio »piemo j/eruaiiiiu. in ase i sem v iviiniiKU p ia vu levuiuv.jo. vse preuivaiSivo se je gucuo un ziciii init'u, îezio iirug urugemu nu nruei in se ogorčeno zagunjaio \ nepuiaieauegn gu-sut, Ki je puBitusai sdguti zieu. nuKsnu uaje pu je lu : v lUeii je Ouo latkur oguijeuo rumeu-Auoio dvamesecuo scene, m venuur je buo ûrugaeno. îNisem veaei, katera zver bi io biia. VseuiUvor je Ona prav suiut, Koscena, tnisicu-sia m uivja, Kenciua je ш s Kreuipijt grauna po mrezi, grizu pa se ui mogia, кег je bua urez zob. лткапзка perutnina niia tuui prav srdit značaj, ruran je neznano zver pograbil za uno, peieun ji je KljUvai sapo, gosak pa ji je vuumu giavo naravnost v zreio in jo кгерко vieKel za jezik. Zadaj se je godilo napadalcu še siabse. Mladi psiček, bei s črnimi usanu, se mu je s šapami upri v nrbet m mu na vso moč poskušal odtrgau rep. Moral sem napadalca rešiti iz neprink. Pograbil sem ga v naročje m ogledal bolj pcurobno. Prepričal sem se. da je to vsekakor jako liuda zver: hotela se je istočasno zakaditi vame in tudi kuram tli marala odpustiti svoje sramote. Zdaj pa je pritekel moj sosed, častnik •
»A, tukaj ga imate, mojega leva, je za-klical, ;.že zopet je nadlegoval ta nepridiprav sosesko. Pripeljal sem ga iz Konga, da bi se z njim zabavala moja deca.
Mlado levje ščeue je živelo pri častniku več mesecev na zaprtem balkonu, in Alžirci so občudovali njegovo porednost ter mačjo spretnost pri igranju z žogo. Pozneje, ko so levu zrasli zobje in je postal nevaren, so ga odpeljali k tovarišu v Jardin d'essai:, čudovito lep zoološki vrt ob morju, kjer šumijo v rahlem vetriču banane pa palme. Ob godbi morskih valov sanja zdaj tod mladi lev po rojst-
Vsahovrstnc trgooike fevMflc,
Stru ce, mape, naleze, herbarllc, o domaine knjižice, bloke, zoezke 1.1, d.
nudim po skrajna ngodnih cenah!
Ha debelo! - -lia drobno!
ANTON JANEŽIČ
UubSiana, FiorjansHa nI. 14
Knjigoveznica In irtalnlca trgovskih knjig.
nem Kongu. Postal je že prav lepa žival, ponos vsega zavoda.
Sicer pa je za Severno Afriko že davno minila doba nekdanjih pravljičnih lovskih doživljajev. Pred kratkim mi je pokazal znanec na ulici trhlega sključenega starca, baje rojenega Kusa. Naselil se je tu pred vojno kol bogat mož samo zaradi lova in menda njega dni ustrelil do 40 levov. Zdaj je doživel žalosten konec: po sovjetskem prevratu je izgubil vse premoženje ter postal revež. Tudi leve zdaj lahko gledate samo v zoološkem vrtu ali pri krmarju, ki ima enega nagačenega v svoji izložbi na glavni alžirski ulici. Zato pa v ne-prodiriiih gozdovih še številno živi panter, po hribih pa razgraja neštevilo tnrjascev. Njili trdo in malookusno meso stane na trgu po 5 frankov (12 Din) 1 kg. Šakali zavijajo ponoči blizu same alžirske prestolice. Divji kunci, zajci in lisice so neštevilne, in ne vedo poljedelci, kako bi jih ugonobili. Prepelice in jerebice se pasejo v jatah. Sploh letu uebroj vsakovrstnih ptic po farmah in vinogradih ter jih barbarsko lovijo v pasti, ker se bojijo za svoje pridelek.
Modne novosti
Moderne bluze. Bluze so slej ko prej zelo priljubljene, saj omogočujejo kombinacije s krili. Enobarvni krepp-georgette in chinakrepp se najbolj prilegata. Na našem prvem vzorcu imamo bluzo z. okroglim izrezom za vratom in mehkim ovratnikom, katerega konca se rahlo
zvežeta in predstavljata eleganten okra.-. Tudi rokavi so odličnega kroja s priljubljenim zvon-častim okrasom ua komolcih. — Drugo bluze označuje priprost, a zelo učiidiovit okras: spredaj tri pentlje.
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Prou zu brihlnga nisni mola G usllna nkol. De jo pa tku strašil zarukun, do se cksprcsjuuistu in tisteli sodobneh revuluejunar-ju, kokr jm prauja, buji, lega b s pa nkol na mislela. Tu sa se uiogl na pulci smejat. ke je tku preplašen prletu pu urožn list.
Л ni tu prenu-uiiin? Sej je biu u sojeli mladeh le le h vnder sam tud tak re-vulucjunar in ekspre-sjunist, ke se jh zdej tku buji, de če jt kar iz strojna puška iiadme. Nuben hlSn vogtt in nuben zid nI biu varen prod nim. Povsod je use pupac-kou iz oglem al pa iz kreda iu risu pajace. Jest se še dobr spuminam, ke je onlcat iz oglnin narisu nu naša hiša nngu čudngu spaka, spndi je pa zapisu: •Tu je Kurenčkuvu NaSkalc Tekat ga Jo moj tank •jče tku iz štabrlam naklestu, «le mu je za use večne Saše izbou ekspresjonizein iz glave. Ud tistga časa ud ni biu več za videt neguveh umetnin pu žilo veh.
Jesl se čudm, de se zdej jezi nu take ekspic-Kjunlsto, ko su vnder stukat bulš, kokr ju biu on. Te saj drugem škode na dolnja, ampak duma na nuiiir »li •» nn nlntn rifieia. Hiše in zidove ou ur
gniali pesteja. Fant ma holt bi kratka pam<st in je puzabu ua soj ekspresjunizem iu na tn peru hu-nurar, ke ga je zajn prejeu.
Sccr pn usa ta reč na gre men nč mar. Ncj se plani ira, če gu veseli. Jest niu na niorm brani. I Men gre zdela zadne dni sam iblansk »Ford', iz Starga trga pu glau, ke ua ve sam, ki nega cevel žul, ampak lud ve, ki druge žul. Jest sni Sin pree en tucat srajc zame, en tucat pa za mojga muža h nemu naručit. Tku uma inel usak neki ud tega: jest, moj mož, Olup in pa tud negave delauke. Tu su lioll tak Ide, ke nu puznnja sam grable, ampak tud lupata. Buli jm dej zdrttujel---
Pu celniu «vele ui druzgu ket špeter. Pen-klubari su s tud zadne čase neki u laseh. Sej lu ni nč čudngu: že odn bi nun u lft viha, preh mu kej nolr kane. Tku nej se usak drži, kokr se šlka, pa ua bo nubenga frdrusa. Ce je dau Buh eninu gllh mal več pamet, nej ja uueu u soj prid, ne pa u škodu soj mu bližnniu. l'a bu za tise prou. Tle mama pa neki takeli gimplnu, ko inislju, de se nhn žvr-gulejne velik lepši slië, če trdeja, do druli na zuuja pet. Scer men use tu nč mar, ampak tu pa že lolika rečem, de s mojâkre al pa žuiduri nkol na skofju u lase, al pa de b se špe.tcral in med saba tran-Ciral, kdu zna bulš ubleka nardit. Usak se holt pomuja, de b dobr narodu n soj kundšoft ustre-gu, druge pa pr gniali pesti in jh na ulečo skuz zube. Tu sa holt Ide, ke ninmja kulture, zatu maja pa tulk lepši nianere. Kulturo se pa, kokr sm že večkat slišala, punnvad drži lud precej napuha, tku de člouk nazndue res na ve, al je kulturo napuh, al je napuh kultura.
Jest kut žonsku na use lu pihnem. Men je use glili, če se pukoleja med saba. Jesl sani kumi čakam, de nam uja pud Tibuli iz rožnim pustlal-Leuu vtis nrosm. uedeset taužeut rože. tu nisa
niačkene souze. Jest sum prou na vem, a uja nasadi pedeset taužeut rože ali podeset taužeut rož. Tu ni prou nalnnk puvedan, in tud ne kaStieh.
Ke uja pud Tibuli iz rožcam fertile, jh uja začel sadit tud pu tisteh gredah, ke su pu Iblane zdej tku zapušene, de sama trava pu nh rasle. Prauja, de u tu neki krasnga, in de sina lblan-čaui in tblančanke lohka že zdaj tla tu pu-iiosn, ke uma zmeri u rožcali. Pa saine gaulrože, naglne, fjolce in druge lepu dišeče rožce uja nasadi pu Iblauc zatu, de uja tist čudu duh. ke deši iz kanalu, panal.
Jest mislem, de b se za te grede na Iblane šc bi medil, kokr za une pud Tibuli, ke te na Iblane nnuja sani zavle lepšga, ampak uja lud kuristne zu naše nusove. Pa te pu Iblane uja lolika tud usi Iblančani duhal, ke uja mel tam ukul za upraut. Uneh pud Tibuli uja pa sam list deležu, ke ukul pustopaja in Bugu dan kradeja.
Se za Goluc b s žiher mal ani uzel. Na rečem, de b mogl tud na Goluce rožce sadil. Na Go-luce mama gobe. Ampak pota b žihr mal pušti-mal. In pa, če maja čas In preveč gnarja, b lohka gor lud ene take šancc sezidal, kokr sa jh tla Grade. Tu vem, de b ao Ide, pusebn tujci kar drejnal ukul toh šanc in ubčudval zguduvinsk zidov je, kokr se drejnaja na Mirji ukul rimskega zidouja in se čudja, da sa že Rimljani znal tku fajti zidat, kokr sodobn Iblančani.
No Ja, sej mam še precej drugeh žel in pu-treb na srce, pa se nn upam na dan z nim, da b na reki, de sm silna al pa clu, de sni histerična. Ke dedri maja zineri -»histerična baba na jezik, če na trpema, de b z nam pumotal. Tu pa že še, lohka puveni, ke vem, de guvarhn iz srca ušli Iblančanu, de b se železn.ška direkcija useglih lohka mal bi tizirala ua nulrebe uns ibluuskik d»"1--
plačevnlcu in tud pu zim upelula kupalne ulake pu znižaueh cenah, saj du Mednega iu pu du Aleša. Na Duni sc kopleja u Donnu, ke ja maja bliz, Trboulčani so kopleja u Sau, ko ja maja pred nusam, mi Iblančani in lblančanke morma ustat pa na suhm, ke nam na nese, de b plačval cela vožua du Save, pusebn ker ma večja familju, na zmore tacga luksuza. Iblauea je pa preumazana za ta šport.
Pa še neki b rada prašala, če se na bom zavle lega kermu zamerla: Kero ceste sa že iz tistem gnarjani puštimal, ke ga i#oj mož in druli držaun uradnki namest kuluka že skori dve let plaCujeja? Tu b res rada vedla. Sej puznute babnee, de nas .je .sam ferbee. Dedcem pa tud na morma usega verjet. Kene: ta nerugu pride moj mož dam, pa t začne štet: tulkia sa m utrgal za kuluk, tulkla za pupluulence, ke sa pr gmej pulop ukul pršli al pa kasna škoda trpel in tku naprej, de nazadne za virtšoft nč mi ustane. Veste, moj mož jc velek krokar, zatu mu na morili verjet, de res za kuluk plačuje, kn sa use ceste še glili lake, al pa še slabš, kol sa ble, On meude le za krokajne nuca, pa mene frnaž. Še 11111 mu pa verjamem, de za liste pupliiulence kej plačuje, ke sa bli pred stu letem ze na suhem. Use tu more ht kaštt svindl. Me žensko pii pr tem puniajkajne trpema in u stareh enpiili ukul lioduio. De b nas dedci tkula za nus vudil, tega ua smerna trpet in veni, de b mars-kašua žena rada vedla, kulk je resnice na tem. Zutu nej se m pa nkar na zamer moj ferbee. Sej veste kuku je pr teh slabeli časeh. Sej me je že več urudniškeh žen prusil, de nej se lnteresirair za ta reč. Sa rekle: »Ti, Neška, ti maš beseda Ti lolika enknt tu reč u časupiseh sprožeš. de um« saj vedle pr čiin de sma.c
Astn, nhn žel sm zdej ustregla. Ce um ke.) bi natiiličii u te reč zvedla, um pa puvedala
otrau 10.
jSLOVKNKCc. dnu 18. jan lia rja 19H1
Stcv. 14.
Л
Kolja:
Ptički na našem vrtu
Na našem vrtu beli sneg zapadel je gredice, kot prej nikdar, zdaj blizu k man so prišle ljube ptice.
Po stebru, kjer se b raj du pue. črvi tke žolna išče, u s plota zlatokljuni kot ozira, se — v smel išče:
tam jata vrabcev brez strahu izbira si drobtiue, prelep je on za lo drhal — ima pa le skomine ...
Siničke, drozgi, ščinkavci vrh ulice čepijo. .» kakor vsak dan ■— čakajo na Metkino gostijo.
Otza Gârdonyi:
Petelin m piščeta
Bila je koklja, ki je imela veliko piSčet. Med piščanci jc bil petelinček.
Piščanci so prosili kokljo, naj jili pelje na izprehod. Najbolj jc prosil petelinček.
Kokoš jih jc peljala v gozd. Tamkaj so pobirali jagode in so igrali. Pa je kmalu vsa kurja družina postala žejna. Prosila jc kokljo vode, a vode ni bilo nikjer.
Tedaj je dejala koklja petelinu: »NA, krajcar, sinko, teci na studenec in prinesi vode!«
Petelin je odšel. Spotoma je srečal majhnega psa.
»Igrajva se!« je predlagal kužek.
»Ne utegnem,« ga je zavrnil petelin, »moram na studenec po vodo!«
»Lahko se igrava po poti,« je pripomnil pes. »Zatoči krajcar, pa stečeva za njim.«
Kmalu jima je pal krajcar v globoko luknjo. Kužek se jc zastonj trudil, da bi noter zlezel; niti z glavo ni mogel tja. Petelinova glavica sije pač pogreznila v luknjo, ali krajcarja ni mogel dobiti.
»Počakaj tukaj.« je dejal kužek, »skočim po '.načko, ta ti ga izvleče.«
Mačka je predla, ko jc pritekel pes.
»Ne morem pustiti dela, ravnokar sem dobila prejo,« je dejala muca
»Bom jaz zate predel,« se je ponudil pes; ampak naj se je še tako trudil — presti ni znal.
Tedaj jc mačka svetovala: »Skoči po miš, ki je brez dela. Jaz ne pojdenv«
Pes je tekel po miš. Miši ni bilo doma.
»Kje je miš?« je vprašal pes.
»Pri siru,« se je slišal glas iz mišje luknje.
In res je bila miš pri velikem hlebu sira.
»Ti, slišiš, pojdi ven,« je zaklical pes. »Zgodila se je velika nesreča: piščeta so silno žejna. Poslali so pa petelinčka po vodo. Petelinček je izgubil krajcar. Poslal je mene po mačko Mačka prede. Noče pustiti dela. Poslala je mene pote. Pojdi z menoj in privleči nam krajcar iz luknje.«
»Oho! Ne pustim dobrega sira, ko bi tudi sto mačk to zahtevalo!« je planilo iz miši.
Pes se je vrnil k petelinu in mu povedal, da ni mogoče krajcarja izvleči.
Petelinček se je vrnil h koklji in k svojim sorodnikom. Pa je našel vse že mrtve Revčki ;o poginili od žeje.
Petelinček je začel plakati. Kukurikal in ku-iurikal je, toliko da mu ni srce počilo.
Od tega časa ne more pes videti mačke, zakaj tako pravi, da je samo ona kriva tiste fiesreče. Mačka pa sovraži miši in jih preganja ua vse kriplje.
Kaj pa ubogi petelin? Ponoči ga vedno lahko slišite, kako plaka, kadarkoli se spomni na svoje sorodnike.
dolgi jezik, ki je bil tako oster, da je segel do kosti. Ko sem se pa obrnil od njega, je pljunil za menoj in mi brizgnil svetlo strelo v bok, da sem sc od bolečine opotekel. Zdaj me boli tudi pod kožo. c
Živahni komar se je smejal nerodnemu medvedu, toliko da ni počil od smeha. A to se ni moglo zgoditi, ker nima masti, ko pa pije vsem živini stvarem samo kri.
Adamov sin
Bil je sopareu dan. Hlapec se je potil ua polju, kopal suho prst in si brisal vmes potno čelo. Spričo neznosne vročine se je jezil na tihem na Adama in njegov greh, po katerem jc prišlo zlo na svet. Pri tem je glasno preklel prvega človeka.
