„Se upanje“ med najboljšimi kratkimi filmi sveta • Film „Še upanje“, ki ga je ustvarila dijaška sku- • držav. Že ta dva podatka prepričljivo potrjujeta • pina Slovenske gimnazije (mentorstvo: Miha Do- • velik uspeh naših mladih filmskih umetnikov. Po- • linšek), je bil deležen visoke mednarodne nagra- • sebne pohvale osemčlanske mednarodne žirije je • de. Na mednarodnem festivalu nekomercialnega • bila deležna glavna igralka Majda Kropiunig iz • filma „Najboljši kratki filmi sveta" v Zgornji Avstriji • Sveč. • so slovenski dijaki prejeli bronasto medaljo. • gn^j Nataša Repnik; Štefan Hafner, Magda • Na festivalu je bila zastopanih 250 filmov iz 24 • Kropiunig in Miha Dolinšek (z desne). naš tednik Številka 27 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 10. julij 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Zveza-Bank v „novi obleki“. Gradnja novega poslopja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu lepo napreduje. Na sliki pa vidite, kako bo novo poslopje Zveze izgledalo, ko bo gradnja končana. (Beri tudi str. 8/9.) PRberk: spet skušajo preprečiti dvojezični otroški vrtec! Ali v Pliberku plačujejo davke samo enojezič-oi starši? To vprašanje se vsilju-JS- ko gre za dvojezični otroški vrtec, katerega skušajo nekateri krogi v Pliberku zopet prepre-oiti. Pliberški občinski svet se je lani decembra vočinsko izrekel za dvoje-2'čno skupino, zdaj sku-sajo nekateri ta sklep torpedirati“ in prepre-c'ti. Dokaj nepregledno v|ogo pri tem igrajo neka-teri pliberški socialdemokrati. (Več na straneh 2 / 3) Beguncem iz Bosne in Hercegovine, za katere skrbi družina Stef-fitz — Rößlwirt v Pliberku, je v torek, 7. julija, NSKS skupaj z zastopnikom referata za begunce pri okrajnem glavarstvu, dr. Gernotom Steinerjem, predal razne higiens- ke potrebščine, ki so jih že nujno potrebovali. V zahvalo Vaši pomoči je bilo možno pomagati tem 60 beguncem pri družini Steffitz. Ker higienske potrebščine potrebujejo vedno znova, čakajo pa še drugi begunci, npr. v gostilni Goriup ali v stari šoli v Pustrici, kjer je 35 beguncev, ki se popolnoma sami oskrbujejo, Vas ponovno naprošamo, da tem ljudem pomagate še naprej. Nujno potrebujejo: • zobno kremo, zobne ščetke • milo, šampon za lase in telo, kremo za nego kože • pralni prašek, milo za pomivanje posode • obleke za dojenčke med 1. in 12. mesecem • papirnate pleničke, vložke za žensko higieno • toaletni papir, vodico po britju • sadje, kavo, čokolado Darove lahko oddaste pri okrajnem glavarstvu Celovec, referat 17, Včlkermarkter Ring 19, ali na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev, 10. Oktoberstr. 25/III. Politika TEDNIKOV KOMENTAR Piše Janko Kulmesch Demokracija mora biti presneto komplicirana zadeva. Težko je najti človeka, ki bi o sebi trdil, da ni demokrat. Vendar ni malo primerov, ko „demokrat X“ govori o demokraciji, pa mu „demokrat Y“ odgovori, da v resnici zagovarja diktaturo. Trenutna diskusija o Zato me je tem bolj zabolela izjava predsednika SPZ dr. Brumnika (glej poročilo o posvetu SPZ — str. 5), ki očitno meni, da koroški Slovenci kot člani kulturnih društev niso zreli osnovne demokracije. Vrhu tega je njegova trditev, da predstavlja skupno demokratično za- Slovenski kulturniki ne znajo samostojno misliti? skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev me v tem samo potrjuje. Osnovna zamisel takega zastopstva je znana in jasna. Ponavljam: gre v bistvu za to, da naj bi pripadniki slovenske narodne skupnosti imeli možnost neposredno izvoliti svoje zastopnike, kandidiralo pa bi več skupin oz. posameznikov, podobno kot se to prakticira v drugih družbah s parlamentarno demokracijo. O prednosti take ureditve je bilo prav tako že precej napisanega in rečenega. Avstrijske in slovenske oblasti ne bi mogle več izigravati ene skupine koroških Slovencev proti drugi, ker bi na zunaj veljali sklepi parlamenta ter ne nemočna nasprotujoča si stališča posameznih frakcij. Predvsem pa bi taka ureditev na eni strani omogočala čim večji pluralizem ter hkrati bistveno onemogočila škodljivo dvo- in večtirnost, kakršno doživljamo ves čas po 2. svetovni vojni. Danes namreč vsaka obstoječa politična struja dela tako, kot če bi jo podpirala večina naroda, v resnici pa narod sploh nima možnosti, da bi prišel do odločilne besede. Če bi jo imel, bi jo gotovo znal pametno izkoristiti. O tem sem trdno prepričan. stopstvo izključevanje dela koroških Slovencev, neresnično podtikavanje. Kdor je predlog o takem zastopstvu bral brez predsodkov, ob Brumnikovih besedah pač ne more ugotoviti drugega. Brumnikova pričakovanja, da bi soodločanje na podlagi pluralističnih volitev lahko pomenilo le razdiranje in prepiranje v društvih, pa so hud udarec v obraz vseh naših društvenikov. Dejansko namreč zvenijo tako, kakor da bi naši prosvetarji ne znali trezno ter samostojno misliti, kaj šele odločati. Po tej logiki tudi ne bi smeli imeti v tem ali onem vprašanju različnih gledanj, zato pa bi morali biti tembolj „za enotnost“. Pač za tisto „enotnost“, ki jo poznamo iz nekdanjih komunističnih sistemov, v katerih so samo funkcionarji določali, kaj je za narod dobro in kaj mu je treba zato dovoliti ali prepovedati. Naši ljudje, zlasti pa vsi kulturni delavci po naših društvih, si gotovo niso zaslužili, da jim večno kdo od zgoraj soli pamet. Prepričan sem, da bodo prej ali slej dali zadnjim „ljudskim demokratom“ lekcijo, kakršno so po zdravi ljudski pameti že dobili njihovi nekoč „vsemogočni“ tovariši. STRAN q petek, , O 10. julij 1992 Politika Koga spet moti Ojezični vrtec v Pliberku? Vsa leta se je v Pliberku EL zavzemala za dvojezični otroški vrtec, toda le-tega je vedno preprečila koalicija VP/SP. Novi Pliberški župan mag. Raimund Grilc je bil pripravljen to napako popraviti. Zato je občinski svet v Pliberku lani 20. decembra sprejel sklep o uvedbi dvojezične skupine, ki naj bi bila v prostorih glavne šole. Toda kdor je mislil, da je sklep občinskega sveta dovolj, se je motil. Deželni poslanec Josef Pfeiffer in nekateri socialdemokrati skušajo preprečiti dvojezični vrtec, za katerega se je prijavilo že 24 otrok. Piše Silvo Kumer Ker so v Pliberku (verjetno namenoma) zgradili novi otroški vrtec tako majhen, da imata v njem prostora le dve skupini, je bilo potrebno najti za dvojezične otroke novo rešitev. Ponujala se je glavna šola v Pliberku, katero bi bilo potrebno le malenkostno pregraditi. Za to pa bi bilo potrebno privoljenje Občinske šolske zveze (Schulgemeindeverband) z Josefom Pfeifferjem na čelu. Le-ta pa se brani dati podpis in je dobil „prominentno" podporo poslanca FP Herberta Schretterja, ki je mdr. tudi vodilni funkcionar Abwehrkämpfer-bunda. Pristanek Deželne vlade in Ob- činske šolske zveze pa je bil potreben zato, ker bo od jeseni naprej za (predvidoma) 1 leto v glavni šoli tudi ljudska šola Josef Pfeiffer (SP) je tudi predsednik Občinske šolske zveze in se brani dati privoljenje h gradnji dvojezičnega vrtca. Šmihel, ki jo bodo sanirali. Sprva so bila vsa stališča pozitivna, nato pa so se začeli zoperstavljati nekateri učitelji glavne