Gospodar ga je slišal in vprašal: : Čemu se liuduješ nad Adamom? Če bi bil ti na njegovem mestu, bi bil prav tako storil.c
Kaj še,:: se je rxlrezal hlapec. Nikoli ne bi bil napravil take neumnosti.c
■No, bomo videli,<: je dejal gospodar. : Pojdiva zdaj obedovat.-:
Gospodar ga je povedel v hišo in ga posadil za mizo, na kateri je bilo vseh dobrih stvari v izobilju. »Vzemi in jej iz katerekoli sklede hočeš,c mu je velel gospodar. »Samo pokrite sklede na sredi mize se ne dotikaj, dokler se ne vrnem. ' S temi besedami je odšel gospodar iz hiše in ostavil hlapca samega.
Hlapec so jo medtem po mili volji zalagal •/. dobrotami na mizi. Pokušal je lo in ono jed iu si privoščil nekaj zalagajev iz vsake sklede. Ker gospodarja ni bilo dolgo nazaj, mu je pričel uhajati pogled k pokriti skledi. Musila ga je radovednost, kaj je v tisti skledi. Nekaj slastnega mora bili v njej. Čemu se je ne bi smel dotikati? Saj ne bi moglo biti nič hudega v tem, če bi malce pokukal pod pokrov.«- Ni se mogel več. vzdrževati in je malce privzdignil pokrov. Toda ničesar ni mogel videti v skledi. Dvignil je pokrov nekoliko više in zdajci je smuknila iz posode — miška. Hlapec jo je poskušal ujeti. Miška pa je skočila z mize iu pričela švigati po hiši. Hlapec je skočil za njo, lekal iz kota v kot, jo lovil pod mizo iu motovilil po hiši. Ropotal je in štork-ljal toliko časa. da je privabil gospodarja v hišo.
Oho! je vzkliknil la, ne godrnjaj mi posihmal več nad Adamom, dragi prijatelj!
Za bistre glave
Teto miško zob bo!i
Teto miško zob boli, milo stoka in ječi.
Medved in komar
(Slovaška pravljica.;
Sešel se je medved s komarjem. -./Гј, komar, sedaš na sleherno živo stvar in sesaš iz nje kri,« je rekel medved. No, povtj mi, ka-tera kri je najslajša ?<
Človeška!« je planilo iz komarja.
Tedaj se je medved odločil, da pojde za človeško krvjo. Srečal je dečka in ga vprašal: Stoj! Ali si ti človek?<-
-;Šele bom!« je odločno odgovoril deček, kakor da bi hotel biti v tem hipu dorasel "lovek.
Nič se ne usti, je zamrmral medved. Kar šele bo, mi niiVmar..:
Hlačal je dalje in srečal berača.
Stoj! Ali si ti človek?c
Sem že bil, je zakašljal prosjak in se j'e skrčil, da bi ga ne bilo videti.
Le krči se/' je zamrmral medved. -Kar ie bilo, ni zame. '
Šel je dalje in dalje in je srečal vojaka na <onju.
Stoj! Kdo si?.
Človek z glavo! jc odvrnil vojak in pognal konja.
Ali medved se je pognal za njim in grdo rohnel nad njim.
Vojak se jc razjezil, potegnil sabljo in mahnil po medvedu, da je iz njega brizgnila kri.
Medved ni umel takšne šale in je začel bežati.
Vojak pa puško v roke in ustreli za njim.
Ko se je sestal medved s komarjem, je pravil: Morda je človeška kri najslajša, ali nikdar več Ole 0« »jo ne zvabiš.«'
>1, zakaj ne?« se je zasmejal komar.
Zato, ker Človek ne pozna šale. Toliko, Li sem planil mini, ie steemil name čez meter
Kako sem praznoval(a) sveti večer
Zjutraj vstane n« vse rano in napoti se v Ljubljano---
Halo, otroci!
Kdor od vas ho iztuhtal najboljši konec
k tej zgodhici. bo dobil lepo nagrado.
*
Pošljite spise najkasneje do četrtka, dne 22. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo .Slovenca : v Ljubljani.
Rešitev ziogovnice
P-ožirek
o-cvirek
ž-aga
g-aga
A-da
n-ada
č-eščena
e-na
v-ešala
o-bala
č-indarašačin A-lbin
Se koj vidi, kako so Požgančev oča slavno-znani vsepovsod! Vsak pobič, vsaka punčka sirom Jugoslavije jih že pozna. Preko 300 rešitev sem topot prejel in so rdzen ene rešitve pravilne vse.
Za nagrado izžrebana je bila: F rida Pister, učenka III. razreda v Nišu, Ka-radžiča ul. ij, Moravska banovina. — Dobi knjigo: Prigode malega Nonniju.
24.
ZGODAJ ZJUTRAJ 5EM V5TA •LA*KO SEM SE^,5EM SLA V 3é. KO 5EM PRiŠLA0,5EM 5[A iSKATЖ.ТАКОЈ SEM GA OKRASILA zzuTiriiO.<>4+iiM. NAD45MO iMELiSa.Bl'LA SEM TUDi PRi POLNOĆNiCi.PO POTI' SEM NAŽiGALAff. V CERKVI' SE Mi JE GRDO ZDELQ DASEJE NEKi МЈНЕС4& DO-m 5M0 SE GOSTiLi S POVSEM VSAKEMU M VE SELE BOŽiĆNE PRAZNIKE. TAKO TUDi VAM ŽELiM VESELO NOVO LETO.
POZDRAV OD
IVANČIČ SLAViCE
učenKa iv. n. '
V BREŽICAH.
25.
Že več tednov pred božičem sem delal ja-selce. Izrezal sem hlevček, naredil ograjo, jasli za Dete, za hlevčkom pa dve palmi. Nato sem s škarjami izrezal iz papirja ovce iu pastirje. Hlevček sem pokril s slamo. Palmi sem pobarval z zeleno barvo, skale pa s sivo. Tla sem pokril z mahom. Po mahu sem razvrstil pastirje in ovce. V hlevček sem dal Jožefa in Marijo, v jasli pa Dete. Po mahu sem posul droben pesek in napravil tako stezico, ki je vodila k hlevčku. Na streho hlevčka pa sem pritrdil na žico augelčka, ki drži trak z napisom: Mir ljudem na zemlji!«
Z d r a v k o Leskovšek,
učenec. 111. razreda, Ljubljana VII.
26.
Sveta božična uoč.
V topli sobi nas je bilo zbranih sedem otrok z mamo in očkom. Mir je bil v naših srcih in tiho pričakovanje. Dveletni bratec se je veselo smejal Jezuščku v jaslih in motil sveti mir.
Bratec je začel igrati na citre. Strune so brnele mehko in ubrano, naši glasovi pa so bili čisti kakor srebrni zvončki.
Ko sino šli k polnočnici, je bilo nebo posuto 7. neštetimi zvezdami. Prelepa pesem Sveta noč, blažena noč.. .c je slovesno donela daleč preko zasneženih poljan ...
Cirila Lavrič, učenka III. r. mešč. šole. Stari trg pri Rakeku.
27.
Sveti večer je najlepši praznik v letu.
Z mamo, sestrico in bratcem smo bili zbrani ob toplo zakurjeni peči. Kako škoda, da očka ta vexer ni bil doma, da bi nam bil zaigral na hariNonij božično pesem. Imel je službo. — Pa smo zato poslušali radio, ki ga imamo že del j časa.
Mojemu bratcu se jaselce zdijo strašno imenitne, čeprav je šele dve leti star. Če je le mogel, je pobožal kakšno ovčko in zablebe-tal: Plidna, backa, plidna!« Sladkorčkov pa ni mogel videti: takoj jih je pohru3tal! Šestletna sestrica je pa zvesto poslušal? božične zgi dbe, ki sem jih čitala na glas iz sSlovenca<. Ko je za vabilo k polnočnici, sta bratec in sestrica odšla spat, jaz pa sem se napotila z mamo v cerkev.
Marica Ju v an,
učenka IV. razreda v Kresnicah.
Izžrebani in nagrajeni so bili spisi teli-le kotičkarjov in kotičkaric:
Vladko Brezar, učenec IV. razr. v Trbovljah. — Dobi knjigo: Lisica Zvitorepka. Živalske pravljice. (Spisal J. Brinar.)
Olgica Kuré, učenka III. razr. v Zagorju ob Savi. — Dobi knjigo: Prigode malega Nonnija. (Spisal J. Svensson.)
Milica Macarol, učenka V. razr. v Gornjih Pirnicah. — Dobi knjigo: Najdenfek Jokec. (Spisal M. Kunčič.)
Francka Arhar, učenka (?) razr. v Št. Vidu nad Ljubljano. — Dobi knjigo: Prigode čebeliee Maje. (Spisa) Bonsels.)
Smilka Udovč, učenka II. razr. na Rakeku. — Dobi knjigo: Deček brez imena. (Spisal V. Levstik.)
Milena Simon č i č, učenka (?) razr. v Ljubljani, Gosposka ul. 10. — Dobi knjigo: Bob za mali zob. (Zbral C. Golar.)
Zdravko Rakušček, učenec IV. razr. v Mostah pri Ljubljani. — Dobi knjigo: Najdcnček Jokcc. (Spisal M. Kunčič.)
Drago Se niča, učenec VII. razr. v Sevnici ob Savi. — Dobi knjigo: Mali palček.
M ari i a J a 1 e n , učenka III. razreda
Stričkov kotiček
119.
Dragi striček!
Danes m moj godovni dan Ti pa res zadnjikrat pišem, ie mi v nedeljo ne odpišeš v svojem kotičku. Tolikokrat sem Ti čo pisala in sc trudila, da sem Tvoje цдапке in naloge rešila vedno pravilno, Ti pa se za ta moj trud še zmeniš ne. To ni lepo, veš, striček! Za to svojo pridnost sem vendar že zaslužila Tvoj odgovor. Včasih sem na Tebe lako jezna, da bi Te kar zlasala za tiste Tvoje redke lase, ii imaš še take, kot si bil naslikan v »Slovencu*. Potem bi vedel, da mi delaš krivico. Do pa ne boš dejal, da nisem potrpežljiva, sem tudi Tvojo zadnjo uganko rešilo.
Lepo Te pozdravlja
V eri c a J uv an, нбспка 11. razr. v IAchtcnlh. suv.
Odgovor : » Draga Verica!
Ja, ljuba duša, ne smeš misliti, da si Ti edina punčka, v vsej vesoljni Sloveniji, ki pi&e v moj kotiček! Upoštevati moraš, da je takih punčk na stotine in da bi jaz moral imeti vsako nedeljo na razpolago celo plahto (tako ogromno, kot je bila streha cirkusa Kludsky-ja, ki je bil nedavno v Ljubljani!), če bi hotel objavili vsa pisemca, ki jih dan za dnem dobivam. V moji torbi se je nabralo pisem, ki čakajo belega dne, toliko, da res ne vem, kam bi z njimi. Njih število bo kaj kmalu doseglo lepo zaokroženo številko 1000! Samo pomisli, kaj se to pravi! Tisoč pisem — jaz mam pa vsako nedeljo prostora komaj za tri pisemca. Le kdaj bom vso to grmado v kotiček spravil? Kar hudo mi je pri srcu, ie pomislim, kako težko nekateri čakajo, kdaj bo prišlo njih pismo na vrsto, kajti se z ljuto žalostjo zavedam, da jih bo vse polno, ki bodo na te zastonj čakali, ie se ne zgodi čudež...
Vidiš, punčka moja, tako je s to rečjo, lako. Kar nikar ne tarnaj preveč, kajti si imela Ti izredno srečo, da si bila že dvakrat ali celo trikrat v mojem kotičku, drugi pa še nikoli. Torej: o kakšni krivici ne more bil niti govora!
Pozdravljena!
Ko ti i ko v striček. 120.
Ljubi striiek!
Smiliš se mi na vso moč, ker imaš take požeruhe, ki Ti pojedo vse, kar jim pride pod nos. Gotovo se je tudi tisti škilasti slikar Tvojih kolin preveč najedel, zato Te je tako grozno našemil. Vendar pa jaz ne verujem, da si tako strašilo. Vem, da si mlad, luitkan gospod brez take brade, kot jo ima kitajski cesar činkiankčonk in da nosiš očala brez šip in da si zelo ošaben. S to brado se vedno Ti bahaš, nosi jo pa bogve kdo!
Požgančev oča bi pa rad slaven mo! postal, pa se mu to nikakor noče posrelili. Ce ima še vedno nahod, naj si devlje na noge obkladke, namočene v jesih, na glavo pa se grete otroke. Na ta način se bo iznebil ljute ga nahoda, kot bi mignil. Ti pa boš med nje govim zdravljenjem brez skrbi lahko hrusta krofe, če jih boš kaj dobil.
Te pozdravlja
Rožica Malovrh, učenka II. razreda na Viiu.
Odgovor :
Draga Rožica!
Globoko ganjen sem lital Tvoje sočutne besede in si otiral solze z zarjavelih 4c, kajti se mi grozovito milo in nežno dopade, da meni, staremu možu, še kakšna punčka rele, da sem mlad in luštkan, čeprav imam ie sivo brado in sive lase... Holaj, kako sem Tvojega priznanja vesel!
če se bodo Požgančev oča hoteli zdraviti po Tvojem receptu, molno dvomim. 0 ja. ie bi namesto v jesihu namoiene obkladke položil Požgančevemu očetu na noge — Hier vina in namesto segretih otrobov na glavo — pečeno piško, potem bi oni prav nič ne imeli proti takemu zdravljenju. Prosim, jadrno mi odpiši, ie tudi ta .-»zdravila« pomagajo nroti nahodu, da se bodo Požganiev oia iimprej( zaieli zdravili!
Te lepo pozdravlja
Kotičkov striiek.
mešč. šole na Jesenicah. — Dobi knjigo: Mali lord.
Zlatko Naglič, učenec (?) razr. ч Gornjem Dobiču, p. Mislinje. — Dobi knjigo. Storžek in njegovo burkasto življenje.
Zdravko Leskovšek, učenec III razreda, Ljubljana VII. — Dobi knjigo: Naj denček Jokee. (Spisal M. Kunčič.)
Marica Juvan, učenka IV. razr. \ Kresnicah. — Dobi knjigo: Prigode malegc Nonnija. (Spisal J. Svensson.)
Slavicn Ivančič, učenka IV. rûz. v Brežicah. — Dobi knjigo: Robinzon.
Ali ste naročili
Vrtec in Angelček 'i
Zdravniška posvetovalnica Drogerija „SAMTAS« družb a z o. z. Trbovlje
(v zadevah splošne in socialne medicine 1er higiene)
J. K. v 1. Kaj Vam ]»očeti z unioholno soprogo? Tega vpiašnja sem t»e bal,, ker poznam razmere pri nas in V vsej Jugoslaviji, da smo prav v tej panogi zdravstva — najbolj zaostali. Naši javni zavodi ho zastareli in tako prenapolnjeni, da o pravem zdravljenju umo-bolnih skorajda ni govoriti, zasebnih zdravilišč za umobolne ni pri nas se nič, doma pa se dajo te vrste bolezni zdraviti le izjemoma uspešno. Ako imate dovolj sredstev na razpolago iu Vaša soproga ume nemščino, izročite revico kakemu sauatoriju v Avstriji v oskrbo, a vedite, da je zn tako zdravljenje ireba mnogo časa iu — denarja. Računlte najmanj šest mesecev po najmanj 5000 Din,- rajši kar dvojno. Ako tega ne zmorete, imejte soprogo kje na kmetih pri dobrih ih zanesljivih ljudeh, ki jo bodo skrbno nadzirali in jo znali zaposliti s primernih! in všečnim opravilom. Ako postane nemirna in zmedena, -pravite jo vnovič v bližnji zavod, ki Vam je itak znan, a vedite, da ni boljšega v državi. Nikar ne hitite s preurejanjem družinskih in drugih pravnih odnosov, pač pa uveljavite svoje pravice kot zakoniti soprog, saj dolžnosti vzdrževanja se ne morete odtegniti. Vsekakor spravite revico iz, srede njenih sorodnikov, ki jo smatrale za livarno, v mirnejše razmere.
M. M, v H. Rentgeiiovi žarki odkrivajo marsikaj, a ne vseh bolezni. Nikar ne mislite, da se s pomočjo Rentgenovega stroja gleda lako ali približno tako, kakor gledamo z očmi. Rentgenov aparat nam predoča samo sence udov iu drobja, ker ti žarki prodirajo skozi nekatera telesa malo ovirani, skozi druga bolj težko. Močnejše sence (na posebni za to svetlobo občutni plošči) delajo kosti ali 7. rudninskimi solmi prepojeni organi, organi napolnjeni s tekočinami, kakor srce in žilje itd. Vaše bolezni, ki je po Vašem lastnem opisu sodeč, živčne narave, ue more videti ali odkriti Rentgenov aparat bolje kakor Vaš zdravnik s svojimi prirodnimi čutili. Zdi se mi, da Vas prav ta zdravnik pravilno presoja in vodi — k ozdravljenju. Trdno in zvesto se ga držite!