šole Pliberk. Njihov nerazumljivi argument, da je za vse premalo prostora, daje vtis, da so v ozadju sile, ki skušajo na vsak način Preprečiti dvojezični vrtec. O tem so prepričani pri EL, ki še posebej pri tem graja zadržanje Učiteljice podžupanje Helge Kristan (SP). Sicer je v občinskem svetu glasovala za vrtec, kot učiteljica na glavni šoli pa ni ničesar storila, da bi njeni kolegi sprejeli dvojezični vrtec pod svojo streho. Tudi bistriški župan Janko Pa-ionk je po mnenju EL pri tem '9ral zelo pasivno vlogo, kar gotovo ni bilo v korist dvojezičnemu vrtcu. Učitelji glavne šole v Pliberku pa so še dodatno naslovili na Občinsko šolsko zvezo Pismo, v katerem so se izrekli Proti dvojezičnemu vrtcu in ljudski šoli Šmihel zaradi „utesnjenih Prostorskih razmer“. To je prišlo Pfeifferju in Schretterju seveda Prav. Na skupni seji s pliberškim testnim svetom (preteklo sredo) Se je Pfeiffer branil privolitve za 9radnjo dvojezičnega vrtca. Dodati je treba, da so nekateri učitelji glavne šole ponujali na tej Seii možne alternative in rešitve, FricKumer(EU: Pfeiffer naj temeljito premisli svojo dokončno odločitev! toda le-te so kratko malo prešli in ignorirali. V imenu dvojezičnih staršev in Enotne liste je m. sv. Fric Kumer postopanje omenjenih politikov in učiteljev ostro obsodil in ga označil kot akt ignorance in nestrpnosti do tistih občanov, ki se zavedajo pomena dvojezične vzgoje. Pričakovati je, da se bodo prizadeti starši temu postopanju odločno zoperstavili in da bodo prisiljeni svoje pravice uveljaviti na drug način. Fric Kumer je stavil vprašanje, ali nekateri še vedno mislijo, da naj občina z denarjem vseh občanov vzdržu- je dva enojezična vrtca, za dvojezično skupino pa ni prostora. Kumer je na sestanku opozoril vse prisotne, da bodo možne posledice tega ravnanja privedle do politične zaostritve, katero bodo morali zagovarjati tisti, ki skušajo z vsemi „spletkami“ preprečiti dvojezični vrtec. Kumer pričakuje od Občinske šolske zveze, predvsem od njenega predsednika Pfeifferja, da pred dokončnim sklepom temeljito preveri celotno zadevo in da se zavzame za uresničitev sklepa občinskega sveta z dne 20. decembra 1991. Predsednik deželne Enotne liste A. Wakounig in F. Kumer sta tudi v posebni tiskovni izjavi protestirala proti postopanju Občinske šolske zveze oz. njenega predsednika. Prav tako sta v tiskovni izjavi kritizirala ravnanje podžupanje Helge Kristan. V torek je namestnik deželnega glavarja inž. Reicholdt vabil na odprtje nove carinarne na li-beliškem mejnem prehodu. Odprtja se je udeležila še kar lepa množica ljudi. Prireditev bi bila tudi uspešna, če ne bi imela grenkega priokusa. Niti ob mejnem prehodu v Slovenijo koroški politiki niso bili v stanju, da bi poskrbeli za dvojezični kulturni spored. Ce- IUIIUUk ILI II so sosede lo župnika, ki je blagoslovil poslopje, so poklicali iz Št. Pavla, tako da je še blagoslov bil le nemški. Je to koroško pojmovanje dobrososedskih odnosov? Kje je t. i. multikulturnost? Spet bi lahko po Steinacherju rekli: „Sieg in deutscher Nacht.“ Kaj so vredne lepe besede o sožitju, o obogatitvi koroškega kulturnega spektra itd., ko tem besedam sledijo tako nekulturna dejanja? EL Suha se jasno izreka proti nesramnemu izpodrivanju in zamolčanju slovenske kulture in besede na območju dvojezične občine Suha na meji z Republiko Slovenijo. Zamejski Slovenci v državnem svetu Republike Slovenije?^ Rudi Merljak, velik prijatelj in poznavalec zamejskih Slovencev, je zamisel sprožil, predlog pa je vložila SDZ — Narodno demokratska stranka: da bi namreč zamejski Slovenci bili zastopani v Državnem svetu Republike Slovenije. Dokončno bo o tem slovenski parlament odločal 16. julija 1992. Po novem bo slovenski parlament poznal samo še dva doma (trenutno jih ima tri) — podobno, kot v Avstriji: državni zbor in državni svet. Slovenski državni svet bo štel 40 članov in bodo v njem zastopani stanovski in lokalni predstavniki. Predlog Narodne demokratske stranke pa se je glasil, da naj bi v njem zamejski Slovenci iz Koroške, Italije, Madžarske in Hrvaške ter Slovenski svetovn1 kongres bili zastopani z dvern^ poslancema. Ustavna komisija slovenske skupščine je ta predlog odklO' nila, ker „ustava ne predvideva predstavništva teh skupin v de žavnem svetu“. Razni slovenski poslanci se to argumentacijo niso strinja' . Ustava Republike SlovenÜ ialaga Sloveniji posebno skr a zamejske Slovence ter ii(V agotavlja posebne pravice ^ ako zagovorniki zastopstva nejskih Slovencev v državne^ ;vetu. Zato bodo tudi vloZ1^ imandmaj, v katerem ponovn :ahtevajo upoštevanje zame! ;ev. O tem bo slovenski Paf ä. nent razpravljal in sklepal tor 6. julija. „Celovec je postal zaradi vojne v bivši Jugoslaviji osrednje mesto trgovanja s Slovenijo, Hrvaško in Srbijo,“ izjavlja predsednik deželnega gremija za zunanjo trgovino Koroške trgovske zbornice dipl. trg. J. Habernik. Kot je predsednik Habernik na nedavni seji de- Vojna v bivši Jugoslaviji: Celovec profilira delnega gremija poročal, se je — zaradi prekinitve odnosov med Slovenijo in Srbijo — preložila dobava slovenskih produktov v srbski prostor na koroško zunanjo trgovino. V vedno večji meri velja to tudi za izvozne posle iz Hrvaške. Posli, ki se zaradi vojnih razmer odvijajo preko Ce-tovca, znašajo več milijard šilingov. Trst: Deželnozborski mandat Slovenske skupnosti resno ogrožen Deželnozborski mandat edine slovenske stranke v Italijj — Slovenske skupnosti (SSk) — je resno ogrožen. Ce bo sprejet predlog o novem zakonu glede de-želnozborskihvolitevvFurlaniji-Julijski krajini, potem SSk dejansko nima več možnosti priti v Deželni zbor. O novem volilnem zakonu bodo tržaški parlamentarci razpravljali in sklepali prihodnji torek. Predlog zakona predvideva, da morajo stranke vsaj v enem od petih volilnih okrožij doseči osnovni mandat. Za to je potrebnih okoli 13.000 glasov. Doslej takega določila glede osnovnega mandata ni bilo. Obstajala je tudi možnost, da so lahko prišle stranke v deželni zbor preko drugega volilnega postopka (Reststimmenverfahren), ne da bi prej morale doseči osnovni mandat. Po tej poti je tudi SSk, ki je na zadnjih volitvah v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini zbrala okoli 10.000 glasov, dobila svojega poslanca. Kot je znano, je to Bojan Brezigar. Narodni svet in EL sta proti nameram tržaških oblasti ostro protestirala. Protestiral pa je tudi zbor občin Republike Slovenije. Mdr. je Slovenska ljudska stranka stavila vprašanje, ali je pod takimi pogoji sploh upravičeno, da ima italijanska manjšina v Sloveniji pravico zastopstva v parlamentu, in je v tej zvezi zahtevala reciprociteto. Bojan Brezigar — zadnji poslanec Slovenske skupnosti v Deželnem zboru Furlanije- Julijske krajine? Politika Primorski dnevnik na Koroškem Od letošnje jeseni naprej naj bi Primorski dnevnik začel izhajati tudi v Avstriji oz. na Koroškem. „To je definitivno,“ tako odgovorni zastopniki tržaškega slovenskega dnevnika. Prav tako definitivno je tudi imenovanje Bojana Brezigarja, deželnega poslanca Slovenske skupnosti, za novega glavnega urednika. Kot smo že pred nedavnim poročali, Primorski dnevnik naj ne bi bil več samo list za Slovence v Italiji, temveč vseslovenski. Koroški oz. Avstriji predvidevajo dnevno posvetiti eno stran, za katero še iščejo urednika. Dolgoročno želijo prodati v Avstriji najmanj 500 izvodov, v Sloveniji pa 30.000. Paul Kiss odstopil iz protesta Državni poslanec Paul Kiss je iz protesta odstopil kot manjšinski referent za narodne skupnosti. Vzrok njegovega odstopa: avstrijska vlada je sklenila zvišati število članov sosveta za gradiščanske Madžare od 8 na 16. Tako naj bi v njem bili zastopani tudi dunajski Madžari, ki pa ne veljajo kot avtohtona narodna skupnost. Darilo SSK dr. Aloisu Mocku „Slovenci me razvajate“ — s temi besedami je sprejel zunanji minister dr. Alois Mock 29. 