I. H. v Št. V. Kri se Vam vzdiguje po malem včasili 2—8 krat na dan? Veliko premalo podalkov ste napisali, da bi mogel presoditi, odkod prihaja kri. Ket V a« ludi bode, bo bržkone iz pljuč. Čim preje k zdravniku!
M. M. v Lj. Sladkarije da povzročajo Vaši hčerki neprijetno vročino okrog oči? Morda, a «veza se mi zdi prav tako verjetna, kakor trditev, da je kdo slišal rasli travo.
M. K. v D. Zrast rcberhe iu pljučne mrene je običajua in navadno ne bogvekako nevarna ali kvarna posledica vnetja povebevniee. Čudim se, da imate še bolečine na tistem mestu. Morda povzroča bolečine samo misel ali skrb, kaj bo, če se mrena ne odlepi? Pomirite se! Pri raztelesevaniu odraslih ljudi se malokdaj najdejo pljuča, ki bi ne bila kje prirasla na rebra ali prepono, kar pomeni ostanke, nekdanjih vnetij te mrene, kj jih nosilci, niso piti
Pravni nasveti
Pravica do dolžnega deležu se mora uveljaviti V treh letih. N. J. Če je mati umrla leta 1914 in brat misli, da mu je premalo zapustila, ne more iz naslova dolžnega deleža od Vas, ki sle po njegovem mnenju preveč dobili, ničesar več zahtevali, ker je minilo že nad tri leta po materini smrti. — Pismeno polrdilo ni edini dokaz, da ste mu dediščino izplačali. Če nimate potrdila, se morete sklicevati tudi na druge dokaze, na pr. priče ali na Vaše zaslišanje. Sodnik oceni vse dokaze po prostem preudarku in ni vezan na pr. nfi določeno število prič ali na določene .li.-1.ine. Zyto Vam ne more nihče s popolno sigurnostjo povedati, kako bo evenluelna pravda izpadla. — S leni, da je bil torat po materi izplačan, pa še ni odpravljen po očetu. V slučaju očetove smrti bo seveda ime! tudi po njem dedno pravico.
Vstop v vojsko pred naborom. K. V. Tudi pred rednim naborom morete nastopili vojaško službo. Kdor je dovršil 18 leto starosti iu je sposoben za službo pri vojski ali mornarici, more prositi, da se mu dovoli vstop v vojaško sJužbo. Potrebno pa je za to prošnjo dovoljenje staršev ali varuha. Obrnili se je na komando pristojnega vojnega okrožja. Vendar pa mora mladenič, ld prostovoljno vstopi predčasno v vojaško službo, odslužiti popolni rok, ne glede na rodbinsko ali imovinsko stanje.
Plačilo stroškov zasebno. obtožbe. Š. E. Imeli fie tožbo radi žaljenja časti, ki ste. jo dobili, pa slo bili obsojeni nu plačilo stroškov Vi in ne Vaš nasprotnik, ki je tožbo zgubil. — To pa ne bo držalo in sle sodbo gotovo napačno razumeli. 'Če- je bil nasprotnik na Vašo tožbo spoznan za krivega in kaznovan, je bil ludi obsojen na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Med le stroške pa spadajo tudi stroški Vašega zastopnika. Seveda pa jamčite svojemu zastopniku za stroške Vi, ki sle ga najeli, Vam pa jih mora povrnili obsojeni Vaš nasprotnik. Seveda, če nasprotnik ničesar nima, boste morali Vi čakati na povračilo stroškov, dočim ste Vi dolžni svojemu zastopniku slroške poravnati ne glede na to, uli boste mogli iste i/.tirjati od nasprotnika ali ne. Če pa bo pridobil nasprotnik kakšno premoženje, ga morete v izterjavo svoje terjatve lak o j zarubiti. Če jc državni uslužbenec, aktiv.nl ali upokojen, se mu more zarubiti tretjina osnovne in položajoe plače. Predlog na izvršbo se more dali tudi pri sodišču na zapisnik. Kolekovali ga je s kolekom za 25 Din.
Graja naročenega, toda ue odgovarjajočega blaga. F. K. v T. Naročili slo po vzorcu od tovarne partijo čevljev ter sle iukoj po pregledu ugotovili, da so izdelki slabši od vzorca in ste to takoj pismeno grajali in tovarni slavili čevlje na razpolago. Nato pa ste, da ne bi imeli sitnosti, poslali svojo vajenko po železnici v T. iu jc vajenka izročila v pisarni tovarne prtljažni listek za čevlje, vendar Vam je tovarna ta listek zopet po pošti vrnila. Sedaj pa Vas spominjajo na plačilo kupnine čevljev, ki jih je medlem železnica prodala na dražbi, ker niso bili rešeni. — Če res čevlji niso odgovarjali naročilu, ste povsem pravilno lo takoj grajali., Ni bilo pa pravilno, dn sle čevlje kvatkomulo vrnili in, ko Vam je bil vrnjen prtljažni listek, da ste jih nerešene puslili prodali po železniški upravi. Vaša dolžnost je bila, grajano čevlje začasno hraniti. Uspeli v pravdi bi imeli le tedaj, Če morete dokazali, da poslani čevlji niso odgovarjali niti
, !
občutili. Po šestletnem obstoju se pri Vas Iu krast Oe l)o dal več odpravili, kar pa ni tako važno, kfckor menite Vi. S to okvaro utegnete živeli še dvakrat tako dolgo kakor doslej in opravljati vse posle težavnega poklica brez znatnih ovir v pozno starost! Vedite namreč, da zua nase telo, če že ne more bolezenskih izprememb odpravili, izgubo tega ali onega dela izravnati in nadomestiti s povečanjem in zvišanim delovanjem neokvarjenega organa. Imel sem prijatelja, ki mu je v mladosti vnetje porebrnic.e stisnilo in pokvarilo več ko tretjino (dve petini) pljuč popolnoma. A živel .je pc» tej bolezni še- nad 8U let iu se v svojem tudi težavnem poklicu vzdržal kot polnovreden mož, dokler ni podlegel nezgodi — solnčarici. Torej bolne spomine v stran in — valere aude!
1. K. v R. Lasje se Vam redčijo na temenu,. сЦкј ste že dhigo leto razoglav. Ostanite kar tako naprej, naj Vam stare'žene pravijo karkoli o zimski rosi. Plešo dobivajo prej oui, ki si glavo mehkuzijo s pokrivali. Rasi iu ohranitev las je odvisna bolj od notranjih činiteljev kakor ziiuaunh.
Isti. Mrzle roke imate? Te sitnosti se ne znebite tako lahko; skrbite, da ne bodo vlažne ali celo mokre. Nasproti ljudem, ki opažajo to Vašo posebnost, si pomagajte z ljudsko šega-voštjo: Mrzle roke — toplo sree! Pijte v zimskih mesecih ribje olje, dvakrat na dau po eno" žlico.
abm. Svojo srčno nervozuost z napadi srčnega utripanja sle lepo. opisali, da se bere, kakor ' razpravica izpod stvokovnjaškega peresa. Veseli me; da Vas pojavi ne vznemirjajo preveč. Kaj-storiti? Varujte se dražil, tobaka, opejnin, kave m čaja, skrbite za redno in nemoteno prebavo, večerjajte pičlo, hodile mnogo, vadite se na dobrem zraku v globokem dihanju. Utrjevanje z vodo je koristno, a sredi zime ne pričenjajte s tem, pač pa se lotite umivanja,, pršenja, kopanja poleti. Pri morebitnem napadu dobro de obkladek s kisovo vodo na srce, vroča kopel nog z mrzlim poli-vom ter- špajkov čaj.
I. K. v Lj. Radi brezimnosti — nič. Brez zdravniškega pregleda ni kaj svetovati.
S.. E. v R. Desnica se Vam trese že tri leta, za zdravljenje,, ki je bilo doslej brezuspešno,, ste potrošili že lepo premoženje in meni ponujate za dober nasvet« kar 10.000 dinarjev v gotovini. Vašo ponudbo bi sprejel, j ne k$r sem se polakonuiil Vašega denarja, saj I ivq >Sjov.ehec t tako tjonoriva, da ne veni, kam i bi z nagrado, marveč ker hi hotel obdarovati Iri uboge vdove z uepveskibljeninii otroki vsako s 3000 Din v Vasem domačem okraju, ostanett'naj Militi za komisijske stroške. Toda stanovski' red prepoveduje tako poslovanje zdravnikom kot nedostojno in kaznivo; Zdravljenje Vaše motnje se smatra kot nehvaležno, ui pa pri zadostili vztrajnosti od Vaše strani hiezuspešuoiv Seve, treba je " neposrednega stika med Vami in zdravnikom, kar je v Vašem primeru nedosegljivo.
srednji kakovosti čevljev sploh; vendar se bo ta dokaz težko posrečil, ker ni več čevljev, da bi jih nmgli izvedenci precenili.
Tarifa za notarje in odvetnike. V. šs. iz B. Stroški notarjev in odvetnikov se odmerjajo po tarifi za, notarje in odvetnike, ki je bila razglašena v Uradnem listu 28. oktobra 1922. V vašem slučaju račun za prošnjo za zeinljiško-knjižni vpis približno odgovarja tarifi. Višina honorarja je odvisna od ■ vrednosti predmeta in je honorar višji, če je vrednost večja.
Navidezna pogodb». P. Л. B Vaš bče je bil za poroka 'vašemu s'vnku. Ker pa la ni imel premoženja, so dolžno pismo napisali na ime očeta. Svak, ki je denar 'prejel, je tudi 5 le! plačeval crbvésii od dolga. Sedaj pa trdi, da jo denar prejel na račun dote, kar pa ni res, ker je po očetu dobil izplačano volilo. Dolga ne prizna in se sklicuje le na dolžno pismo, dasi tudi ravnatelj zavoda1 ve, d'à je bil vaš pokojni oče res .le porok. — V predlnelnein slučaju gre za navidezen pravni posel. Presojati je ta posel po njegovi pravi kakovosti, torej po tem, kar so stranke v resnici mislile in dogovorile, ne pa po tem, kar so napravile le na videz. Če je v tem predmetnem slučaju posojilnica vedela, da je vaš oče le navidezen dolžnik, .mora tudi ona smatrali le svaka za dolžnika, očeta pa 'za poroka, kakor je po 'vaši izjavi v resnici bil. Velja torej'le to, kar so stranke med seboj dogovorile in ne, kar so le na videz napisale. Vi ne morete zahtevati, da svak plača dolg. Tomove storiti posojilnica. Pač pa bi vi mogli zahtevali ugotovitev, da je svak dolžnik napram posojilnici in ne vi, s takozvano ugotovitveno tožbo.
Pravica, poroka na zavarovanje dolga. V. A. P. Рогђк sicer ne more silili dolžnika na plačilo dolga. i>ač pa lahko zahteva od dolžniku zavarovanje dolga li. pr. z vknjižbo, ako nastopi vte-meljenn bojazen, dn dolžnik no bo mogel plačati.
Vri v januarm
Kdor je v jeseni zamudil gnojiti vrt, naj zdaj potrosi Tomaževo žlindro in kajnit, za -katera je ludi. dobro gnojena vrtna zemlja izredno hvaležna. Kjer ni snega in zemlja ni zmrznjena, je še-vedno čas. da se grede pre-kopljejp in omogoči, da gruda premrzne, da jo prevzameta vlaga In zrak.
Sedaj je čas, da se navežejo cepiči iu shranijo v pésku za pomladno cepitev. Posebno za narezanje črešnjevih cepičev je sedaj zadnji čas, ker se očesa kasneje že preveč napno. — Ravno tako je sedaj čas za vezanje enoletnih vejic, pri cvetličnem iu jagodnem grmovju, ki jih bomo spomladi rabili za razmnoževanje.
Če smo jeseni pokrili vrtnice in druge občutljive rastline z gnojem ali listjem, jih moramo ob toplih solnčniii dnevih odkrili, da ne bi zaèôle gniti.
Kjer se ni bati pozebe, se more drevje in vrtno grmovje očistiti iu obvezati. Na vsak način pa naj vsak, ki ni že jeseni škropil drevja proti mrčesu, slori to sedaj — seveda samo lake. dni, ko ne zmrzuje.
Otvoritveno naznanilo
тштша
Vsemu cenjenemu občinstvu iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ln bližnjih krajev vljudno naznanjamo, da smo otvorili v popolnoma preurejenih prostorih bivšega kina Trbovlje
DROGEEiJO
in trgovino z vsemi fotografskimi potrebščinami, lepctil-ninu sredstvi kirurgičnimi in higljenskimi predmeti, kemikalijami, zdravilnimi zelišči itd.
Interesna skupnost s celjsko in ljubljansko „Sanitas' omogoča, da zagotovimo svojim odjemalcem vse ugodnosti, ki izvirajo iz naših velikih nabav; zato bomo tuds v Trbovljah stalno založeni z_v_e_dno svežim blagom ob najnižji cenL
V prijetnem upanju, da smo z otvoritvijo nove tvrdke ustregli resnični potrebi, zagotavljamo vsakega, tudi naj -manjšega kupca vestne in solidne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem Drogerija ,Sani3as' družba z o.2.
I. Stupica:
Pozor 1Ш
1
0 gobavcu se pri na> malokdaj sliši, znamenje, da se ue pojavlja pogosto. Je pa to izredno hud škodljivec, ker dela njegova gosenica veliko škodo na sadnem drevju, pa tudi v gozdovih in drugih nasadih. .Ugonobil je že cele gozdove in sadne plantaže, zlasti v Rusiji in v Ameriki.
Pred dvema letoma so gobavčevo gosenico prvič zapazili ua pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani, na brezi ob grobu faktorja Arzelina. Prihodnje leto so jo že videli na ramblerjih m cipresah, lansko leto pa se je pojavila v naravnost strah vzbujajoči množini. Žrla je listje ua vrbah, cipresah, mahouiji, ramblerjih in smrekah. Noben list ji ni bil pvotvd, nobena igla'preostra, dasi se je videlo, da ji mlajši in nežnejši poganjki bolj prijajo. Posebno ji je menda ugajala lepa kanadska jelka, ki .-stoji na desni pri vhodu v poslopje pokopališke uprave. To okrasno drevo ima izredno ostve igle, ki pa požvešnice niso prav nič ostvašile. Narobe, lotila se je vsake igle prav na oslreni koncu. To drevo je tako obžrla, da se ho težko še popravilo. .. Pokopališka uprava je nevarnost kmalu spoznala in ni držala križem rok, ampak je šla enevgično na delo. Pokopališki delavci so cele dneve pobijali gosenice iu pobirali bube in jajčjo zalego. Po navodilih g. dr. Peruškove od kinetske kontrolne postaje so tudi škropili napadeno drevje z Urania zelenilom. Ker je gosenica izredno močna in kosmata, ji je s strupenimi tekočinami težko priti do živega. Veiidar so. opazili, da so po škropljenju drevesa s to tékoèino do 3 cm dolge gosenice poginile, večje^ sc^ pa.Judi izgubite veselje ačt žrtjii iti so së pvičete selili z drevesa. Gosenica žre ie ponoči, podnevi se pa stisne v kako senco. Zato jih v zatišju v cipresah niso nmgli pokončati. Bati se je torej, da se ho ta škodljivec pokazal letos Še v večji množini in da lahko pokonča vse nasade na pokopališču. V nevarnosti so pa tudi vrtovi in drugi nasadi-v obližju, pa tudi mestni nasadi. Zato je treba opozoriti ua lo nevarnost vso javnost in tudi oblastva, posebno mestno občino ljubljansko iti bansko upravo. Tega metulja smo videli ua letošnji šumarski razstavi. Ker se pa takrat-piso ljudje dosti zanimali zanj, ue bo odveč, če ga na kratko opišemo.
Gobavec (Ocueria ali Lymantria dispar) je metulj ponočnjak. Samec je niaujši, ozkega Ivupla, sivkastili kril, ki so preprežena z valovitimi temnimi progami. Tipalniee ima teni-norjave iu češljaste. Samica je mnogo večja, debelejšega života, ščetinastih črnih tipalnic. iu sivobelkâstih kril. Zunanji rob kril ima črne lise, prednja krila pa temnorjave valovite Črte, ki so bolj izrazile kot pri samcu. Samica znese proti jeseui na drevesno skorjo ali zidovje svoja okrogla, svetlovjava jajca v kupčkih po 300—500 skupaj in jih pokrije z rjavo dlako, ki jo ima na zadku, da so videti kakor tenka kresilna goba. Jajca prezimijo. Kdor hi jih rad videl, si jih lahko ogleda na pokopališču na omeujeui kanadski jelki, pa tudi drugod se dobe, celo na izdolbiuah reliefov ua spomenikih. Meseca aprila se izležejo iz jajc gosenice in začno žreti drevesno listje. Zelo so požrešne in hitro rastejo. Dorasla gosenica je do 7 cm dolga, dobe se pa proti jeseni še večji eksemplari. Ima rumenosivo, črno naškropljeno' kožo, v sredi pa svetlejšo podolžno progo. Na obeh straneh te proge stoje bradavice z dolgimi dlakami, lii so na prvih petih obročkih modre, na zadnjih šeslili pa rdečerjave. Tudi ob straneh ima bradavice z dolgimi dlakami. Dlake imajo v sebi mrav-ljiučno kislino iu povzročajo na človeški koži neprijeten srbež. Glava je velika, svetle barve, s temnimi pikami in dvema večjima rjavima lisama. Grizala ima krepka, da odrastki celo človeku uščipne. Julija se gosenice zabubijo med listjem ali za lubjem. Biiba je teuinorjava, spredaj okrogla, zadaj pa se končuje v konico. Dolga je 2—8 cm in visi navzdol. Koncem julija ali avgusta izleti metulj.
Gosenica ima mnogo naravnih sovražnikov. Med pticami .jih jedo kukavica in važne sinice. Še več jih pokončajo najezdniki.
Kako uaj preganjamo tega škodljivca? Pobirati moramo gosenice, ki jih posebno ob slabem vremenu najdemo v večjih družbah, pa tudi metulje in zlasti bube. Dokler so gosenice še bolj majhne, toraj zgodaj spomladi, jih uničimo, če drevo poškropimo s kakim ar-zenikovim škrupilom. Gosenice jedo s strupom namočeuo listje in poginejo. Najlaže pa prežeuemo tega škodljivca, če pokončujemo jeseni ali pozimi zgoraj omenjene kupčke njegovih jajc, ki jih zaradi precejšnje velikosti in rumenkaste barve prav lahko opazimo Obli-jemo jih izdatno s petrolejem. To sredstvo je
Jedrni Vsii za ianuar
(Dr Krekova meščansko gospodinjska Seda.)
Nedelja, 18. januarja:
Kosilo: 1'olžki na goveji juhi. Dunajski zrezki iz pljučne pečenke, kvompir v masleni omaki s pele.ršiljem, ohrovt. Sadje.
Večerja: Pljuča s krompirjem. Solata.
Ponedeljek. 19. januarja:
Kosilo; Tržaška zdrobova juha. Goveje meso z fižolom v stročju. (Samostojna jed.) Šolala.
Večerja: Kašuali žgaučki in kisla repa.
Torek, 20. januarja:
Kosilo: Fižolova juha s korenjem iu krompirjem. Grški zvezki in solata.
Večerja: Makaroni z gobami.
Sreda, 21. januarja:
Kosilo: Jabolčni vsukanec. Ocvirkovj hlebčki in kislo zelje. Sirova poganica.
Večerja: Riž s kvompirjem. (Samostojni-jed.) Solata.
četrtek, 22. januarja:
Kosilo: Kavfijolua julia s pšeničnim /dvoltom. Svinjska žolica (nadevana). Španske zemlje.
Večerja: Ričet. Čespljev kompot.
Potek, 28. januarja:
Kosilo; Zeljna julia s krompirjem. Kavfi-jolna pašteta. Pečena jabolčna kaša.
Večerja: Kruhova juha. V oblicah krompir in surovo maslo.
Sobota. 21. januarja:
Kosilo:Vvauični vložki na goveji juhi. al Govedina, b) skuha. Špehovka.
Večerja: Ajdovi žgančki z mlekom, .h bolčna čežana.
Tržaška zdrobova julia
Skuhaj v 2 in pol litra vode na rezance zvezano korenje, korenino peteršilja, zelja, ohroyta iu karfijoie; vsega naj bo za veliko pest, pvida.j še eu krompir in \se skupaj sku-haj do mehkega. V kožico pa den i nekoliko masti, malo čebule iu ko La zarumeui, prida.) štiri žlice pšeničnega zdroba, mešaj, da nekoliko zarumeni. Zalivaj zdroh z vodo od zelenjave; ko je kuhan, stresi vanj vso zelenjavo
Karfijolna pašteta
Osnaži karfijolo in jo razcepi ua cvele, skuhaj v slani vodi in odredi. V skledi mešaj 5 dkg sinovega masla, 2 rumenjaka, potem pvideui sneg dveh beljakov, veliko pest krušnih drobtin, štiri žlice drobno zvezanega suhega mesa in odrejeno karfijolo. Ko je vse dobro premešano, stresi v dobro pomazan model in kuhaj v sopari pol ure. Na mizo postavi kot samostojno jed.
Skuha
Skuhaj vsako posebej dve pesti kislega zelja, tri srednje debele, olupljene krompirje, zvezane na pvst debele kose, osminko litra če/ noč namočenega fižola. Vse osoli po okusu. Ko ,je kuhano, napravi iz niasli in moke pre-žiganje ( žlico masti in žlico moke). V to pre-žiganje stresi najprej zelje, potem kvompir in nato fižol. Ko vse to pav minut vre, daj ko! samostojno jed na mizo.
Novost!
Tribuna flvo-kolos „4achs" uioiorjeiu i(o-sobno močno, okvir uizek, z moi'nujšo pneumatiko motor v sreillm montiran 7. dvorno pn-stavo in SMOjlio, 1'/« K. ». Voz.i «U do 40 km tm uro in porabi :! litra Korivn na 100 km Do .i s« tu,h mm motorček, kateri so Inbko na no vadilo moçnoko o m.mlini. Cena prav ui/.ka, oemki 1 run ko >1 KiUIN ,\a K. II. L. tovarna dvokoles in olro-HK.Ii vozičkov, Ljubljana, KurlovSka conta SteT.4.
prav priprosto in poceni. Liter petroleja zadostuje za 2000 gnezd. Dobro je, če petrolej vdeče pobarvamo, da laže spoznamo, kateri kupček smo že pomočili, če pritrdimo kanglo na 2 111 dolg drog, lahko uničimo vso zalego, ker se nahaja malokdaj nad 4 m visoko. Nekateri priporočajo tudi škropljenje gnezd z ar-borinom. V Ameriki zatirajo gobavca ua ta način, da impovtirajo njegove naravne sovražnike.
Popravek k članku ^Nevarnost okuženja po bolni živini« v zadnji nedeljski številki našega lisla se mora glasili prvi (pričetni) stavek pravilno: Živalska kužna bolezen slinavka in parkljevka se prime dostikrat tudi človeka ... in kadar se šivi ta kužna bolezen v gobcu in na parkljih med našo domačo živino, oboki prav lahko tudi ljudje na tej kugi,
BiSanca tehnike v 1.1930
Moderna tehnika je v 20. stoletju mogla zaznamovati tako sileu napredek, da je danes ves svet bolj odvisen od nje, kot si moremo to sploh pred-tavljati Skoro vse, kar nas obdaja doma in zunuj, je plod mnogih panog tehnike. Da bi prestalo njeno delovanje le za par dni, bi že bridko občutili našo odvisnost od nje. Silne milijarde svetovnega premoženja so investirane v tehničnih podjetjih, od katerih žive milijoni in milijoni delavcev in intelektualcev. Zato je tudi silen napredek, ki ga doseže danes tehnika že v enem samem letu. Kakšen je bil ta napredek lani, nam bo pokazal sledeči pregled.
Promet
V prometnem oziru je leto 1930. prineslo zanimive poskuse z vozom, ki ga poganja propeler. Je to dolg vagon, ki ima zunanjo obliko tako izpeljano, da nudi čim • lanj upora, zadaj pa velik propeler, ki potiska voz z velikansko naglico po tračnicah naprej. Ta vagon bo najbrže prvi posrečeni poskus motornega vozila na tračnicah. Ce upoštevamo, da imamo drugih motornih vozil že nad 35 milijonov, bomo uvideli, da je že zadnji čas, da pridemo do uporabnega motornega vozila. Sicer imamo že lokomotive, ki jih goni para ali elektrika in katere dosegajo velike hitrosti, vendar ne smemo prezreti, da stranske železnice do danes tega napredka ne poznajo. Naš Kamničan vozi kot pred leti svojih 25 km na uro, kadar najbolj divja, in je razumljivo, da se ljudje raje poslužujejo avtobusov. 3aj take proge v dobi aeroplanov in silnih hitrosti niso več drugega kot živ anahronizem. To tem bolj. če vpoštevamo, da so že 1. 190H. dosegli na poskusnih progah hitrosti nad 200 km na uro.
Letalstvo
Letalstvu je preteklo lelo prineslo jhu uu;i-mivih rekordov. Tako je letalec ameriške vojne mornarice pobil višinski rekord, ki ga je imela doslej Nemčija z 12.739 m, je dosegel doslej z letalom nedoseženo višino 13.137 m. Prav tako je Amerika priborila rekord v vztrajnostnem letu, ki pa je popolnoma izzvenel že v ameriško senzacijo. Brata Hunter sta vztrajala v zraku 553 ur, to je več kot 23 dni. Rekord dokazuje izredno kvaliteto motorja in letala, prav tako pa vztrajnost letalcev. Leti z brezmotornimi letali so v letošnjem letu tudi lepo napredovali. Rekord je odnesel na brezmotornem letalu avstrijski letalec Kornfeld, ki je preletel 164 kilometrov. — Docela pa se je ponesrečila v časopisju toliko obdelovana Piccardova ekspedicija v stratosfero z balonom. Balon se namreč ni mogel dvigniti s tal, ker je imel premalo vzgona. Na vsak način realnejši pa je načrt japonske zrakoplovne družbe, ki se je osnovala v preteklem letu s kapitalom 15 milijonov dolarjev. Ta družba namerava v letošnjem letu izvesti s tremi ogromnimi Zeppelini reden zrakoplovni promet med Tokijem in San Franciscom. Prav tako so lansko leto začeli graditi v Friedrichshafnu nov ogromen Zeppelin »LZ 128«, ki bo napolnjen z negorljivim helijem, katerega bodo Nemci kupili v Ameriki. Če bo šlo vse posreči, bo letos že gotov. Za tekoče leto pa pripravlja Junkersova letalska družba veliko presenečenje. Izdelujejo se namreč načrti za zgradbo stratosfer-nega letala, ki bo omogočilo dosego višin, katere so doslej le pod najugodnejšimi okoliščinami dosegli v izredno srečnih slučajih najpogumnejši letalci, ki so se pri tem skoroda igrali z življenjem. To strato-sferno letalo ne bo mogel goniti navaden bencinski motor, ampak motor, ki bo imel še kompresor za zrak. Ta kompresor bo stiskal izredno razredčeni zrak in ga dovajal motorju, tako da bo motor tudi v stratosferi lahko prav tako močno deloval kot v normalnih višinah. Za posadko in pilota pa se bo zgradila posebna neprodušna kabina, ki bo omogočala dihanje brez posebnih priprav, s čimer bodo letalci na takih poletih za vedno izven smrtne nevarnosti. — Omeniti ie treba še dve novi veliki letali, Junkersovo »G 38« in vodno Dornierjevo letalo »Do X«. Obe sta v preteklem letu prestali svoje poskusne lete in «G 38« je že 2. oktobra napravil krožni polet po Evropi, v katerem je obiskal 15 evropskih držav in preletel 9000 km. »Do X« pa bi preletel ocean, da ga ni dohitela v Španiji smola in da mu ni zgorelo krilo. — Nesreča ogromnega angleškega zrakoplova »R 101«, ki je zahtevala toliko žrtev, pa nikakor ne dokazuje neporabnosti zrakoplovov, pač pa potrjuje staro pravilo, da se tudi tehnika ne sme prenagliti.
Za 1. 1930. nameravani vsemirski polet z raketo ni doživel uresničenja. Na čem leži krivda, je objektivno težko razsoditi. Mogoče nam za danes še ne zadoščajo gonilna sredstva, ki iih projektanti predpisujejo za svoje rakete, mogoče pa je krivo neuspeha pomanjkanje zadostnih denarnih sredstev, katerih pionirji vsemirskih poletov gotovo nimajo.
Ognjišče z električnimi valovi
Za moderno gospodinjstvo bo nadvse važna nova iznajdba ognjišča z električnimi valovi. Ta nova iznajdba bo prišla v kratkem na trg in bo, če se bo obnesla, izpodrinila vse podobno. Priprava jedil s tem novim ognjiščem traja le 4 do 5 minut. V nasprotju z dosedanjim ognjiščem, na katerem se kuhajo in razkuhajo jedila, skuha valovno ognjišče s pomočjo električnih valov, ki izžarevajo iz spirale, staničje hranila Pri tem se segrejejo jedila kvečjemu do 80 stopinj in vitamini ostanejo vsi ohranjeni, ne da bi se razkrojili. V gospodinjstvu nadvse važen bo tudi novi električni likalnik, ki se pri prehudi vročini sam izklopi, če pa je preveč ohlajen, pa zopet priklopi. S takim likalnikom ne jo mogla nobena gospodinja več zažgati perila.
Radio
v radio tehniki, ki se je skozi vse leto spo-poinjevala v potankostih, preteklo leto ni prineslo velikih novosti. Aparata, na katerem se je delalo največ, to je aparat za televizijo, nam 1. 1933. še ni prineslo. Doseženih je bilo nekaj zboi šav, vendar lahko upamo, da v kratkem dobimo tudi aparat za televizijo, ki bo približno vsaj toliko odgovarjal zahtevam kot sedanji običajni radio aparati. Dobili smo tudi kovinsko foto celico, ki omogoča neposredno spreminjanje svetlobe v elektriko, o čemer je tudi že poročal »Slovenec«. Le žal. da ta celica doslej proizvaja tako sila majhne energije, da jo je bilo mogoče uporabljati le pri majhnih usmerjevalcih. Ta kovinska celica obstoja iz masivne plošče iz bakrovega oksidula. ki 'e pritrjena na tenko kovinsko elektrodo. Rešiti bi
Pri zimskem športu in ostrih dneh
NIVEA - CREME
in sicer preje nadrgniti, predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in jo naredi odporno vetru in slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeljito z Nivea Crem«'. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna se občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5, 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P. Beiersdori & Co., d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
OD TELEBEN MARKA DO TELEMARKA
Dolga in težavna je poi od Telebenmarka do Telemarka. Napraviš jo pa lahko samo v smuškem tečaju ali pa če se greš sam učit, smučanja. Da je smučanje lep in zelo zdrav sport, so uvideli sedaj najbolj zakrknjeni nasprotniki športa, zato bo gotovo še marsikdo napravil isto pot. kol jo imamo mi že za seboj. Ta ali oni bo vprašal- Zakaj si se pa šel ti učit smučanja?
To je bilo tako-le: Naročili so mi, naj napišem nekaj smuških člankov. Kako bom, siromak, pisal članke, ko pa o smučanju nimam pojma. V zadregi, ki ni bila ravno majhna, sem se obrnil do znancev, o katerih gre po deželi glas, da so smuški strokovnjaki. Pobaral sem jih. kako bi najlažje pisal dobre smuške članke. Vsi so mi odgovorili enako: Pojdi sam smučat, pa boš videl, kakšen zlomek je to. iinel boš potein dovolj gradiva, da boš pisal.
Svetovati je lahko, storiti pa težje. Smučati ni namreč tako enostavno, kot n. pr. igrati nogomet ali plavanje. Potrebuješ posebno obleko in pa tisto orodje, ki si ga prevežeš na noge, če ti trebuh preveč ne nagaja. Spomnil sem se, da imam znanca, ki sem mu tudi jaz poleti napravil uslugo in mu pomagal, da se je naučil plavati. Pri tem učenju je prišel navzkriž s kopališko upravo, ker je polil v bazenu preveč vode. In k temu sem se zati kel po nasvet, kako naj se opremim, da bom mogel smučati. Nasvetoval mi je: Obleka mora biti iz temnega blaga, da se pika, ki jo napraviš, vidi tudi od daleč. Tudi na dobre rokavice ne smem pozabiti. Dil-ce in palice morajo biti močne. Dilce sem izbral iz jesenovega lesa: saj je bila tudi pri nas doma zelo v časteh, ko sem bil še majhen. Ko sem vse to nabavil, sem mislil: sedaj bomo pa smučali. Pa sem se zmotil. Poiskati sem moral drugega strokovnjaka, ki mi je rekel, da je najboljše, ako se udeležim tečaja. Na ta način namreč boni najhitreje zapopa-del skrivnosti smučanja. Ogledoval me je zelo sumljivo. Mislil sem, da imam opravka z ijudožrcem, tako mu je dopadla okrogla oblika mojega telesa.