6. 1992 na Dunaju darilo konferenc Svetovnega slovenskega kongresa za Koroško in Avstrijo. Sliko slovenskega impresionista Riharda Jakopiča sta predala mag. Tone Levstek in prof. Lojze Dolinar in se zahvalila avstrijskemu zunanjemu ministru za odločno podporo pri uresničevanju suverenosti Slovenije. Prof. Dolinar se je dr. Mocku zahvalil tudi za njegov doprinos pri odpravljanju psiholoških zaprek med obema narodnima skupnosti-ma na Koroškem. Dr. Mock je dejal, da je izredno vesel, da je postala odločitev slovenskega naroda, da sprejme demokracijo in neodvisnost, realnost, ter da je pomembno predvsem to, da bomo znali v bodoče gojiti iskrene dobrososedske odnose ter prosil vse za sodelovanje. Sele: vojaščina zopet strelja Z nadaljevanjem vojaških vaj na Grosovi planini je prišlo do grobega prekrška dogovora iz leta 1991, ki je bil sklenjen med kmeti, ki imajo pašno pravico, in lastnikom Humperkom. P/še Heidi Stingler Kljub temu, da imajo kmetje zagotovljeno pašno pravico od 1. maja pa do začetka zime, je imela vojaščina v zadnjem mesecu že dve vojaški vaji na Grosovi planini. Ob ogledu planine so Gabriel Roblek, Nanti Olip, Pepi Travnik in Vladimir Smrtnik 1. julija ugotovili, da na tem vojaškem vežba-lišču trenutno nikakor ni mogoče, da bi kmetje gnali na planino past svojo živino. Izkopanih je nešteto globokih jarkov, ki so po vrhu prepleteni z železnimi verižicami. Poleg tega pa je na planini nešteto razstreljenih patron in drugega vojaškega materiala. V tiskovni izjavi je selski podžupan Nanti Olip poudaril, da se je ob pohodu na planino pokazala prava slika vojaške ustanove. „Ni bilo namreč razvidno, ali se nahajamo na planini, na kateri naj bi se v bližnji prihodnosti pasla živina, ali pa na smetišču. Ob takem vedenju Gabriel Roblek, pd. Gros (na levi sliki). Selski kmetje imajo na Groso^ planini zagotovljeno pašno pravico. V resnici pa živino izpodrinjai0 vojaške puške (slika zgoraj). ni čudno, da je vedno več ljudi, ki ne vidijo pravega smisla v trenutni ureditvi vojaščine,“ je poudaril Olip. EL je zato zahtevala takojšnjo ukinitev vojaških vaj, prizadetim kmetom pa naj bi se povrnila vsa nastala škoda. Za prihodnja leta pa poziva vojaščino, naj se drži dogovorov in opusti vojaške vaje v času od 1. maja do 30. sep- to m h ra Celotno področje pod Košuto je po svoji naravi izrazito lepo T turistično zanimivo. Gostje jz vseh predelov Koroške, Avstrijo in tujine radi prihajajo v ta kraj. tu iščejo mir, počitek, predvsem pa na sprehodih občudujejo le; poto narave pod Košuto. Tem bolj pa se turisti čudijo, ker jim je dostop do lepih planinskih krajev, prehod preko sedla od Cerkve do Trkla ali pohod na Košuto onemogočen zaradi vojaških vaj. Trst: fizični napad na slovenskega poslanca V četrtek, 2. julija 1992, je neznanec pred občinsko palačo v Trstu z močnim udarcem v tilnik napadel občinskega poslanca Slovenske skupnosti v Trstu prof. Sama Pahorja. Samo Pahorje poiskal zdravniško pomoč, v bolnišnici pa so mu predpisali teden dni okrevanja. Prof. Samo Pahor Slovenska skupnost v Trstu vidi v tem dejanju še eno hudo posledico moralnega linčanja, ki so ga začeli tržaški nacionalisti in fašisti. Slovenska skupnost je tudi globoko zaskrbljena, ker so ljudje in politične elite, ki se predstavljajo kot demokratični, podobno početje brezbrižno tolerirali. Opozarja še, da je dejstvo, da oblasti kazensko ne preganjajo rasističnih izpadov proti slovenski manjšini, pravi civlizacijski škandal, ki zadeva vso Evropo. Tako ravnanje da je v nasprotju z varstvom in varnostjo, ki jo Republika Slovenija zagotavlja svoji italijanski manjšini. Napad na prof. Pahorja je obsodil tudi predsednik Enotne liste Andrej Wakounig in označil kot „poizskus zastraševanja ljudi, ki se borijo za svoj6 pravice“. Wakounig je ostro krl' tiziral italijanske oblasti, ki nis6 pripravljene primerno postop3* proti nestrpnežem, predvsem1 vrst italijanskih fašistov. Enotna lista želi Samu Pahof ju čim hitrejše okrevanje in izre. ka njemu in Slovenski skupno3 vso solidarnost. Svojo solid^ nost izraža tudi Narodni sve koroških Slovencev. Gost v Našem tedniku Posvet Slovenske prosvetne zveze V OSPREDJU JE BILA POLITIKA Slovenska prosvetna zveza je Pretekli konec tedna priredila pri pingelcu na Trati posvet o vprašanju, kakšen naj bi bil odnos 'Ped slovensko kulturo in politiko na Koroškem. Želja nekaj nad 20 Udeležencev posveta: kulturna dejavnost bi se morala razvijati bolj avtonomno ter presegati »ozke manjšinske okvire“. Kljub *emu so razpravljali v glavnem o slovenski politiki. Za uvod ser spregovorili dr. Franci Zwitter ml., dr. Maja Ha-derlap in Peter Božič z Ministrst-Va za kulturo R Slovenije. Prva dva sta predavala o odnosu med kulturo in politiko pred in po 2. svetovni vojni, Peter Božič pa o finančnih težavah, s katerim se Sooča Zveza kulturnih organiza-clj Slovenije kot povezovalka amaterskih skupin v sedanji demokratični Sloveniji. V uvodnih besedah dr. Zwittra !n dr. Haderlapove ter v razpravi te bilo poudarjeno, da je bila d°slej najpomembnejša naloga slovenskih kulturnih ustanov narodno ohranjevalnega značaja. emu primerno so bila kulturna društva med glavnimi nositelji dulitičnih akcij, npr. demonstra-c'i za narodno enakopravnost. V Prihodnje naj bi se kultura ne [Perila toliko s političnimi merili, emveč naj bi se razvijala av-tenomno. Kljub želji po depolitizaciji kul-Ure pa so udeleženci posveta v števnem razpravljali o politiki — namreč o skupnem demokratič-nem zastopstvu. Predsednik SPZ dr. Avguštin rumnik je odločno odklonil JPožnost, da bi koroški Slovenci °f člani kulturnih društev neposredno volili svoje zastopnike. „To ' Pomenilo vnašanje strankar-/te političnih prepirov v dru-Va “ zatrjuje predsednik SPZ. ovenski oddelek koroškega ^dia pa je dejal: „Stavlja se vse-tesko vprašanje, zakaj koroški °venci takšno enotno zastop-^.v° sploh potrebujemo. Gotovo r bolj potrebovali dialog med Š^Pimi, že obstoječimi politični-1 strujami, kot pa navidezno dotnost, ki bi v svoji ekskluziv-I °sti lahko zopet izključevala del Oroških Slovencev.