R»kli so mi tudi. da zavzema pri smučanju važno vlogo sneg. In sicer mnogo ga mora biti, sicer riješ po njivi To pa zopet ni prav, kakor sem zadnjič bral, ko je nekdo tožil radi posevkov. O Kranjski gori je znano, da imajo vePke zaloge snega. Zato sem se odločil, da grem v Kranjsko goro, kjer mi bodo pokazali, kako se smuča. Tamkaj ima moj sosed Himko tečaj. O njem je znano, da je dober in potrpežljiv učitelj.
Po vsem tem sem jo v nedeljo popihal v Kranjsko goro. Toda brez smole ni šlo. Prvi vlak mi je namreč ušel, lto sem še spal Po mojem ima železnica čisto prav, da je ukinila turistovski vlak, ki je vozil ob petih zjutraj na Gorenjsko. (Kakor sem zvedel, mislijo drugi smučarji drugače.) Drugi opoldanski vlak me je pripeljal skoraj jHmoči v Kranjsko goro. Zato tudi ni bilo nobenega oficielnega sprejema. Pozneje sem zvedel, da tudi moji sotrpini v tečaju niso bili nič boljše sprejeti.
V ponedeljek zjutraj ob 9 se je pa pričelo. Kakor običajno, je bilo v tečaju mojega znanca 17 udeležencev. Med njimi tudi taki, ki so bili še bolj okrogli, kakor sem jaz. Prve težave smo imeli takoj, ko nam je rekel učitelj, naj si navežemo smuči. Ker je bilo to predolgo, je moral vsakemu posebej sam privezati. Meni pa še nikoli ni bil trebuh tako napoti, kakor ob tej priliki, pa ludi nobene pručke ni bilo pri roki, na katero bi postavil nogo s smučko.
No, privezovanje, to še ni bilo najhujše Komaj sem začutil, da imam smuči srečno pripete, sem že ležal. Kajti smuči so hotele brez mene naprej, mene pa pustiti kar zadaj, ležečega na podaljšku hrbta. Ker so pa bile k sreči dobro privezane, so morale počakati, da sem stal. Ne sme kdo misliti, da kar tako vetaneš, ako imaš smuči na nogah. Najprej sem poskusil kar z roko, pa ni šlo. Roka je kar izginila v snegu. Opozorili so me na leskove palice, češ, te mi bodo pomagale, da bom lažje vstal. Mislil sem že, da bodo morale opravljati zopet isto delo, kakor, v prejšnjih letih. Pa k sreči ni bilo potreba. Le upreti sem se mogel nanje, da sem mogel vstati In precej časa je tako šlo, da me smuči nikakor niso hotele počakati. čeprav so bile privezane na noge. No in med tem vstajanjem in padanjem je minulo dopoldne.
Po dopoldanskih težavah sem mislil, da mi bodo opoldanske dobrote, ki jih je deležen skoro vsak lačen zemljan, dišale. Ne. ravno nasprotno. Komaj sem čakal, da sem mogel položili 'rudne kceti na posteljo, čeprav sem vse dopoldne ležal. Pri popoldanskih vajah, so me pa smuči že malo jiočakaie. To pa najbrže zato. da sem padal na nos. in ne več na podaljšek lirbla. Najbolj me je pa žalostilo. da so mi odpovedale noge- pokoršči-no. Če sem imel srečo, da je šlo malo po bregu navzdol, je že hotela vsaka noga v drugo smer. Tudi učitelja niso hotele ubogati moje noge, čeprav je vedno kričal : Noge skupaj. Noge se pa niso hotele ločiti od smuči in so mi skupno od-j)ovedale pokorščino. Glavni usoeh prvega dne je bil ta, da sem uvidel: pri smučanju noge največkrat delfijo po svoje, in telebenmarke sem se dobro navadil
Najhujše je bilo ponoči. Na zelo nemirni po-
stelji sem spal. Nepresteno se mi je zdelo, da se gibi je va in premikava na valovih, telebenmarke, pa ki sem jih delal v spanju, pa sploh ne omenim. Skratka: Popolnoma sem obupal, da bom kdaj mogeïK pisati članke o smučanju.
Naslednji dan smo s poukom nadaljevali. Nauke prvega dne so pa dogodki sedaj postavili na glavo. Prvi dan je bilo geslo noge vkup, drugi dan pa noge narazen. Rekli so mi, da je to treba radi lega, da bomo delali lažje pluge, ki so pri smučanju jako jKitrebni. Zakaj, res ne vem, kajti plug rabijo samo poljedelci, o smučarjih pa še nisem nikoli slišal da bi rabili plu1?. Ko smo delali ves dan j>luge, je bilo zvečer, zlasti pa ponoči še huje. Prvo noč sem se v postel ji saj laliko zibal, Drugo noč me je pa hotelo kar obračati. Noge pa, ki sein jih proti večeru prvega dne nekoliko pokoril, so mi pri vajah drugega dne zopet odpove-dale pokorščino.
Vsem tem težavam, so se pa pridružile nove. Vse mi je poslalo preveliko, namreč obleka. Sedaj sem šele razumel fioželjive jx>glcde, s katerimi me je meril moj sosed Hinko. V duhu je namreč videl, kako bom po njegovi zaslugi dobil zopet moderno linijo. Pa ne samo meni, temveč ludi drugim, se je ravno tako godilo. V vlaku, ko smo se vozili domov, je še nekdo drugi kazal, koliko je shujšal in zatrjeval, da je zadovoljen, čeprav je zadosti trpel. Komur je torej trebuh v napotje, naj se bret skrbi obrne torej na mojega soseda Hinka. Ta mu bo torej pokazal, kako prideš od Telebenmarka do Telemarka (oba igrata veliko vlogo pri smučanju) Pri vsem tem zgubiš trebuh, ki ti je v napotje, poleg tega pa še dobro ješ in ni treba nobenih utesnitev.	Smuk.
?z športnih klubov
Motoklub »Ljubljana« sporoča svojim članom, da se vrši občni zbor v nedeljo dne 25 t. m. ob 10 dopoldne v klubskem lokalu hotela Miklič. Člani se naprošajo, da se polnoštevilno udeleže.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri ob
18.30 se vrši v smislu sklepa uprav odbora plenarni sestanek sekcijskega članstva, na katerem se izvoli nova uprava za leto 1931 in istočasno določi za bodočo sezono sjxirtm program za hazene in 'žensko lahkoatletiko. Opozarjam ponovno vse članice sekcije, da prisostvujejo sestanku polnoištevilno. One, ki so v tem času zadržane, morajo javiti to na naslov sekcije, kavarna Evropa. Dotične članice, ki v bodoči sezoni ne namerava jo več aktivno sodelovati v sekciji, naj javijo to tekom jutrišnjega dne na sekcijski naslov, po možnosti še pred sestankom, ker je od tega odvisna sestava tekmovalnega programa za boriočo sezono. Sestanek se vrši v klubovi sobi kavarne Evropa. — Načelnik sekcije.
RAZNO.
Sport postaja važen gospodarski činitelj. Marsikdo rad še danes podcenjuje narodno gospodarski moment modernega športnega razvoja. Dotični pa nima prav, kajti športne potrebščine so v državah, ki imajo razvito športno življenje, zelo povzdignile tudi športno industrijo. Koliko tisoč in tisoč ljudi si danes služi kruh v raznih tovarnah za športne potrebščine! Najbolj zaposlena v tem oziru je danes Severna Amerika. Manjka sicer statistika iz 1. 1930., vendar je dovolj, če vemo, do se je v Združenih državah 1. 1929. napravilo za 49 miiijonov dolarjev raznih športnih predmetov. L. 1927. pa je znašala vrednost izdelane športne opreme le 40 milijonov dolarjev. Očividen je tu napredek športne industrije. — Pa tudi Anglija, Francija, Nemčija, severne evropske države itd. imajo danes več ali manj razvito industrijo športnih jiotrebščin.
Revmatizem popolnoma ozdravljiv!
Togal tablete pomenijo v medicini velik napredek. Odgovarjal; o modernemu načinu zdravi i eni a: Togal tablete delujejo hitro Ln zanesl ivo. Togal odstranjuje na naraven način naihu ši strup človeškega telesa, mokračno kislino, in tako deluje proti bolezenski kopreniki sami. Togal tablete so povsem neškodljive za želodec in druge organe in se zato lahko vživaijo polubno dolgo. V neštevilnih klinikah in bolnišnicah preizkušene Togal tablete predstavljajo najdovršeneijši način zdravljena rev-matizma, gihta, išiasa. živčnih bo'ezni, p-ehlada, gripe itd. Zlasti v sluča'ih zastarele bo'ezni, ko so odrekla vsa druga sredstva, je Togal uč n,''Oval in je bolezen izginila. Trvgal tablete se dobe v vseh lekarnah Pazite na ime Togal. da se obvarujete kakega slabšega preparata.
bilo treba le še vprašanje, če je to celico mogoče toliko spopolniti, da bi bilo mogoče z njo rentabilno spremin'anje solnčne svetlobe v električno energijo, s čemer bi se brez dvoma preokrenilo marsikaj v svetovnem gospodarstvu.
Razni poizkusi
V prekooceanskem telefonskem prometu se preteklo leto brezžične zveze niso bogve kaj obnesle. Zato jc potreba rodila nov predlog. Ker je telefonski pogovor po kablu mogoč le do daljave 1000 Um, predlaga novi načrt, naj bi se na vsakih 1000 km med Evropo in Ameriko |iostavila posebna ojačevalna postaja. Ker pa za take ojače-valne postaje v morju ni potrebnih otokov, bo treba te postaje postaviti na umetnih plavajočih otokih. Najugodnejše bo na vsak način za kabel
kakor tudi za oiačevalne postaje, če se postavijo ti umetni otoki zlasti še v viharnem morju.
Na Michigan jezeru v Ameriki so v preteklem letu pričeli preizkušati model plava'očega letališča. ki bi ga kasneje montirali na oceanu Po sodbi strokovnjakov bi se dal z osmimi takimi plavajočimi otoki ustvariti reden letalski promet ib vsakem letnem času med obema kontinentoma. Kako se bo ta plavajoči otok obnesel, bo seveda pokazalo šele 1. 1931.
Navedli smo nekaj najvažnejših panog tehnike, ne trdimo pa s tem, da v ostalih ni bilo napredka. Marsikak problem je rešila v preteklem letu tehnika, ki je, kakor hidra. Če ji od-biješ eno glavo, jih zraste devet. Novo leto iina namreč še mnogo več problemov, ki čakajo rešitve, Nebroj jih bo zrastlo še tekom leta in tako bo vedno, dokler bodo ljudje na našem nlauetu.
Radio Ljubljana, slev. 3. V številki tega tedna odgovarja glasilo naše oddajne postaje v več člankih na kritiko njenega programa, ki so jo v zadnjem času objavili nekateri dnevni listi. Zanimiva so zlasti izvajanja listovegu uvodničarja g. prof. Nika Ku-reta, ki dokazuje, da je nerazumevanje in des-interesiranost naše žurnalistične javnosti vzrok, da se radio ni in ni mogel bolje uvesti. Interesanten je po svoje tudi razgovor z glavnini programskim vodjo ljubljanske postaje g. Vinkom Zorom, ki pojasnuje idejno usmerjenost in praktično organizacijo programa naše oddajne postaje. Deloma |)olemično, še bolj pa fKJzitivno razglabljanje o našem programu bo marsikomu v potrebno pojasnilo glede našega programa, zato je tednik Radio Ljubljana napravil publicistično dobro potezo, da je važnemu vprašanju posvetil skoro celo številko. Opozorili bi amaterje še zlasti na novo izčrpno tabelo vseh evropskih j>ostaj s podatki o kilociklih in valovni dolžini posamezne postaje. Vsa k oni u r bo pri iskanju [X>slaj ta tabela dobro služila — Uprava Ba-dio Ljubljana je v Ljubljani Radio studio. Po samez.ne številke, ki stanejo po 4 Din, se dv. be po vseh večjih trafikah.
Nova postaja v ĆSR.
Letos junija bodo dogradili orjaško češko postajo, ki bo oddajala s 150 KW. Poslopja so že zgrajena. V novembru preteklega leta so postavili antenske stolpe. Letos pa bodo montirali aparaturo, ki so jo naročili iz Francije.
Služba božja vsak dan.
Znamenita postaja Kalundborg bo pričela V kratkem prenašati vsak dan iz stolnice v Kopen-liagenu slubo božjo. Kaj poreko k temu izvestni krogi?
Programi Kadio-Liubftana i
Nedelja, 18. jan.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje, g. Jagodic ■ —• 10.20 L. Kaiser: Pregled evropskega gospodarskega trga — 11.00 Radio orkester — 12.00 Časovna napoved in poročila — 15.00 Kmetska žena: Spoštovanje v treh smereh, gdč. Lebar
—	15.30 Plošče — 16.00 llunioristično čtivo, pisatelj Milčinski — 16.30 Radio orkester — 20.00 Prenos iz Prage (Beethoven: IX. simfonija) — 22.00 Poročila in časovna napoved — 22.15 Hawai-jazz.
Ponedeljek, 19. januarja: 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13 00 Cas, plošče, borza — 17.30 Radio orkestes — 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina — 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina — 19.30 Zdravstvena ura Ing. Gerl: O mamilih — 20.00 Vekoslav Bučar: O so-kolskem delu — 20.30 Radio-orkester — 22.00 Poročila in časovna napoved.
Torek, 20. januarja: 12.15 Plošče (Donski ko-zaki, šlagerji iz zvočnih filmov) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester Lincke: Folies Bergere. Strauss: Poljub. Zimmer: Fridericiana. Leopold: Vindobona. Trobenta solo: Neibig: Zvesti prijatelj polka. Marwel: Montevideo. Aust: Vse miši za seboj. Lincke: Amina
—	18.30 Proi. Franc. Pengov: O teži naše zemlje
—	19.00 Mladinska ura (Zor Miroslav: Cowboyi)
—	19.30 Dr. Ivan Orafenauer: Nemščina — 20.00 Lipah: Glavni dobitek, vesoloigra (člani Narodnega gledališča) — 21.30 Radio orkester Leopold: Globetrotter. Lehar: Eva. Lehar: Friderika. Gilbert: Hotel Lwow: Fučik: Donavske pripovedke.
—	22.00 Poročila in časovna napoved — 22.15 Havvai-jazz.
Drugi programi t
Ponedeljek, 19. januarja
Belgrad: 9.00 Služba božja v Saborni cerkvi
—	10.30 Slovanska glasba — 12.30 Jugoslovanski koncert — 16.00 Klavirske sonate — 17.30 Narodne pesmi - 18.00 Lahka glasba — 19.30 Citre -20.00 Koncert — 21.00 Radio orkester — 22.30 Lahka glasba. - Zagreb: 12.30 Plošče - 17.00 Prenos zvočnega filma — 19.30 Budapest. — Budapest: 12.05 Koncert — 17.30 Dunajske pesmi — 19.30 Simfon. konc. Filharm.; nato ciganska gl. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert — 17.00 Pravljična igra — 19.45 Violina (Mozartove sonate) — 20.30 Ljudski konc. — 23.00 Večerni koncert. — Milan: Torino: 12.15 Vesela glasba 17.00 Plošče 19.30 Lahka glasba — 20.30 Vesela glasba — 21.00 Koncert — 22.00 Komedija. — Praga: 19.40 R. kabaret (Brno) 21.05 Romantične pesmi — 21.35 Koncert — 22.20 Mor. Ostrava. — Langenberg: 13.05 Opoldaski koncert — 15.50 Pravljice — 17.00 Popoldanski konc. 19.45 Marš m ples. — Rim: 12.45 Plošče 17.30 Koncert — 20.40 Lahka glasba. — Katovice: 16.45 Plošče — 17.45 Lahka glasba — 18.45 Književni četrt — 20.30 Varšava — 23.30 Plesna glasba. — Miihlacker: 16.30 Popoldanski konc. (Pl.) — 20.15 -Napoleon«, drama — 22.35 Plesna šola — 23.05 Plesna glasba. — London: 13.00 Lahka gl. — 17.15 Plesna gl. — 18.40 Oktet 20.35 Pomorna gl. — 22.30 Plesna gl. — Mor. Ostrava:. 12.30 Radio ork. — 16.30 Praga — 20.00 Narodne pesmi (kvartet)— 21.35 Praga — 22 20 Jazz ork. — Leipzig: 16.30 Popold. konc. — 19.00 Ljudski konc. 20.00 Simfon. konc. — 22.15 Plesna glasba.