“ fBeri tudi Tednikov komentar.) GOST V NAŠEM TEDNIKU ■■ Fric Jernej, rojen v Šmihelu leta 1930, je bil, preden je šel lani aprila v pokoj, eden zadnjih krojaških mojstrov v Podjuni. Naš tednik: Kakšni so občutki, ko človek neha s poklicem in gre v pokoj? Fric Jernej: Na vsak način * 56 je manj stresa, kar mi je zelo po godu. Več imam prostega časa, tako da se lahko v večji meri posvečam drugim stvarem — konjičkom, npr. pristopil sem domačim gasilcem, kjer so mi poverili službo blagajničarja. Dolga leta ste opravljali delo krojača. Zakaj ste se odločili za danes na podeželju že izumirajoči poklic? Bi nam na kratko orisali pot do njega? Po šolanju v ljudski in glavni šoli je tako naneslo, da sem šel za vajenca k šmihelskemu krojaškemu mojstru Jožefu Hudlu. Tedaj je bil ta poklic precej aktualen. Po treh letih poklicne šole v Velikovcu sem se izučil za pomočnika, nakar sem nekaj let delal v Dobrli vasi, Sinči vasi, celo v Švico me je zanesla pot. Po vrnitvi 56. leta sem služboval v Železni Kapli, kjer sem se takoj začel pripravljati na mojstrski izpit in ga leta 1958 opravil. Isto leto sem se osamosvojil in zgradil svojo delavnico v Šmihelu. Leta 1969 pa sva z ženo začela graditi novo hišo in delavnico. Fric Jernej „Ljudje pač raje kupujejo obleko ,čez štango'" S Fricem Jernejem se je pogovarjal Adrian Kert „Krojenje in izdelava obleke traja skoraj teden dni.“ Kakšno je razmerje med delom in zaslužkom? Da na kratko povem: za to delo bi lahko bil zaslužek višji. Potrebno je vedeti, da je za izdelavo dobre obleke potrebnih približno 35 ur, torej teden dni. Zaslužek je v tem primeru šibek. ff“------------ V svojih službenih letih sem učil izključno vajenke. Zakaj je v teku let postal krojaški poklic tako neprivlačen? Glavni vzrok je gotovo zaslužek. V primerjavi z nekaterimi drugimi rokodelskimi poklici je bolj nizek. Za fante na podeželju je pa sploh neprivlačen. To mi potrjuje tudi dejstvo, da sem v svojih službenih letih učil izključno vajenke; v uk pa ni prišel k meni niti en vajenec! Fric Jernej rt Kako pa je s krojaškim delom? Se je tu kaj spremenilo? V bistvu ne veliko. Seveda obstajajo dandanes določeni stroji, ki pospešujejo in lajšajo delo, vendar so kar precej dragi. Sam v svoji krojačnici nimam posebnih strojev, delam večinoma ročno. Razen krojačnice imate tudi čistilnico. Kaj Vas je privedlo do te odločitve? Vzrok sva že omenila — zaslužek. S časom je začelo primanjkovati naročil in delojemalcev. Ljudje pač raje kupujejo obleko v veletrgovini „čez štango“, kjer je že nared in je cenejša, čeprav veliko slabše krojena. Ideja z dodatno čistilnico pa se je že kar obnesla, saj ljudje z obleko, ki jo nosijo čistit, prinesejo tu pa tam tudi kaj strganega. Kaj pa na kulturnem področju? Kaj delujete v kulturno zelo razgibanem Šmihelu? Ko sem bil še mlajši, sem pri tej ali oni igri rad prevzel kako vlogo. Takoj po vojni, ko se je zopet začelo kulturno delovanje, smo imeli oder v bivši Šercerjevi gostilni v Šmihelu; naši režiserji so bili predvsem duhovniki. Kaplana Oražeja se še dobro spominjam. No, danes pa rad pasivno obiskujem kulturne prireditve, včasih pa še skrojim za odrske igralce ali pa lutkarje obleke in drugo. Rož — Podjuna — Zilja V nedeljo nova maša Slavka Thalerja Vsa vas na nogah V Nonči vasi pri Pliberku trenutno vse vrvi. Vaščani (tudi okoliških vasi) z novomašnikom Slavkom Thalerjem vred skrbno pripravljajo novo mašo 12. malega srpana. Vsem je v zavesti edinstvenost in svečanost in temu primerno tečejo priprave. ČESTITAMO Dela je kar dosti. 18 simbolično visoko v nebo se dvigajočih, trdno stoječih mlajev že od daleč priča očem o izrednem nevsakdanjem dogodku v pliberški fari. Mlaji, darovani za to slavje, se zdijo posebno skrbno izbrani, ravni in sloki. Vrhu tega so vsi delno ovenčani s spletenim zelenjem medvedovih tac in zimzelena (vsega spletenega je skoraj 200 ml), za kar so poskrbele spretne ženske roke Nončank in drugih vaščank. Po pripovedovanju neke vaščanke je bilo pri postavljanju mlajev na nogah domala vse, kar je na vasi živega, in razposajenega veselja ni manjkalo. Vsak je hotel prispevati svoje, da bi svečanosti potekale čim dostojnejše. Vaška mladina je prevzela nalogo, da oblikuje deske, ki jih bodo pritrdili na mlaje pred nonško cerkvijo, novomašniko- Novomašni spored: vim domom in drugod. Leseni oltar, katerega so vešče in s ponosom postavili nonški možakarji na „dopovem travniku“ tik pod gozdom, daje domačinom nenavaden pogled na drugače poznano mesto. Novi objekti čudno, dasi svečano, spreminjajo siceršnjo podobo. Vendar to nikogar ne moti, ker vsakdo ve, kaj je vzrok. Ljudje si v medsebojnih pogovorih izpovedujejo upanje, da bi bil mladi novomašnik vztrajen, in zaupajo v Božjo pomoč, saj na vseh koncih in krajih primanjkuje duhovnikov. Staro in mlado občuduje Slavka Thalerja, da se je odločil hoditi po gotovo ne vedno udobni poti, kjer pa je kljub temu gotovo moč doživeti zelo lepe trenutke, ki vsakemu duhovniku vedno znova potrjujejo pravo odločitev. ob 9.30: začetek nove maše V Pribli vasi je Ulrich Dobnik praznoval 85. rojstni dan. Slavljencu želimo vse najboljše, zlasti pa še dosti zdravih let! Že 90. življenjski praznik obhaja Minko Šmid iz Škocijana. K častitljivi starosti iskreno čestitamo in želimo trdnega zdravja! Ančka Čebul iz Šmihela praznuje 84. rojstni dan. Čestitamo in še na mnoga zdrava in lepa leta! V Lepeni je te dni doživela 80. leto starosti Margareta Ošina. Naj prejme najlepša voščila in doživi življenjsko jesen v zdravju in sreči! Prav tako 80-letnico praznuje Marija Bevc na Kompoševi Ravni pri Železni Kapli. Slavljenki čestitamo in želimo vse dobro! Skupno življenjsko pot sta ubrala Janez Fon in Nika Leben. Želimo jima potrebnega medsebojnega razumevanja za srečni zakon! Osebne praznike so meseca junija obhajali Johanna Am-rusch iz Tešinje, Marija Isop iz Gorinčič, Marica Maliha iz Št. Jakoba, Franci Perdacher iz Paprač in Tončka Obiičnik iz Rut, meseca julija pa praznujeta Mici Böhm iz Podrožce in Mici Krištof iz Velike vasi. Društvo upokojencev Št. Jakob pošilja najlepše čestitke, ki se jim pridružuje tudi uredništvo NT! Čestitke za god in rojstni dan naj prejme Peter Grilic iz Lovank! Pred nedavnim je Marija Ko-geinik iz Štebna pri Globasnici doživela svoj 81. rojstni dan. Kličemo ji še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! V Nonči vasi pri Pliberku se pripravlja na novo mašo Slavko Thaler. Želimo mu vztrajnosti in obilo notranje moči, da bo sproščeno in z veseljem opravljal duhovniški poklic! Na Ziljski Bistrici je daroval srebrno mašo g. župnik Stanko Trap. Iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za njegova doslejšnja prizadevanja! 70-letnico je doživela Marija Lubas v Selah. Želimo ji zdravja in sreče v nadaljnjih letih! Rojstni dan praznuje Marija Jernej iz Št. Vida. Iskreno čestitamo! 30. pomlad praznuje Margit Wutti iz Rut. Naj prejme najlepša voščila! Cilka Komatz je slavila svoj 55. rojstni dan. Vse najboljše! V Zgornjih Rutah na Radišah je Barbara Raunjak doživela svoje 60. leto življenja. Najiskrenejše čestitke! sobota, 11. 7., ob 19. uri: sprejem Po maši je agapa za vse obisko-pred cerkvijo v Nonči vasi, nato be- valce. Obrede in slovesnosti bodo sedno bogoslužje sooblikovali MePZ „Podjuna“, Mla- nedelja, 12. 7., ob 9. uri: slovo da Podjuna in mladinska skupina iz novomašnika od doma v Nonči vasi št. Jakoba. Šentkandolf pri Kotmari vasi: Župnijski praznik Pevsko presenečenje v Globasnici MePZ „Peca“ iz Globasnice je na svojem letnem koncertu presenetil množično publiko v globaški ljudski šoli s kakovostnim petjem. Pevci pod vodstvom dirigenta Stanka Polzerja so po presoji poznavalcev zbora dobro izbrusili svojo pevsko kakovost in tako pripravili poslušalcem večer glasbenega užitka. Na koncertu sta nastopala še Otroška folklorna skupina SKD Globasnice, ki je prav tako zapela zelo živahno in ljubko, in kot gost Moški pevski zbor „Trta“ (vodi ga Joži Starc) iz Žitare vasi. V zadnjih letih so v Kotmari vasi popravili župno cerkev sv. Jurija in obe podružnici, sv. Marjete v Šmarjeti in sv. Ožbalta v Šentkandolfu. Cerkev v Šentkandolfu omenja že listina iz leta 1142. V sklopu prireditev ob 850-letnici Kotmare vasi so v nedeljo, 28. junija, obhajali v Šentkandolfu župnijski praznik. Župnik Maks Michor je obnovljeno cerkev blagoslovil in se zahvalil vsem, ki so z delom, darovi in molitvijo prispevali k uspehu. Zidarska dela je opravilo domače podjetje Joži Pack, tesarska pa bilčovško podjetje Franc Gasser; streho je obnovilo krovs-ko podjetje Josef Mayerbrug-ger, pleskarska dela je opravilo podjetje Karl Tscharre, restavratorska pa podjetje Lu- kas Arnold. Sepp Mayerl iz Vzhodne Tirolske, ki je pred desetimi leti pokril stolp župne cerkve, je s svojimi sodelavci posadil križ na stolp. Dela so stala nekaj čez milijon šilingov. Župnik se je prav posebno zahvalil župnijskemu svetu, družini Puschnig, Mežnarje-vi, in gospe Ani Adlaßnig, ki že čez 60 let skrbi za cerkev, gasilcem in njihovemu poveljniku Maksu Tschemernjaku za vso pomoč in seveda marljivim gospodinjam, ki so pripravile ta praznik. Praznovanja se je udeležilo veliko ljudi. Bilo je poskrbljeno tako za duševni kakor za telesni blagor. Z glasbo je praznik olepšal ansambel Drava iz Borovelj. Svojo 27. pomlad je praznovala Irmi Uršič iz Železne Kaple. Želimo ji sreče in veselja za naprej! Mladostni praznik — 25 let — je slavila Ani Pasterk v Kokjah pri Dobrli vasi. Slavljenki želimo še vsaj tri lepa četrtstoletja. Znani MOZEL, poznan tudi kot Peter Wuzella iz Št. Jakoba, je 23. junija zaključil študij psihologije v Gradcu. Poleg študija je imel čas tudi za predsednikovanje v graškem klubu, za delovanje pri TNXFRŠTRLS in objavljanje v študentskih programskih časopisih. Hvaležni smo mu za marsikatero revolucionarno misel. Sedaj zapušča kot magister vroč graški teren, mi mu pa čestitamo k osebnemu uspehu! Dr. Maksu in Zalki Zdouc se je preteklo soboto rodil sin, ki ga bosta krstila na ime Mitja. Srečnima staršema iskreno čestitamo, Mitju pa želimo obilo sreče na njegovi življenjski poti! Čestitkam se pridruži tudi uredn. NT. Rož — Podjuna — Zilja Št. Jakob: spominska plošča župniku Andreju Karicljn Gostovanje olobaškeoa zbora „PECA" v Kanalu Prosvetno društvo „Kanal“ (Slovenija) je pretekli konec tedna vabilo Globašane na kulturno izmenjavo. Poleg nastopa MePZ „Peca“ in folklorne skupine so se navezali tudi številni prijateljski stiki. Pevci (vodi: mag. Stanko Pol-zer) in plesalci so se pridružili družinam in tako še bolj spoznavali življenje v tem kraju. Koncerta samega se je udeležilo nad s 100 poslušalcev. Navdušenje je ü bilo veliko, zlasti po zaslugi zelo f Še kar v lepem številu smo zaključili majniške pobožnosti pri Mikulovem križu na Hodnini in se navrh še precej časa zadržali ob malici in pijači, ki so nam jo postregle pridne roke. Pa tudi letošnje farno romanje, katerega so se udeležili tudi farani s Pečnice in iz Šmiklavža, je bilo lepo in uspešno. Bili smo pri Materi božji na Stari gori pri Čedadu. Nato smo se oglasili še v farni cerkvi v Šentpetru pri Novi Gorici, kjer so nas pozdravili tudi pevci v cerkvi in smo bili nato še pogoščeni s pristnim domačim vinom, ki je vsem prav dobro teknilo. Preteklo nedeljo pa je bila ob prvi obletnici smrti pri farni cerkvi blagoslovljena spominska plošča za pokojnim župnikom Andrejem Karicljem. To je skromna zahvala za njegovo 33-letno plodno delovanje v naši fari. Saj nam je v teh letih obnovil farno cerkev in jo po požaru leta 1972 spet pozidal in povečal. Zgradil pa nam je tudi farni dom in obnovil vse podružne cerkve in še župnišče, ki je pravi okras za Št. Jakob. Bog lonaj za vse njegovo delo in ves trud — ohranili ga bomo trajno v blagem spominu. fr Kresovanje MePZ „Kralj Matjaž" Matjaževci so zadnjo soboto privabili k Vierteniku v Podkraj na kresovanje kar lepo število vesele družbe. Že v popoldanskih urah se je ljudstvo začelo zbirati in si s petjem delalo kratek čas. Ko pa se je polagoma prikradla tema, so prižgali pripravljeni kres in še naprej praznovali, nekateri, kot je navada, pozno v noč. posrečenega nastopa globaške-ga zbora. Pa tudi foklorna skupina se je uspešno predstavila. V nedeljo so globaški gostje oblikovali sv. mašo, in to v dveh farah. Po maši pa so še pred cerkvijo zapeli in zaplesali. Nato je organizator gostovanja Edi Stanič pokazal koroškim gostom znamenitosti Kanala ter prelepo Goriško Brdo. Prosvetno društvo v Kanalu se želi drugo leto pobratiti z globa-škim. Globaški kulturniki se želijo slovenskim gostiteljem tudi po tej poti prisrčno zahvaliti za nepozabno gostoljubje. Športni dan v Žvabeku Prvič v zgodovini suške občine so se šolarji vseh treh ljudskih šol (Potoče, Suha, Žvabek) zbrali na žvabeškem nogometnem igrišču, da se Pomerijo v metanju žoge, teku na 50 m, nogometu in v igri med dvema ognjema. Pobudnika tega enkratnega športnega dneva sta bila žva-beški direktor Lenart Katz in predsednik družinskega odbora podžupan Hanzej Me-lanscheg. Organizacijo so prevzeli učitelji omenjenih šol. Po končanih tekmah je občina podarila vsaki šoli po en pokal in eno žogo. Mladi športniki pa so prejeli darila, ki so jih darovale sosedne bančne ustanove. Poskrbljeno je bilo tudi za prigrizek in pijačo. Ob zaključku so bili vsi udeleženci mnenja, da se bo to športno srečanje gotovo še ponovilo. 1 Kljukasti križ. od sobote (4. 7J na nedeljo (5. 7.) so neznani storilci na Hemin kip pred celovško stolnico namazali kljukasti križ. Hemin kip je bil postavljen teta 1988 in nosi izpoved sožitja ^ed slovensko in nemško narodno skupnostjo na Koroškem. Natečaj otroške portretne fotografije Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Formatsliknaj bočimvečji, kerjih hočemo razstaviti na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani — najmanjši možni format je 30 x 20cm. Fotografije so lahko črnobele ali barvne. Posebna žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1000,— do 100,— šilingov. Rok: 1. september 1992. Naslov: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 902 Celovec; ali: Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana. Drago(ceno) narodno blago! Kako dragoceno je narodno blago, je doživel Pliberški župnik pred kratkim: rojak iz Slovenije se mu je predstavil kot zastopnik celovške Mohorjeve in mu prodal knjigo „Vzbudi se, Sloven“ po zvišani ceni. Ne samo to —- odnesel je s seboj dodatno še nekaj več šilingov. POZOR: Mohorjeva iz Celovca ne prodaja knjig VZBUDI SE, SLOVEN od hiše do hiše! kafra Reportaža BILČOVS: dvojezičnost po diplomatsko Svoj cas piktogrami, danes svetniki na javnih poslopjih Piše Heidi Stingler „Perfektno oporo“ so velinški gasilci dobili od županje, ki jim je dala prostost, da na javno poslopje, ki je stalo okrog 3 mio. šilingov, lahko narišejo ali napišejo, kar sami želijo. Informacija ni iz gostilne. Osnova temu poročilu je zadnja občinska seja v Bilčovsu, na kateri je bilo sklenjeno, da se gasilci iz Velinje vasi lahko sami prosto odločijo, kakšen napis ali svetnik (ali pa morda piktogram, kot jih imamo v bilčovški ljudski šoli) naj krasi Gostilna MALLE v Selah nujno išče kuharico ali pomoč za gostilno. Interesent-ke naj se nujno javijo na tel. 04227/7201. ŽAMANJE KRESOVANJE Čas: v soboto, 18. 