Torek, 20. januarja Belgrad: 11. 25 Narodna glasba — 12.45 Radio orkester — 16.00 Narodna glasba na ploščah
—	17.00 Plošče — 18.00 Narodne pesmi — 19.30 »Saran«, šaljiva igra — 20.30 Koncert — 21.45 Narodne pesmi s kitaro — 22.50 Radio ork^sW. — Zagreb- 12.30 Plošče — 17.Glasba — 20.00 Nove in stare Atene — 20.30 Godalni kvartet — 21.30 Koncert solistov (sopran, harfa, klavir). — Buda-
i pest: 12.05 Konc. ork. — 17.20 Konc. cigan. gl. — 19.20 Plesna gl. — 20.00 Konc. — 21.30 Konc.: piano, violina, violinčelo. — Dunaj: 12.00 Opold. konc. 15.20 Plošče — 20.00 »Grešna šola«, opera
—	22.40 Večerni konc. — Milan: 12.15 Pestra gl. 17.00 Plošče — 19 30 Vesela glasba — 21 00 Prenos operete. — Praga: 19.30 Petje — 20 00 Komorna gl. — 20.30 Konc. — 21.00 Simfon. konc. R. ork. — 22.20 Mor. Ostrava. — Langenberg: 12.10 Plošče — 17.00 Popoldanski konc. — 19.45 Operetna gl. — Rim. 12.45 Nabožna gl. — 17 00
! Pester koncert — 21.00 Prenos opere. -- Katovice: ! 16 25 Plošče — 17.45 Popoldanski koncert — 20.00 Piano — 21.05 Lahka glasba — 22 15 Koncert — 23.00 Glasba. — Miihlacker: 16.30 Popold. konc.
—	19.45 Konc. — 20.45 Tri enodejanke — 21.15 Narodne pesmi —• 22.30 Plesna gl. — London: 12 00 Koncert — 13 00 Orgle 14.00 Radio ork. 17.15 Plesna gl. — 18.40 Orgle 20.30 Koncert voj. godbe — 21.00 Petie 22.30 Plesna gl. Mor. Ostrava: 15.00 Plošče — 16.30 Radio orkester 'Brno) — 19.30 Koncert pevskega zbora — 19.55 Radio ork. 20.30 Praga. — Leipzig: 16.30 Popoldanski konc. 20.30 »Dve duši v vecoljstvu misterii — 21 50 Konc. 22.30 Zabavna gl.
Vsaka besed t 50 par ali prostor drobne vrstice 1 SODin Na|man|3i znesek 5Din. Oqlasi nad 9 vrstic se računajo višje Ea oglase slro-1 gotrgovskega m reklamnega značaja vsaka vrsttea2Din.Najmanjši znesekioDin. Pristojbina га šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Ua pismena vprašanja odqovarjamole.ee jc priloze na znamka. Čekovni račun Ljubliana 10 3'»9. Telefon šlev2328
Per e do D'n 35'— naprej Pernice i Duha. 'jo.nein bombaža
Kemično čiščenje perja Din 15'— kg
FE1N. ZAGREB. Zr nfski trg 17
II
Službe itčejo
Prodajalka
ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče a 1. ali 15. febrarjem mesto v trgovini mešanega blaga. Ponudbe pod »Prodajalka« na upravo.
Kapelnik!
Verziran kapelnik išče službe. — Ponudbe pod »Kapelnik« na podružnico »Slovenca« v Mariboru.
Organist
cecilijanec, z večletno prakso — želi premeniti službo. Ima poleg samostojno obrt ter prav dobro spričevalo dosedanjega službovanja. Ponudbe pod »Priden in pošten« št. 405 na upravo.
Mlinar
mlad, izučen, marljiv, išče službo. Naslov v upravi pod št. 517.
500 Din nagrade
(ali še več) dobi oui, ki preskrbi kavcijc zmožnemu mlademu fantu službo inkasanta, sluge ali kaj sličnega v mestu Ljubliana. - Dopise poslati na upravo pod -Nagrada« št. 468.
Prodajalka
mešane stroke s 3 leti pora. dobe, želi stalnega nameščenja s 1. februarjem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 456.
Gospodična
stara 20 let, s 4 razredi meščanske šole, išče mesta v pisarni ali za bla-gajničarko; pridna, poštena. Vstop 15. februarja. Ponudbe na Ivan Rašl, trgovec, Sv. Vid pri Ptuju.
Službo želi premeniti
v manufakturni in špecerijski stroki izurjena pro-daialka. Bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Cenjena pisma prosim na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 486.
Zobotehnica
v neodpovedani službi — želi premeniti mesto. Per-fektna v zlatu in kavčuku. Ponudbe pod »Čira-preje« na upravo.
Službo išče
kot sobarica ali pomoč v kuhinji dekle poštenih staršev, ki zna nekoliko šivati. Naslov pove uprava tega lista pod št, 531. i
Mladenka
poštenih krščan. staršev išče mesta kot vaienka v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo. Ima 8 rarrcdov osnovne šole. Nas'ov v Upravi pod št. 549.
Prodojalha
rešča manufaklurnc in špecerijske stroke — želi spremeniti mesto v stalno službo v trgovino z mešanim blagom. Prav rada Domala tudi pri gospodinjstvu. — Ponudbe na ipravo .Slovenca« pod > Poštena« št, 32,
Kuharica
išče mesta v župnišče Šla bi tudi za gospodinjo na deželo. Ponudbe pod •Na deželo« upravi »Slo-
Dekle
18 let staro, poštenih staršev, išče službo v boljši hiši kot sobarica ali pomoč v kuhinji. Zna nekoliko šivati. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 531.
Za gospod'njo
na deželo, najraje v župnišče, išče mesto dobro izurjena kuharica. Pisma sprejema oglasni oddelek »Slovenca« pod >-Na deželo« št. 495.
Dekle išče službo
v gostilno na deželi, ker s- želi priučiti kuhanju. Vajena je tudi živine in poliskih del, Ponudbe na podružnico Slovenca Jesenice pod »Nastop takoj« št. 523.
Prodajalka
mlajša moč, zaiamčena sposobnost v stroki mešanega blaga, išče mesta prodajalke ali blagajni-čarke. Cenj. ponudbe na Iv. Šinkovec, Ljubliana 7, Dermolova 33.
št. 560,
čevljarskega vajenca j	Učenca
sprejme z vso oskrbo v	iščem za trgovino z mc-
hiši Logar Franc, čevljar,	šanim blagom v letovi-
Suha št, 4 nad Kranjem,	škem kraju Gorenjske, _ , ' , . i Ponudbe poslati na upr»-
Sprejme se vajenka	vo »Slovenca« podi »Ve-
s hrano in stanovanjem	ren> pošten in delaven« v hiši pri modistinji v Ljubljani, Deklice revnih pa poštenih staršev imajo prednost. Pisma na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Takoj« št. 493.
---.---Ako hočete delati
Takoj sprejmem	in , ,ahkjm domačim obr.
dekle boljših staršev, ki	tom na svojem domu zaje nekoliko izurjena v	služiti 7 Din na uro — kuhi in likanju. Pismene	vstopite v našo zadrugo, ponudbe naj se oddajo v	Pouk je brezplačen. Vpie-upravi »Slovenca« pod	nina 10 Din. Obširna na
Zaslužek
Pouk
Pouk
v klavirju daje učitelj z dolgoletno prakso. Gregorčičeva 4/11.
Šoferska šo'a
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52.
št, 500.
Poslovodja
za veliko prvovrstno pe- Jugoslov pletača, Oaije'
v odila pošPemo radevolje, ks
ako je priložena znamka
za odgovor, — Zadruga ~ iiek.
karno se išče za takoj, i /-, .	«. V poštev pridejo samo | Cesta Uspeha sposobne, energične in pelje v Razpošiljalnico trezne moči z večletno »Omnia«, Miklošičeva ce-prakso. Ponudbe s pre- sta 14. Kdor je ognjevit pisom spričeval poslati na ■ in inteligenten, izhaja pri Gradjanske pekarne, Dal- I nas dolgo, dolgo časa. Mi matinska ulica 11, Zagreb, ' ne stavimo nikakih po-- - I gojev. Stavite Vi katere!
Mizarskega vajenca , 100Q Din
z vso oskrbo sprejmem. ' , . Franc T.užovec, Poženk za*hiiiite z obis-kovan em 28, Cerklje pri Kranju. v VaS«« «kraju. Znamko i za odgovor. lUektroluks,
Sprejme se vajenec
za krojaško obrt. Prednost imajo oni, k: so se že učili in imajo dobra spričevala. — I. Smole, Št. Vid nad Ljubljano.
Akademik
nudi instrukcije iz realnih predmetov ter kitare in vijoline, Cenj. ponudbe na upravo pod : Akademik« št, 577.
D R ž A V X A K A Z H K I) N A L O T E R 1 J A
Poročilo i z kolekturo Anton Golo/. Maribor, Aleksandrova cesta si. 42
Žrebanje 16. januarja (za eventuelne tiskovne napake se nc odgovarjal Din 2O0.OCO ft. 95.763	Din 30.CC0 SI. 77.836
Din 80.000 št. 16.670	Din 20.000 št. 48.003
Din 60.000 št. 41.880	Din IO.OCO št 72.312
Din 40.0c0 št. 64.146	Din 1.000 št. 38.319, 72.312.
Prihodnje žrebanje se bo vršilo dne 7. februarja 1931.
DVE SKLADIŠČI
lepi suhi, oddam takoj v najem. Razlagova ulica št. 10, Celje.
Krojaški vajenec
se sprejme takoj pri Fr. Može, Cesta v Rožno dolino 12, Ljubljana.
Dekle
v starosti 18—22 let, pošteno, zdravo — dobro vzgojeno, ki bi imelo namen stalno ostati v hiši, ubogljivo, lepega vedenja, pripravno in razumno, za pospravljanje finih sob in dela v kuhinji in ima veselje do kuhanja, sprejme boljša družina v Ljubljani. — Naslov v upravi pod SI. 453.
Učenko
s par razredi meščanske šole sprejme boljša šivilja. Naslov pove uprava. »Slovenca« pod št. 452.
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Bttrga' Mihael, Prečna 3, Selc-Moste pri Ljubljani.
Vajenka modistka
poStenih, ravnih staršev, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod Takoj« št. 493.
Boljše dekle
vâicno nekoliko kuhanja in likanja, se sprejme. Ponudbe na apravo »Slo-»T 503.
Ljubliana, pošt. predal 307
BSGBUHI
Slovenec poroči šiviljo!
Zemun, Dolnja Lendava, štev. 271.
Kmetski mladenič
z nekaj premoženja — se želi priženiti na srednje veliko posestvo, z deîcle-tora v starosti 20 do 30 let. Vdove niso izključene. Ponudbe s sliko na upravo pod »Značajna«.
Priženiti se želim
k dekletu ali vdovi brez
otrok y starosti 20 do 30
let, na srednje veliko po-ouuu« .,» upravo .O.P. t lmam k .
venca« pod »trajno« st., .	л л	j
v	'	mozenja. Ponudbe pod
»Značajna« ši. 487 sprejema oglasni oddelek Slovenca.
Izučeno maserko
išče gospa za poooklan-ske ure. — Ponudbe pod BoljSa moč
• Slovenca «.
Vrtnarja
s n r e i m c takoj graščine. Hiša ob Pohorju, p. Hoče.
Znanja želi
na upravo jem p^tom v svrho ženi-tve ml?d, agi'en pod'et-nik s simpatično, dobrosrčno gospodično. Data dobrodošla. Le resne in obširne dispise s 'li.ko, ki se vrne, na pcdruž&ico Slc-venca« v Мд-i'-oru
Pekovskega vajn^a
spreimem. Hrana in stan Pod.značko »Avto 8755.-.
Kmetski liant
zdrav in krepak, z dobrim šolskim spričevalom se takoj sprejme kot učenec v večji trgovini. — Pism. ponudbe brez priloge znamk na upravo pod -Takoj«.
Hišnika
v Kamniku sprejmem. — Prednost: Upokojeni železničar živinoreiec. Kme-tec, Resljeva 13, Ljubljana
Učenca
za ključavničarsko obrt takoj sprejmem. Lovro Belec, Novi trg 19 — Kamnik.
v hiši. Pekarna Rumpret, Krško.
Diskrecija zajamčena.
Gospodična
srednjih let, iz premožne trgovske hiše ua deželi, ki vidi v lepem, mirnem družinskem živlienjti svojo srečo, se želi poročiti
Starejša ženska
pridna in poštena — se sprejme za pomoč v mlekarni in gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št,	racli pomanjkanja znan-578,	stva z mirnim, značajnmi
--------------gospodom v starosti 36 do
Učenko	let, višjim uradnikom,
pridno, pošteno, sprejme	*drfvnikom ali P^obno. Modna galanterilska tr-: 5,skrec"a .^iamćena. -
«iovina in predtiskarlfa	Resnc' do£ sc "oslatl n*
\t , ., o - i	upravo iblovenra« pod
Marica ,lesih, Krazakova	r ,, D1 .. . K
..t jg	značko »B ondinka«
Šivilja
z obrtno pravico dobi stalno mesto poslovod-kinje. — Ponudbe pod »Zmožna« na upravo.
vam»
z dobro »о!зко izobrazbo se sprejmeta, — Franjo Dolžan, kleparstvo in vodovodne instalacije, Celje.
Čevljarski vajenec
s hrano in stanovan'ein v hiši ?e sprejme. Ignac Grašič, Kranj, Savsko predme«i:e 49.
M'zarski pomo'nik
dobro izvežban, se takoj sprejme. Prednost immjo le oni z dežele. Jakob Kreji'-. mir-r «ki mojster, Št. Vid-Vižmarje.
Damo ali gospoda
sprejme v dosmrtno oskrbo v lepem, zdravem kraju na deželi obitelj, ako dotični posodi 50—CO.OOO dinarjev. Ponudbe pod »Poštena družina« št. 483 na upravo.
Služkinja
I za kuho in po'pravl:an:e dobi službo, /nsire nemščine potr-hio. Ponudbe na vila »OK-t«. Krimeja,
p. Sušak.
NdjliOUŠC kupite
Nogavice dainsko in inoške rokavice, domsko in inošuo perilo Uengericvo. puloverje, teiovnikc ivestje) žepne robce, kravate, ovratnike, sraice. šifono, glote, čipke, vezenine, mimbe. DMC prejlce. ročne torbice, uktovke, dežnike, športne 1er toalet, potrebščine le pri
JOSiP PETCIINC - Lfubltana
bliiu i>re$ci iio»et|e spomeniha. ob vodi
I Posojilo do 60.000 Din
iščem in zagotovim zato 1 dosmrtno oskrbo v zdravem, lepem kraju na deželi. —- Pismene ponudbe sprejema oglasni oddelek »Slovenca« pod St. 483.
Poizvedbe
Izgubila se je
kratkodlaka lovska psica rjavosive baive, visoka, šibke portave, z rumenim ovratnikom, sliSi na ime Bes si, Oddati pri tv-d!ki Feliks Urbane, Ljubljana,
Velik rdeč pes
Bernardinec je izginil. — Kdor ve kaj o njem, se prosi, da proti nagradi iavi: Premrl Fani, I jub-ljana. Galjevica. Pred na-, kupom se svari.
Čamernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol Prvo oblast, koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite poni!
Trgovski
Stanovanje
v Ljubljani VII, I. nadstr. s 5 sobami, predsobo, kuhinjo, balkonom ter souporabo vrta event. ludi garaže. Cena brez -<ara-že 1800 Din mesečno. Ponudbe pod »Takoj 225« podružnico Sloveu-
na
ca« v Mariboru.
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje s ali brez hrane. Naslov pod št. 439.
Suho stanovanje
soba, 2 sobici, kuhinja, z elektriko, tramvaj, za 600 Din. Vselitev takoj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 250.
Sostanovalec
se sprejme. - Medvedova cesta 22-1.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja s pritik linami, na lepem kraju v novi hiši v Stožicali 136 ob Dunajski cesti, se da v najem. Izve se v Sto-žicah 29.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kabi neta in pritiklin, se odda s 1. marcem v najem ra Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokoj ninskem zavodu, Gledališka ulica 8/III.
čem v centru mesta Ljubljana. — Dopisi pod šifro »Najproinetnejši del« na upravo »Slovcnca« Maribor.
Na Vrhniki j Enodružinska hiša
kupim hišo s približno 3 se proda. Stožicc št. 67 johi sveta Ponudbe z navedbo cene na upr. pod »Lepo 52«.
Trgovsko hišo
z dobro vpeljano trgovino ali združeno z gostilno, na prometnem kraiu, takoj kupim. Ponudbe je poslali z natančnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Trgovtka hiša št. 481.
Oddam lokal
na prometnem kraju v trgu ne daleč od Ljubljane, primeren posebno za brivnico. Kje uprava »Slovenca, pod št. 519.