7. 1992, ob 20. uri Kraj: pri gostilni pri Tereziji PICEJ na Žamanjah Kulturni spored oblikuje: MoPZ SPD „Trta" iz Žitare vasi, MoPZ SPD „Vinko Poljanec iz Škocijana Za ples igra ansambel „ZMEDA“. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno! Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec“ v Škocijanu gasilski dom. Pravzaprav je to s strani županje in njene frakcije politično taktično perfektna odločitev. Županja Quantschnigova pa seveda ne sme pričakovati, da bodo to slovensko govoreči občani vzeli na znanje brez pripombe. Posebno ogorčen je Toni Krušic iz Velinje vasi, ki je že 50 let član velinjskih gasilcev. Čuti se poteptanega, ker ni bil vabljen na sejo odbora, ko so odločali o napisu. Tako postopanje je za odbornike gasilskega društva sicer razumljivo, nesramno pa je po mnenju Antona Krušica postopanje s strani Občine oziroma županje. Ta si umije svoje roke v vodi nedolžnosti s tem, da prepušča tako odločitev društvu samemu, čeprav gre za javno poslopje, katerega gradnja je stala nad 3 milijone šilingov. Razočaranje je za Antona Krušica, pd. Rupija, tako veliko, da celo razmišlja, ali bi sploh šel na otvoritev. Šel pa bi tja, da bi na odprtju svojim kolegom lahko razložil besedo „Kameradschaft.“ Veliko je razpravljal in se prepiral z nemško govorečimi člani gasilskega društva v Velinji vasi tudi gostilničar Hanzi Seher. Slovenski člani gasilskega društva v Velinji vasi pri Bilčovsu so v preteklih dneh doživeli veliko razočaranje. Gradnja novega gasilskega doma v Velinji vasi je skorajda dokončana, poleg notranje opreme pa manjkajo le še napisi. Odbor gasilcev je pri svoji zadnji seji kar izključil slovenske člane in je na tipično bilčovški način odločil, da na domu ne bo dvojezičnega napisa, tudi ne nemškega (ker to po zakonu ni možno), ampak da bo dvojezičnost v Velinji vasi nadomestil patron gasilcev —sv. Florijan. Pravi, da je v Velinji vasi vsaka utemeljitev odveč. Odloča večina, manjšina pa nima možnosti, da bi soodločala o takih zadevah. Pomembno je le, da so za delonavoljogasilci; potem paje vseeno, če slovensko ali Pa j nemško govoreči domačini. Piko na črko i pa je postavil j po zadnji občinski seji še bilčovški podžupan Hanzi Ogris mlajši, ki je dejal, da „naša generacija verjetno ne bo več doživela dvojezičnih napisov v Bilčovsu“, in to čeravno bo kmalu dve leti, odkar je pravna služba koroške deželne vlade ugotovila, da je treba v dvoje- Posopnice-Bank ter Zveza-Bank vam nudijo I Priključitev Zveze ter Posojilnic na Raiffeisenov računalniški center na Dunaju nudi našim klientom velike dodatne možnosti. Ne samo to, da Raiffeisenov sistem v Avstriji razpolaga z 2500 bančnimi mesti, ampak tudi da morejo vsa ta bančna mesta koristiti tudi klienti posojilnic ter Zveze. Nastal je nov pojem o prostem razpolaganju s sredstvi na hranilnih in tekočih računih C= kontih) (Freizügigkeit im Spar- und Giroverkehr). Kaj to pomeni? Čisto preprosto!_____________ Na vseh teh 2500 bančnih me- stih, ki so priključena na sistem Raiffeisen, se morejo izvajati gotovinske transakcije (vplačila in izplačila) iz tekočih in hranilnih računov. Istočasno je možno dobiti informacije o stanju na kontih ter o izvedenih knjižbah vsepovsod na teh bančnih mestih v Avstriji. In kje so prednosti?___________ Vsak klient posojilnice ali Zveze s tem pridobi hitrejšo j preprostejšo pa tudi cenej-možnost odvijanja plačilo^-prometa. Zaradi „online“ izve“ plačilnega prometa — P0* moderne tehnike so posojilnice, Zveza ter vse n £ feisenove banke v Avstriji ‘ izvede takojšnja knjižba kontu. Dodaten velik Puj drugače kot pri bankomata j možna izplačila na tekočih POSOJILNICA /Z VI Vaš partner v vseh den#1 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Draga upokojenka, dragi upokojenec! Dragi upokojenec / upokojenka! Kaj pomeni upokojitev - je to konec življenja? Nikakor ne! Človek, kije bil do svoje upokojitve vključen v delovno razmerje, je z upokojitvijo razvezan vseh dosedanjih dolžnosti. Čeprav si marsikateri upokojenec misli, da brez vsakdanjega truda ne bo mogel več živeti in daje vsega konec. Temu vendar ni tako. Začenja se nova doba v njegovem življenju, katero si lahko uredi po svojem okusu. Zelo pomembno je, da po upokojitvi ne začne povsem mirovati - marveč, da se loti dela, ki mu je v veselje, katerega si doslej ni mogel privoščiti - najsibodi branje lepih knjig, pisanje, prepevanje, potovanja itd. in da se vključi v veliko družino upokojencev, kjer bo spoznal, da ne bo nikdar več sam. Lahko si privošči tudi daljša potovanja, oddih v gorah ali na morju in kmalu bo ugotovil, da upokojitev ne pomeni konec življenja, marveč pričetek nove dobe njegovega življenja. Seveda pa kot upokojenec ne sme pozabiti na svoje zdravje - predvsem na bivanje na svežem zraku in na pravilno prehrano. Za vse to ima zdaj čas. Kar se tiče hrane - je morda doslej samo nekaj „pomavžnal“ - ker je bil daleč od doma - vse to se bo spremenilo. Pomembna je tudi njemu primerna družba, kjer se počuti dobro. Kmalu bo upokojenec prišel do spoznanja, da mu ne bo dolgčas in da bo tudi on kot drugi upokojenci pozdravljal z „Nimam časa“. S tem pozdravom bo upokojenec dokazal, da se je v tretjo dobo svojega življenja v celoti vključil in da se počuti dobro. S tem je upokojenec našel spet smisel življenja, ki se z upokojitvijo ni končalo. Torej Vam kličem vključite se brez strahu pred upokojitvijo v veliko družino upokojencev. Naša društva so Vam radevolje na razpolago pri Vaših začetnih težavah. Vaša Micka! PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Vprašanje: Po smrti ssvojih staršev sem dobil na naši domačiji “zapisano” sobo. Ker delam na Tirolskem, ne morem stanovati doma in tako tudi ne morem redno koristiti sobe. Moje vprašanje: Ali sme posestnik hiše koristiti mojo sobo, oziroma ali jo sme dati npr. na razpolago celo kot tujsko sobo. Nadalje me zanima, ali sme hišo prodati brez mojega privolenja, oziroma kaj lahko zahtevam kot odškodnino, če odstopim od svoje pravice ? T.K. Ruda / Tirolska Odgovor dr. Rolanda Grilca: Očitno je z “zapisano” sobo mišljeno, daje za našega pridnega delavca na Tirolskem vknjižena stanovanjska pravica v zemljiški knjigi. V takem primeru ima upravičenec pravico, da do svoje smrti izključno sam koristi stanovanje, oziroma to sobo. Brez njegovega dovoljenja lastnik hiše nima nikakršne pravice do koriščenja sobe in spreminjanja substance te sobe. Lastnik se bo moral vselej pobrigati za privoljenje upravičenca. Lastnik hiše je pa seveda upravičen, da hišo proda brez vsakršnega soglasja katerikoli drugi osebi, vendar mora kupec prevzeti vsa bremena, ki so na tej hiši. K temu spada tudi vknjižena stanovanjska pravica. Za našega delavca se glede njegove pravice ničesar ne spremeni, hiša je dobila le drugega lastnika. Odškodnina, katero želi zahtevati pri odstopu od svoje pravice, je seveda popolnoma odvisna od tržne situacije, od ponudbe in povpraševanje. Tu ni nikakršnih fiksno določenih cen, če lastnik hiše nujno potrebuje sobo, bo pripravljen ponuditi tudi precejšnje denarje; na drugi strani pa jo bo naš upravičenec zelo poceni oddal, če bi na hitro potreboval denar v gotovini. Vprašanje: Spoštovani gospod doktor! Doslej sem bila človek, ki sem zaupala v poštenost ljudi, toda zdaj sem morala spoznati, da pač niso vsi taki. Pred kratkim je prišel na moj dom mlad fant, kot je sam dejal -mlad študent -,ki si poleti z zbiranjem novih časopisnih naročniov zasluži za študij. Ker se mi je zasmilil, sem podpisala naročnino za neko nemško revijo. Dva dni navrh sem slišala, da so to le navadni prodajalci, ki delajo s posebnimi “finta-mi” in skušajo vzbuditi usmiljenje. Moje vprašanje: Kaj lahko storim oz. kako se lahko takšne prevare v prihodnje izognem? Mojca B., Smarjeta v Rožu Odgovor dr. Rolanda Grilca: Imenovani primer skuša rešiti zakon 0 pravnem varstvu potrošnikov (Konsumentenschutzgesetz). Potrošnik (konsument) ima v danem primeru pravico, da v roku enega tedna odstopa od pogodbe, pri čemer mu ni potrebno navesti nikakršnega vzroka. Potrebno je le, daje odstop v pisni obliki. Zadostuje, če potrošnik tisti dokument, katerega je podpisal, vrne prodajalcu z označbo, da se ne želi držati pogodbe. Če torej na naročilni list napiše “odstopam od pogodbe”, to zadostuje-Opozarjem, da je pri nekaterih potrošniških pogodbah rok za odstop celo en mesec. In kako se lahko v prihodnje izognete takim “fintam”? Najbolje je, če ste bolj previdni in manj verjamete prodajalcem; sicer pa še vedno lahko v teku enega tedna oz.eneg3 meseca odsttopite od pogodbe. 0 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Davčni svetovalec Začasnice so vrednostni papirji, ki jih izdajo posebne udeležbene družbe. Te vrednostne papirje je avtomatično upošteva odbitni znesek (Absetzbetrag) za upoko- Posebni izdatki potrebujete dietno hrano, Vam naj to potrdi uradni zdravnik. S takšnim potrdilom lahko nosilec zavarovanja takoj upošteva pavšalne proste zneske, ki so predvideni za takšne primere. Kaj so posebni izdatki? To so določeni stroški v zasebnem (privatnem) življenju, ki znižajo davčno osnovo: 1. Rente in stalna bremena ( nespremenjeno ) 2. Prispevki za osebno zavarovanje ( na novo je urejeno življensko, nezgodno in bolniško zavarovanje) 3. Gradnja stanovanj * Najmanj osem let vezani zneski, ki jih pridobitelj stanovanja plačuje splošnokoristnim gradbenim združenjnim in drugim gradbenim družbam. * Zneski, ki se porabijo za gradnjo lastninske stanovanjske hiše za lastno rabo. * Pridobitev zemljišča. Vendar je potrebno v teku petih let začeti z ukrepi, iz katerih je mogoče sklepati, da se bo zemljišče uporabilo za gradnjo lastninskega stanovanja ali stanovanjske hiše. V drugem primeru se ti zneski obdavčijo naknadno. * Vračila posojil in obresti, ki so se najela za gradnjo davčno ugodnejših stanovanj. 4. Sanacija že obstoječih stanovanj To je novo: prvič lahko davčno uveljavite stroške za popravila in obnavljanje že obstoječih stanovanj. In to popolnoma neodvisno °d tega, ali ste najemnik ali lastnik stanovanja ali gre za zadružno stanovanje. Kaj so popravila? Splošna sanacija stanovanja, izmenjava oken, vrat, plinskih, električnih, kurilnih, električnih ali vodnih inštalacij, preureditev kurilnih naprav, etc. Stroški za ta popravila v praksi nadomestijo dosle-jšnjo ureditev posebnih izdatkov za ukrepe, za varčevanje energije, vendar pa so deloma obširnejši. V to določbo niso vključena običajna popravila stanovanja, kot npr. redno beljenje sten, °ken, etc. Pogoji: Zvišanje vrednosti stanovanja na osnovi sanacije Izvedba del s pomočjo upravičenih podjetnikov. Tudi vračila posojil, ki so se najela za sanacijo stanovanja, so z obrestmi vred posebni izdatki. Kaj je treba storiti: Pri finančnem uradu vložite predlog z obrazcem št. L 44 in priložite potrdilo o plačilu in račun podjetja, ki je izvedlo sanacije. 5. Nakup začasnic in mladih delnic treba deponirati za najmanj 10 let. Kaj je treba storiti? Pri finančnem uradu vložite predlog z obrazcem št. L 44 in priložite potrdilo banke o pridobitvi in depozitu. Mlade delnice je treba dokazati s potrdilom banke in vložiti pri uradu z obrazcem L št. 44. 6. Darovi za raziskovanja in znanost 7. Cerkveni prispevki (nov najvišji znesek 1.000,- šil.) * Do zneska 1.000,- šil letno * brez ozira na pavšalni znesek za osebne izdatke, * le v okviru letne davčne izravnave, in sicer pri pri delodajalcu ali pri finančnem uradu -kdor je pač pristojen za izvedbo letne davčne izravnave. 8. Stroški davčnega svetovalca Upokojenci in njihove davčne ugodnosti * Zavod za pokojninsko zavarovanje (Pensionsversicherung) jence. * Zavod za pokojninsko zavarovanje aavtomatično izvede letno davčno izravnavo za upokojence. Pozor: Ker je cerkveni prispevek mogoče upoštevati le pri letni davčni izravnavi, morate poslati potrdilo o vplačilu cerkvenega prispevka najkasneje do 31. januarja naslednjega leta Vašemu zavodu za pokojninsko zavarovanje. * Za upokojnece, ki prejemajo dve ali več ločeno obdavčenih pokojnin, je treba izvesti letno davčno izravnavo po uradni dolžnosti., če davku zavezani dohodki v letu presegajo 120.000,- šil. V tem primeru Vam finančni urad pošlje obrazec. Po zadnji davčni refornmi je še novo za upokojence sledeče: * Če prejemate več pokojnin od zakonitih zavodvo za socialno zavarovanje, lahko predlagate, da eden izmed teh zavodov izvede obdavčitev. S tem se izognete letni davčni izravnavi po uradni dolžnosti in hkrati tudi nepričakovanim doplačilom. * Če iz zdravstvenih razlogov To vse smete brez carine uvoziti iz tujih držav * ( od 17 leta naprej in samo za osebno rabo) 200 cigaret ali 50 kosov cigar ali 250 g tabaka Alkoholčne pijače na osebo ( od 17 leta naprej in samo za osebno rabo) * 2,25 I vina (= 3 buteljk) vina, mošta, vermuta, šerija ali * 2,10 I penečega vina (sekta), šampanjca ali žganih pijač ( z največjo koncentracijo alk. 22%) in * 1 I žganih pijač brez limitirane koncentracije alkohola (npr. whisky, cognac, rum, vodka, campari itd.) Če pripeljete s seboj več kot 5 litrov vina ( od tega je 3 butelk brez carine) lahko ostalo pustite zaca-riniti ( do 60 I). Carina znaša za vino 30% ali 35 %, pri sektu pa 35% + davek za peneče vino) Nadalje lahko prinesete s potovanja tudi “spomin” v vrednosti do 1.000,- šil. Od tega lahko znesejo živila kvečjemu 150,- šil. Pozor: v maloobmejnem prometu veljajo druga določila! Drage bralke, dragi bralci! Naš pravni svetovalec dr. Roland Grilc v našemu časopisu odgovarja tudi na pravna vprašanja, ki Vas ^nimajo. Tokrat smo med številnimi izbrali dve zanimivi, ki zanimajo gotovo tudi Vas. N primeru, da bi želeli kakšen odgovor, kličite na uredništvo Našega tednika (o463/51 25 28*24) ali pa nam pišite. • Naš naslov: Naš tednik / uredništvo, lO.Oktoberstr. 