Hiša
3 sobe, kuhinja, 2 svinjaka, lopa, velik vrt in pašnik, blizu postaje in cerkve, tik Novega mesta, naprodaj. Naslov pod št. 484.
kupiiho
Kože od divjačine
kupujem po najvišji ceni, Ivan Mihevc - Vrhnika
Delikateso
ali braniarijo iščem v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
Kupim hišo
na prometnem kraju z P°v® dobro vpeljano trgovino in gostilno. Natančen opis hiše in ceno prosim na oglasni oddelek »Slovenca« (p°d št. 181.
Gostilna
dobro idoča, se odda z vsem inventarjem v najem po ugodni ceni. Frančiška Rozman, Visoče, p. Brezje.
Brivcil
Prostor za brivnico na prometnem kraju trga blizu Ljubljane, se lahko takoj dobi. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca« pod št. 519,
Prazno sobo
veliko, oddam na Vodnikovi cesti 34, Zelena jama
Večje skladišče
in 2 pisarniška prostora v sredini mesta se takoj
Hišo
primerno za vsako obrt, posebno za kamnoseka, prodam. — Ivan Krajcar, Pobrežje, Cesta na Brezje 27, pri pokopališču.
Posestvo
6 in pol orala, se v okraju Gornja Radgona proda. Naslov. Uprava »Sloven: ca« v Mariboru.
Kupim njivo
v obsegu 5—10.000 m' v Št. Vidu nad Ljubljano, ležečo med železniško progo in cesto Vižmarje— Kleče—Poljane. Cenjene ponudbe z navedbo lege, obsega in zadnje cene na upravo : Slovenca« pod -»Zmerna cena<.
Posestva in graščine
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-G1H KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
ZlatQ kanale
po naivišiib cenab CERNE, iuvelir. Liubhana. VVollovg ulica St. 3.
Ponudite in povzorile
suhe gobe z navedbo cene na naslov Franc Štirn, Št. Janž na Dolenjskem.
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnic« kupuic upravništvo »Merkur«. Liubhana Selcobur-gova ulica 6/11. tel. 30-52.
oddajo. Nadov v upravi od 2 do 600 oralov pro
pod št. 546. Zakonski par
želi vzeti v najem v industrijskem kraju reitav
daja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Gostilno v Mariboru
enonadstropno, proda za
racijo ali boljšo gostilno. 230.000 Din Posredovalni-
Stanovanje
solnčno, soba in kuhinja, oddam. Celovška cesta 148, Kosovo polje, Šiška.
'fflSO
Gostilna
prvovrstna, v lepem prometnem mestu Slovenije, s senčnatim vrtom, keglji-ščim, ledenico itd. se odda podjetnima, strokovno izobraženima zakoncema brez majhnih otrok. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem udej-stvovanju, inventarju, starosti, otrocih itd. upravi >SIov.« pod »Inteligenten in večje kavcije zmožen zakonski par«.
Dva lokala
za pisarno oziroma prodajalno v Ljubljani se od-dasla v najem za februarjev termin. Pismene ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slovenca«.
Pekarija
z vrtom in njivo na deželi se da v najem takoj ali s 1. febr. - Naslov v upravi lista pod št. 219.
Lokal
z manjšo trgovino oddam takoj s stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovcnca« pod St. 498,
Osebno pravico
gostilne dam takoj v najem. — Naslov v unravi >Slovenca« v Mariboru.
Sigurna eksistenca!
Radi odpotovanja se odda na nekem dalmatinskem otoku dobro idoča kroiačnioa. Naslov povedo iz oriia»nncti t! urtra-
i vi Slovenca pod St. 524.
Cenj. ponudbe pod >So-lidno« na upravo tega lisla.
Nova vila
šliristanovanjska na prodaj v bližini sv Krištofa. Poiasnila pod »Ugodna lega 24«.
PRODAM KEP VINOGRAD
Obsega 2 orala, vinska trta je v najboljšem stanju. Vinogradniško poslopje je zidano, z opeko krito 1er ima krasno klet in težko stiskalnico. Nad kletjo je za vsakega gospoda pripravno stanovanje. Oddaljeno je
ca, Maribor, Sodn
30.
Tridružtnsko vilo
novo, velik vrt, pri Mariboru, proda ;:a 150X00 Din Posredovalnica, .Maribor, Sodna idica 30.
Enkrat na mesec
pridem v Slovenijo, da iiupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo. Cenjene ponudbe na: Ruski bazar, Kralja Milana 14, Beograd.
REZAN iN TESAN LES
manjše in večje količine kupujem Ponudbe z označbo vrste, dimenzije
in najnižje cene na: Zagreb I., poštni predal 299.
Merkantilne trame
4/5" 5/6" 6 do 12 metrov, Ponudbe na »Arbor d. d. Ljubljana.
Bukovih pragov
normalnih kupim 10.000 komadov franko Sušak. Dam akreditiv cv. tudi predplačilo v gotovinL Hitre ponudbe na upravo Slovenca« pod »Sigurna dobava 1538«.
Prodamo
Auto (Essex)
minut od velike ceste ter železniške postaje. Naslov je v podružnici Slovenca« v Celju.
Krasna vila
blizu Celja — 6 sob itd., velik vrt, sadno drevje, parket, elektrika, vodovod, kopalnica, kleti, v lepi legi, se poceni proda. Breznik, Celje, Dolgo polje 1.
Hiša z vrlom
blizu cerkve in postaje, pod ugodnimi pogoji
pove uprava »Slovenca pod št. 481.
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, jiroračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25-1.
Hiša
s trgovskimi lokali, doiber prostor, se kupi. Ponudbe luksuzni, 5 sedežni, malo na Šcleker, Maribor, Bet- vozen, radi odpotovanja ugodno zelo poccni naprodaj. — Pojasnila daje: Peter Šteblaj, Cigaletova 13, Ljubljana. Usnjate suknjiče
in 2 damska usnjata plašču poceni in na obroke prodam. Prijave na »Slovenca« pod »Suknjiči« št 299.
Drva
odpadki od parketov od*
navska certa 14.
Posestvo
z novim poslopjem v Slo-'0 j venskih goricah se pro-
da. Ponudbe pod 3C0 na podružnico »Slovenca« v Mariboru«.
Tri orale zemlje
I. razreda, blizu tovarne in glavne ceste, dam v najem. G. Schwarzbartl
M
Slo
posestnica v Selnici^ ob daia v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko Ljubliana Vošniakova ul. 16, za goremskira kolodvorom
p. Št. Ilj goricah.
Hiša
visokopritlična, na severni strani Ljubljane — se proda. Dve trisobni stanovanji, 628 m; vrta, e-proda v okolici Novega lektrika in vodovod, za skein otoku zaradi odpo-mesta. Naslov prodajalca 185.000 Din. Naslov se tovanja. Sigurna eksisten-izve v upravi Slovenca« ca. Naslov se poizve pri pod št. 573.	• upravi lista pod it. 524.
Krojači, pozorl
Proda se dobro idoča krojačnica na dalmatin*
l'ro.tor 7.4 ponlt'l Inlno.
FRANC J0GER
tapetništvo Uublian* S». Pe is n. 29
priporoča svoje najmodernejšo ïolelje vseh vrsl. modroce. otomane. žimo zložljive postelje, patentne divano i. t.d.
2(akob Stošeli - krovski moister
je otvoril krovsko obri v Kranju. — Se priporoča cenjenemu občinstvu in župnim uradom za vsa v to stroko spadajoča dela, kot ц. pr. pokrivanje zvonikov s skalcaini, eternitom in opeko Znižane cene. Naročila sprejema: STANKO GRAŠ1C, kleparstvo. Kranj, Glavni trg štev. 170. — Sprejme se VAJENEC za krovsko obrt od 16 let starosti naprej. Vsa oskrba v hiši;
ostalo po dogovoru.
Šiv. stroji, gramofoni
kolesa in vse potrebščine najceneje edino pri Avg. Kogoi, Vrhnika, trgovina in mehanična delavnica.
Mesoreznice
najbolje, švedske, posodo za mast in drugo železnino, lino žgano in surovo kavo, čaj, rum, pravo slivovko itd kupite iako dobro pri Josipu Jagodič, Celje,..Glavni trg.
Mizarski stroji
prvovrstni, se prodajo Pismena ponudba: Pintar, kavarna Slon, Ljubljana.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg tn čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb îlica 82 Kemična čistilnica pena
»Ariel« motocikel
sport model OHV 500 cm \ kompletno opremljen z električ. razsvetljavo, ta-hometrom itd. — in In-dian ; motocikel 750 cm", z električno razsvetljavo, tah^metrom itd., sta zelo ugodno naprodaj, — Oba motorja sta še gotovo čisto nova in dobro ohranjena. Vprašanja na Ivan Pregrad. Zagreb, Vino-gradska cesta lb.
Vinske drože
za /.ganjekuho, od 12 do 13?« vina, se dobijo od 50 litrov naprej pri Centralni vinarni d. d. v Ljubljani 7, Frankopanska ulica 11.
Bukova drva
lepa. suha, 1 m dolga, naprodaj v večji mno'ini. Dalic tudi kolobarii iz mehkega lesa za podkur-ienie. Oddaia sc samo cele čolne. Uorava Galle. Bistra p. Borovnica.
Radio aparat
3 leklronski, v. Philipso-vim zvočnikom in vsemi pritikl:naini, mal.) rab':en, sc zamenja za liarmonii oli preda. Primeren ludi za večje lokale. Poizve r c pri Prosvetnem društvu Hrastje, p. Krani.
Specialna mohanifina delavnica
Stanko Cyranski. Kren' - Hotel Jelen"
l'oprav la avto nobilov. motornih uotce. dvokoles, poljedelskih šivalnih in pinalnlh strojev. Itabljeni avtomobili vedno v zalogi-
Pisalni stroj
nov, naprodaj Izredno u-godna prilika! Naslov v upravništvu pod št. 514.
Peč
prav dobro ohranjena, se ceno proda — Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. -190.
Spalnico
dobro ohranjeno, prodam po zelo ugodni ceni. Ivan Mrhar, mizar, Stancžiče, Št. Vid nad Ljubljano.
Ugodna prilika!
Po izredno ugodni ceni prodam nov pisalni stroj. Naslov pove oglasni oddelek Slovenca pod št. 514.
Triceven radio
dobro ohranjen, poceni naprodaj Naslov v upravi Slovenca.- pod štev. 533.
Poceni prodam
dobro ohranjen tricevni radio aoarat. Naslov se izve pod št. 533 v upravi tega lista.
Mlekarske opreme
popolnoma ohranjene in kompletne za otvoritev mlekarne, s kotlom Alfa Separator, naorodaj za zmerno ceno. Pobližje informacije pri 1. Mar*iču, obč. tajniku v Križovlian-Cestica p. Vinica pri Ormožu.
Voščene sveče
bele in okrašene za Sv«č-nico in vse vaše potrebščine kupile naiutfodneje v trgovinah F. Senčar — Mala Nedelja in Ljutomer
Nov pletilni stroj
10-ICO, 8-80 in krožni za nogavice poceni naprodaj. Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307.
Nov pisalni stroj
poceni naprodaj. Tehnična pisarna - Ljubljana -poštni predal 307.
Hrastova spalnica
nova. črna, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 553.
Dva pletilna stroja
št. 8 P op p . se ugodno prodasta. Naslov v upravi > Slovenca« pod štev. 569.
Pisalni stroj
znamke Mignon«, popolnoma nov, se po nizki ceni proda. Poizve se pri tvrdki »Orient«, Dunajska cesta 14.
Sanke
za 4 osebe, nove. dobro kovane, prodam za nizko ceno 1500 Din. — Franc Mlakar, kovač, Lesična, p. Pilštanj.
Čevljar, šivalni stroj
Cilinder , \ dobrem stani«! nap-odai. Poizve se: V lika čol-a-ska u). 10-11. pri Zupančič.
Radio aparat
dvocevni, r. zvočnikom ingelen , z akumulatorjem, baterijo in anteno — poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št, 591.
D;broidoča
izdelovalnica perila, dam-ske in otroške konlek-cijc, lasten, odprt lokal, se v večjem industrijskem kraju Slovenije skuono z blagom, stroji in lokalom takoj proda. Stalen krog prvovrstnih odjemalcev, dobro vpelian obrat, majhna investicija. Za informacije vprašati pod »Izredna prilika- na oglasni oddelek Slovenca".
Nov pianino
se proda; na željo tudi na obroke. — Naslov pri »Slovencu« pod št. -135.
Pianine, orgle.
harmonije, piščali in ven-! tilatorje za orgle izdeluje . najceneje Anton Dernič, Radovljica.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nukup hiš in posestev, za prevzem hipotek ua hišah in posestvih daje svojim članom
M)uqrad"
Jugoslovanska gradbena iu kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 10/1.
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za od* govor prosimo znamko
Uradne ure od 8—12 in od 14—18.
ber Uwentutei
Ta zimski
L. Lavrič
Liubliana, Kolodvorska ulica 4Î
Telefon 31-54. — Brzojav: LAKO LJUBLJANA si dovoljuje sporočiti, da je otvoril
trgovino z usnjem in kožami na debelo
združeno s tvorniškim skladiščem tovarne
L. Laurich :: Slov. Konjice
Specijaliteta: USNJE ZA INDUSTRIJO ČEVLJEV
po originalnih tovarniških cenah.
Kupuje in prodaja stalno cele in mlete jezice ter
smrekovo čreslo. ■ ■
S	Zahvala	S
» ,Vza'emnl pomoči', reg. pom. blag. v Lmblrani. S
*	Hvaležno potrjujem prejem posmrtnine za mojim dne 15. deceni-
*	bra 1930 umrlim očetom JANEZOM CULLETO, ki je bil komaj eno ■	leto pri blagajni zavarovan,
*	Priporočam vsakemu, naj kot član pristopi k blagajni, ki v redu J	in vestno vrši svoje v pravilih začrtane naloge. !" S spoštovanjem
;	JOŽEF CULLETO.
JS	Loke pri Zidanem mostu dne 6. januarja 1931.
B
Poživljamo \se gospe, da posetijo naš oddelek ženske komekcijc v II. nadstropju, ki zlasti za časa inventure obiluje na priložnostnih nakupih v plaščih, ogrinjalih, telovnikih, kožuhih itd.
Dame izven Zagreba postrežemo točno, proseč jih, da naroče plašč čimprej, ker jc zaloga omejena Pri naročilu naj navedejo te mere:
Celo dolžino — ob-.eg okrog prsi — obseg okoli bokov — dolžino rokavov znotraj — širino ledij. Jamčimo za vsak posamezni komad in za odlično pas-formo.
Plašč, ki ne odgovarja zaželjenim zahtevam, zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar.
2ageeb.
Vse vrste kaltor tudi kroma lične lmrinontko najbolje <u|iite prav pi ugodni ceni pri izdelovaMjn harmonik
Franc Kucler
postaja Drenov grič pri Vrhniki
pripoznan» najboljša domala izdelovalnica
banene rroDine
In druce krmila nudi nnjccnei Veieircovmo 7ita 10 moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Пез1|ета cesta 24
Klavirji!
pianini in harmoniji se strokovnaško popravljajo in najčistejše uglašuejo. Tovarna klavirjev R. War-binek, Lubljana, Gregorčičeva 5.
Dolenjci, pozor!
Za Wallet Express, Ljubljana, Stari trg 19, sprejema g. Anton Červenka, Novo mesto, Kapiteljska št. 222. Obleke se tekom enega tedna izvršijo, to je zlikajo, kemično sči-stijo, pošijejo, obrnejo. — Likanje 18 Din, obračanje 300 Din.
Pianino
črn, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca^ pod št. 583.
Kratek klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 587.
Obri
Nevestine opreme
v veliki izbiri prekrasnih vzorcev veže mehanično umetno in ročno Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Entlanje meter 25 par. Breda robci komad 2 Din.
It. qq. dutiovnllmni
sc priporoča brivski salon
I. Polanc Kopitarjeva ulica štev. 1,
pri Jugoslovan, tiskarni.
ZA VESELIčNEj PRIREDITVE
se izposojujejo dekoracij-ska lavorjeva drevesa. Nabava cvetja, nagelnov. V prednaročilih društvom znižane cene. Ivan Jemec,
vrtnarstvo — Maribor.
Marica Jesih
Pražakova 15, otvori jutri modno trgovino z galanterijo in predtiskarijo ter sc cenj. občinstvu priporoča.
Občine!
Predpisane napisne labli-1 ce z.a vozove prevzame v delo Jos. Mekinda, čr-kosl'kp.r Driiš'vci 27. vovi VnJevii, I •> bljtitt •.
Sveče
cerkvene vseh velikosti, voščene la. kakor tudi kompozacijc (Milly) se do« Zahtcvaite ccnikel bijo v boliših kvalitetah pri svečami Zahievaite centkel
FRANC GERT — Maribor, Gosposka ulica Št. 13.
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili pokojnega moža, očeta, strica in brata, gospoda
Marina Moč (vulgo Glažerja)
posestnika na Koroški Beli
na njegovi zadnji poti, posebno čč. g. župniku in g. kaplanu ter č. g. župniku z Ježice, g. Koširju, g. županu, slav. obč. odboru, šolskemu vodstvu, čisl. gasilskemu društvu Kor. Bela, tovarniškemu gasilnemu društvu, pevskemu odseku Prosvet. društva in vsem, ki ste mu nudili tolažbo v dnevih bolezni, sc prisrčno zahvaljujemo
Koroška Bela, dne 15. januarja 1931.
ŽALUJOČA DRUŽINA GLAŽERJEVA.
Brez drugega obvestila.
+
m.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, skrbni in dobri soprog, oče, brat in tast, gospod
Jak ob Cedilnik
v petek, dne 16. januarja 1931 ob po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, boguvdano zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 19. januarja ob 8 zjutraj iz hiše žalosti, Vižmarje 98, na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
Žalujoči:
Cilka Cedilnik, soproga; Milka por. Jemec. Anica in Elzi, hčerke; Ignac Cedilnik, brat; Franc Jemec, zet.
.................................., .-. фЖ^Жг^жт.
I	------- ~ I ■■	rf r I It fcffliiTMl

LJUBLJANSKA KREDITNA Tš \NKA
Ustanovljena 1900
Brzojavni naslov : BANKA
Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta
Ustanovljena 1900
DelniSka glavnica:
Din 50,000.000 —
B
Brežice	Kranj
Çelje	Maribor
Črnomelj	Metkovlč
Brzojavni naslov za podružnice : Ljubljanska banka.
Podružnice Novisud Novomesto Ptuj
Telefoueke šlevilke: 2861, 2413, 'J502, 250J Skupno rezerve:
Rakek	Split	„ ____ ____
Sarajevo	šibenlk Св. Din 10,000.000 -
Slovenjgradcc	Zagreb
Se priporoča za vse bančno ooslc.
Po/o i-!	Pozor!
Reklamno podjetje
Fr.Zaic,MiÉal89
sc priporoča vtleuglednim tvrdkam in raznim drti* štvom za afiširanje lepakov, vdbil ter sprejemanje oglasov za razne liste.
Razpis
Občina Podhruška - Scla pri Kanin'ku razpisuje pri zidavi novega šolskega poslopja dedeča dela v oddajo:
1.	Težaška, zidat*, in beton. dela.
2.	Tesarska dela. "5. Kleparska dela.
4.	K rovska dela.
5.	Mizarska dela.
6.	Pečarska dela.
7.	Pleskarska in slikarska dela.
8.	Strelovodna naprava.
Načrti so na vpogled pri županstvu na Podhruški. - Ponudniki naj vložijo svoje ponudbe do 8. februarja 1931.
Županstvo občine Podhruška -Sela pri Kamniku, dne 15. januarja 1931.

: S = ■
Oospodarsha
v MnDlfoni
mm

ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito * mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago • sadje - mesne izdeike -južno sadje - semena - бедо - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stro;e in orodja - umelna gnojila - cement - premog itd.

lili
H ^s
Naznanjamo sorodnikom, priateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, ded, stric, tast in svak, gospod
Peter Poč
železniški uradnik v pokoju
umrl v 81. letu starosti.
Pogreb blagopokojnega bo v	nedeljo
18. januarja ob 15 izpred hiše	žalosti.
V Krškem, 16, januarja	1931.
ŽALUJOČI OSTALI
Tiskarna v Zagrebu išče dobrega '
faktorja
- Ponudbe na našo upravo pod številko 502.
Preklic !
Lastnoročno podpisani Uršič Franc, Žagar drv v Tržiču št. 154, izjavljam, da sem popoln,ima neutemeljeno in izmišljeno govoril v gostilni pri Basteljnu, da denar v »Hranilnici in pnso ilnic'« v Tržiču ni varno naložen. Obžalujem, da sem varno zadrugo hotel izrabiti za neumestno ialo in se >Hranilnici in posofllnici« zahvaljujem, da jc odstopila od sodnega postopanja.
V Tržiču, dne 16. januarja 1931.
URŠIČ FRANC, I. r.
Zahvala. Vsem, ki so ob bridki izgubi našega dobrega brata, gospoda
Valentina Зтрјса
ici. jslužbcnca
gočuvstvovali z nami, se srčno zahvaljujemo. Posebna zahvala še g. župniku Fr. Koširju za tolažilne obiske, g. dr. Hausu, ki mu je lajšal trpljenje, vsem stanovskim
tovarišem, znancem in prijateljem za častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Jezica, 16. I. 1931. Žalujoči ostali.
Naznanilo
Podpisani naznanjam, da sem otvoril
špecerijsko
trgovino
ter se priporočam cenjenim odjemalcem za obilen obisk. Postrežba toćn'i in solidna.
IVAN PAHOR
Siaretova 27, Trnovo — Ljubljana.
Prva javna dražba
rabljenih avtomobilov in mot. koles
sc bo vršila dne 23. januarja 1931 ob 9 dopol- !
dne v prostorih dražbovnicc Zagrcbačk: zbor. i Pregled in poskusne vožnje motornih vozil »c i vrSe dva dni pred dražbo. - Poživljajo .«e re-flektanti, da pravočasno izvolijo svoja vozila dostaviti na mesto dražbe. Na dan dražbe sc ne bodo mogle vršiti poskusne vožnje.
Auto - Burza — M. Tadić k. <l„
Zagreb, Vlaška ulica 53. Tel. 62-67.	Tel. 62-07
ШШШШ
Ceriv - Zalilavnih' ti
v vsâbdcm!
, i m i.rlmioli it
VnAe drn/.liip luli ko v Ural kuni iirru 4uh i u s t ru in nI pt.ioni nu<otrs hrt-ipln^nem niš* шепвка urtirpti ti* vu Ju. t.-r -i usi vari ilnni» prijetne vo-ilune* na- veliki
BREZPLAČNI HATAI. 110
« katerim ilohitr (nilf zueinnt цоагпо knji /leo »Kako noHlauiMi dober coilhiMilk«. Prilika '.a ualuip le ujroilim. instrumenti i občili. ui'iMiX) l.iblo Nmllniii Vam
Violine 00 Oln 9V- Klarineti od Oln 120'-	dal|*
Mandoline o* Om 136*- tromte od Oln 480*	dalj*
ftttife od Oln 2W- Ki.iMt. (itre «d Oln I92--	dal|t
lamDurice od Oln 98*. Gramoloni od Oin 380*-	dalj« Rain« nirm.nik« »d Oin S»- dalje itd.
ia:vt(i* adoremn» tvroki ofasbi) v lugoslsvtli
1fleine!\1Te-rofld
Ivoruicu tuashil. gramofonov in harmonik l'rodaliin natlrulnleii M.VIMUOU štev. IK
£astopnil(a
za Dravsko banovino in zapadni del Savske bano-vi e išče TOVARNA PERILA. — Ponudbe s pr«,s ri .erencami na upravo Slov pod -Perilo 14
Globoko potrti j.ivljaino vsem prialeljem in znancem pietužno vest, da e naš nadvse srčno ljubi,eni sinček
ACM KRISTAN
v nežni debi 5 let za veJno /afisnil svoje Mage oči ln sc preseli! med nc-bcSke brilaice.
1'ograb ljubljenega sinčka bo v ponedeljek ob 2 popoldne iz male mestne hiše za Bežigradom. Ljubljana - Bovec, 17. amiarja 1931.
Franc Kristan, mehanični mojster, oče; Uln Kristan roi. Trampui, mati; Ida, sestrica.

ker je neprenosljiv zato tudi najcenejši.
trpežnosti, Zaloga:
LUDV. BARAGA - LJUBLJANA
Selenbmgovu ul. 6 Telefon štev. 29-80
A

" O a
c <
5
V) - -» < j
•ÎJJ5ï „

Q<A
■ 'м « z a
■iS* -■£*■
e » _ л _
šJžiiš
J1S
•	■» w ï -
•S 2
.«oddu
I 1 S ,5|
пч*-
J* M«
•	» -s« •
S « ' 5 O » £Ï--5 S
"J
u ^ — —
5jd B^ e
So 3
,3'îï
M _	» M
Ï3J;«;
gK» 1
Hans Dominik:
Moč treh
so
Roman iz leta 1955.
Silvester je mislil, da je tedaj našel pravo îvàiiey.: Morali bi goro toliko staliti, da bi plavala svobodno in se tako dvignila v svojo staro:lego. Atmin VpHv .Û' učinkoval na'Silvestra. Postajal je mirnejši in vno-tejši. Lahna rdcčica jc oblila njegov obraz, ko je s svinčnikom risal na papir sedanjo logo gore i» na-črtal, kako bi morali talni korak zà korakom.
Med to razlago so zabobnele besede Erika Tru-worja: >Kako dolgo bo trajalo to? — Koliko dni in tednov izgubimo s leni? Sedim tu v pasti, odrezan ofl sveta... nezmožen, da bi izvedel, kaj sc dogaja zunaj... nezmožen, da bi pustil delovati svojo moč, da bi izsilil, da se izvršijo moja povelja...
Lepa moč, ki odvisi od službo ženskam in od ženskih muh... Da dajemo svetu povelja... pri leni smo v posmeh ljudem...c
Silvester je pobledel. Zdrznil se je, kakor bi ga vsaka posamezna beseda telesno zadela.
»Odpusti mi, Erik. Bila je moja krivda. Toda vidim že sigurno pot k rešitvi.«-
»Pot do rešitve? ... Kakor da bi šlo za to . :. Vem, da nismo izgubljeni, dokler imamo tudi le mali žarilnik pri roki. V desetih minutah si lahko izžgemo pot nu piano. Naj potem ledena gora ostane ali so še globlje pogrezne. Kako letalo si lahko preskrbimo tudi z malim žarilnikom in dosežemo obljudeno ozemlje. Toda naša naprava je izcubliona. Moji načrti se odložijo za mesece ...«
Erik Truwor je poskočil razburjen.
Med tem časom pa pozabi svet na strah pred menoj..(
Silvester ji- zadrgetal po telesu.
Atma se je dvignil in stopil k Eriku Truwor ju. Njegov pogled je iskal v daljavo sanjavo zamaknjeni pogled Erika Trmvorja, dokler ga ni našel.
Kdo li je dal moč?
Minute so minile, preden je prišel odgovor ■/. usl-nič vprašanega.
Žarilnik!
Kdo je ustvaril žarilnik?
Še enkrat dolga pavzu.
Poten) je obotavljajo in malo osramočen odgovoril: Silvester... imaš prav, Atma. Silvester nama jo dal moč. Ne smeva se jeziti nanj, ako ji4 sedaj njegova neprevidnost ohromila.
Jaz so nisem nikoli jezil nanj.
Indec je povedal na svoj mirni način in nadaljeval, proden je mogel Erik Truwor nekaj ua to odgovoriti: Ni čas za prepiranje, ampak za delanje. Tvoj načrt, Erik, da zapustimo enostavno goro, je izviral i/, jeze. Silvester vo za boljši nasvet. Načrl, da dvignemo goro in da od tu izpolnimo svojo poslanstvo.
Atmino besede so zadele pravo in potrebno. Erik Truwor se jim ni mogel ustavljati.
Treba je bilo premisliti trenutne življenjske možnosti.
Zaloga zraka v votlinah je morala po površnt-m njcunu zadostovali za najmanj ledoii dni. V najvišjem rovu ho jo nahajal živež za več todnov. Po ? ročnem
naključju so bili spravili lam orodia in pomožnih strojev.
tudi zalogo raznega
Položaj je bil rosen, toda vsaj za tedaj no obupen.
Vendar je imel Atma dvakrat in trikrat prav, ko je pokazal na potrebo naglega dela. Da spravijo vso v staro stanje, je morala biti zdaj njih prva .skrb.
Bilo je, kakor da se usoda norčuje iz njih. Prav kar še zapovednikj sveta, ki tuhtajo načrte, kako bi mogli sporočiti in vsiliti svetu svojo voljo, lu sedaj premišljajo o sredstvih, kako bi si rešili življenji. Treba se bo boriti proti milijonu kubičnih metrov ledu. Proti tej orjaški /mrzli gmoti, v katero sredin so bili zaprli kakor v grobnici faraonskih piramid
.lana jo vstopila v letalo proge Koln—Stockholm. Dr. Glosin je slal med množico na letališču iti se je skrival za stojnico za časopise in osvežila. Zrakoplov je bil dobro zaseden. Štel je več ko 120 potnikov, ki so vstopali po aluminijastih stopnicah v trup. Izgledi, da ga Jana ne bo opazila med vožnjo, niso bili slabi.
Šele v zadnjem hipu, ko so hoteli strežniki že odmakniti stopnice, je stopil izza svojega skrivališča in hitel ko zadnji na ladjo. Takoj nato so privili vrata, stroji so zabrneli in zrakoplov je zapustil letališče.
Dr. Glosin je opazil, da je hodnik, ki je držal vzdolž ladjinega trupa, skoro brez žive duše, in od-hitel je v kabino za kadilce. Tu so je smatral nu varnem in je lahko do izkrcanja v Stockliolmu ostal neopazen.
Šele sedaj jo mogel mirno preudariti svojo pustolovščino in možno posledice. Kako lo, da jo Jana zapustila lako nenadno hišo v Diisseldorl'u in se peljala \ Stockholm? Na misel, da so je odpeljala brez premisleku ln lirez nravega cilja v svet. ni orišel.
Ponovno znižujemo cene!
Da omogočimo vsakomur izvrševanje zunanjih poslov tudi v največji zimi, snegu, brozgi in blatu, prodajamo od danes dalje:
1.	Vse ženske galoše, žigosane.......	Din	69 —	na	Din	49-
2.	Vse otroške čevlje za sneg, žigosan« Din 69'—,	89 —	, 99 —	na	Din	59'-
3.	Vse ženske čevlje za sneg, žigosane ....	Din	99'	na	Din	69'-
4.	Vse ženske baržunasie čevlje, žigosane. . . .	Din	89 —	na	Din	69-
5.	Vse ženske čevlje za sneg gumijeve ali iz gabar-					
	dena, žigosane....... . ...	Din	129'	na	Din	99 —
6.	Vse ženske čevlje za sneg s paienlr zaponko					
	(Reissverschluss), žigosane........	Din	169"	na	Din	129'—
Oglejte si naše zaloge! — Obščite naše prodaalnice, pripravili smo
za Vas m^ogo veselja za ma.o denar,a!
Galoše in snežni čevlji
z znamko
TRETORN
«i

TRETORN
sestoji iz najboljšega in najsol;d-nejšega materijala, tako da se odlikujejo v na večji trpežnosti. Zato ne kupujte nepoznanih fa-l>rikatov temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših.
Inserirajte v „Slovencu"!
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zaoarovaln!ca
Liubliana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Slnrče ičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulic« XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
TELEFON 271a
S10VENIA-TRANSP0RT JBffl«
CA
najboljše kakovosti!
Izdelki DOMAČIH TOVAREN, kakor ludi obče priznane znamke „SCHROLL".
Cene najnižje!
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
Spodn ešta erska liudska posojilnica
Registrovana zadruga ? neome eno zavezo
v Mar,boru
bpreietna vlorte na hranilne kniižice m tekoč' račun ter lih obrestuie po na^iiji obrestni meri.
Daie posoifa na hipoteke, poro'tvo, zastave itd - IzvrJu.e vse v denarno stroko spadaiuče posle
K30
Mi kupimo za vas
snopič Kart Mayeve knjige „Winnetou"
Izrežite ta insérât, napišite svoj naslov čitljivo s svinčnikom in s tem dobite v katerikoli knjigarni brezplačno snopič »Winnetou«. Po pošti pošljite izrezan insérât kot tiskovino (znamka 25 pa r) na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, nakar dobite snopič po pošti. V snopiču prečitajte ugodnosti za naročnike!
Ime in priimek:
Kraj (ulica): ......
Pošta: .......................
Zadružno Gospodarska banka a.d.
V Ljubliani (Miklošičeva cesta lO>
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057, 2470. 2979.
Vloge nad Din 480,000.000-—	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-—
PODRUŽNICE.
!daieMP£?i?JFILA °lÏTa	«-TO NOVI SAD KRANJ SIBENIK MARIBOR	Kupuie in prodaja VALUTE, CEKE, DE-
KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka-	KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKuVO SrLIT	VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Sales -
"" - АкпШЛ - Preduimi °a e,eku' Izvršuje vse bančne posle na'ku'antneîe. -B™ - Pr°d"» «•*
Za Jugoslovanske tiskarno • Ltubllani: Karel Cet.
'"tnialeli. Ivan Kakov«*-
llrednik Кгнпг Кпчшнг