25/111 Radevolje Vam bomo posredovali odgovor! PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Slovo od domačina Tokrat moramo naj prvo poročati o žalostni novici, in sicer, daje v starosti 68 let 21. junija umrl naš član društva Polda Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku. Ko smo v začetku leta slavili 90-letnico njegove mame Pavle Apovnik, nam je Polde s svojim prijaznim nasmehom delal prijetno družbo. Bil je prvi otrok številne družine. Zaposlen je bil v tujini in je zelo rad prihajal domov v svoj rojstni kraj, ki ga je tako ljubil. Zdaj, v pokoju, je živel pri svoji mami. Polda, mirno počivaj v domači zemlji! Mami, sestrama in bratom izreka Društvo upokojencev globoko in iskreno sožalje! kdaj naj gredo domov kuhat in krmit živino. Ob zvonenju so kmetje vedno delo pustili in pokleknili in s tem počastili Stvarnika. Stiki s sosedi Sosednje društvo upokojencev, Ravne, s katerim imamo prijateljske stike, je imelo občni zbor, katerega smo se udeležili. To društvo je staro že 42 let in ima nad 1400 članov. V Mežiški dolini je precej industrije in je zato gosto naseljena. Tako ima vsak večji kraj svoj Dom upokojencev - na primer na Prevaljah in v Mežici, Črni in Dravogradu. Seveda je v primerjavi z našim velika razlika. Društvo ima svoj Dom upokojencev. Dom je zelo Na skupnih srečanjih je vedno veliko dobre volje. Tako bo gotovo tudi letos na pikniku avgusta pri Biclnu. Iz Pliberka staro in novo, žalostno in veselo Mrtvaški bratje Omenimo naj še društvo, ki je staro že 100 let in je zanimivo tudi zato, ker je zelo redko, saj ga ni v bližini podobnega. Za časa škofa Slomška so v šmi-helski fari ustanovili Bratovščino Sv. Uršule in njenih tovarišic. Verjetno po zgledu ženske organizacije so moški nekaj let pozneje (1891) ustanovili svojo bratovščino, imenovano „ Društvo mrtvaških bratov”. Po izjavi najstarejšega člana Cirila Rudolfa je bilo društvo ustanovljeno v Dvoru. Namen društva je, da svoje pokojne dostojno in častno pokolpje. Nabavili so mrtvaški voz. Leta 1913 so kupili društveno bandero. Da ne bi kdo mislil, da delam reklamo za onstranstvo. To je le kratka zgodovina kraja! Vinska trta na Katarini V zadnji številki Našega upokojenca smo brali o zgodovini cerkve svete Katarine pri Šmihelu. Danes naj, kot zanimivost, še omenimo, daje pred 150 leti rasla in uspevala na tem hribu vinska trta. Ko je v jeseni zorelo grozdje, so škorci pridno obirali sladki sadež. Lastniki vinograda so zato s streli plašili ptice, in to tako, da so vsake četrt ure strelih en strel, vsake pol ure in na celo uro pa po štiri. Po teh strelih so se kmetje po bližnji okolici ravnali kot po uri; tako so vedeli, velik, štirinadstropen. V njem imajo pisarniške prostore, gostinski lokal in razna igrišča za rekreacijo ter zabavo. Od leta 1989 vodi predsedniške posle prizadevni Jože Samec. Organizacija je velika, seveda tudi številni problemi, a jih kar uspešno rešujejo, se je slišalo na občnem zboru. Želimo jim, da bi tudi v prihodnje mogli tako lepo in skrbno gospodariti. Bili smo na obisku Prvo in najbolj marljivo slovensko društvo upokojencev -šentjakobsko - je pred kratkim spet priredilo družabnost -srečanje starejših kot tudi mlajših. Rade volje smo se predstavniki društva Pliberk odzvali povabilu. Za prijetno vzdušje in zabavo sta skrbela odlični ansambel Korenika iz Šmihela ter pevci Vaščani. Zelo posrečene pesmice je predstavila gospa Flora Rauter. V avgustu prireja Slov. društvo upokojencev Pliberk „Piknik pod Peco”, kjer se bomo spet srečali s simpatičnimi Rožani. Glavna urednica „Našega upokojenca“ ga. Micka Miškulnik v svojih uvodnih člankih lepo vabi in prosi, da bi člani naših društev čimveč sodelovali s svojimi dopisi oziroma prispevki. Le tako bo naš časopis bolj pester in zanimiv. Zanimive bi bile stare slike, iz katerih je razvidno, v kakšnih razmerah so živeli naši predniki. Tako tudi pliberško društvo prosi svoje člane za sodelovanje. Dopise z morebitnimi slikami pošljite na uredništvo, lahko pa jih oddate tudi kateremu od odbornikov. Alojz Krištof, Šmihel V smehu je zdravje! - Peter, kaj bi raje, da kupimo: bratca ali sestrico?-Mami, ali lahko naročiš, da najprej pošljejo prospekte? - Veš, ugotovil sem, da je zakon ena sama vojna....-Meni pripoveduješ? Jaz sem že v fazi mirovnih pogajanj! - Kako to misliš?- Z ženo se ločujeva! - No, otroci, povejte mi, kdaj se vrnejo štorklje z juga?-Takrat, ko moja mama obleče svojo široko obleko! se oglasi Janezek. - Moj sin je ljubljenec vseh učiteljev na šoli!-Res? Kako pa to veš?- Ker mu dovolijo, da vsak razred obiskuje dvakrat. - Kaj pa delate? vpraša mimoidoči pijančka, ki v obcestno svetilko drega s ključem.- Odklenil bi rad .. • - Kaj ne vidite, da je to obcestna svetilka?- Nemogoče! Saj vidim, da v prvem nadstropju gori luč. Člani Društva upokojencev Pliberk so bili v gosteh tudi v Št. Jakobu, kjer so jih zelo toplo sprejeli. io. julij 1992________________NAŠ UPOKOJENEC PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Utrinki z izleta Društva upokojencev Pliberk Vedno več nas je Bilo je lepo sobotno poletno jutro, 4.7. letos, ko smo se s Sienčnikovim avtobusom odpeljali iz Šmihela nad Pliberkom proti Labotu. Namenjeni smo bili v Slovenijo v zgornjo Savinjsko dolino. V Pliberku so se nam pridružili Še upokojenci v drugem, prav tako Sienčniko-vem avtobusu. Razposajeni smo bili in veseli kot kaki tretješolčki na šolskem 'zletu, čeprav jih ni bilo med nami 'Halo, ki so si bili naložili na rame že osmi križ. A dobra volja prelaga vse ovire in odpihne včasih 'udi nekaj deset let, da se spet Počutiš mlad . Tako smo se peljali skozi Mislinjsko dolino in nato seveda tudi skozi strah vzbujajoče ter tesno Hudo luknjo. Če bi ^as tam ustavilo deset „črnih žensk" bi se jih tudi ne ustrašili. Se čez Gorenjski klanec iz že smo bili, kot bi mignil, v zgornji Savinjski dolini. Videli smo že trg Mozirje in nad njim visoko Mozirsko planino, imenovano tudi Golte. Od tam nas je prijazno Pozdravljala bela cerkvica sv. Radegunde. Da, bele cerkvice, ot posejane od dobrotne božje r°ke, so nas pozdravljale z mno-gričkov in hribov. To je značilnost Slovenije in je nekaj tak° lepega, da občudujejo tudi njei, ki jo obiščejo. M Mozirju nas je izletnike Počakala velika zadrega. Hotela ^ ölte“, kjer naj bi imeli opoldne "rilo, v Mozirju ni! Taje pač na ^olteh samih, na višini 1410 m nacl morjem. Tja gori se je n'ogoče pripeljati samo z gon-°lsko žičnico. Potem je bilo po-rebno najti gostiski lokal, kjer bi ?rnogli pripraviti v dveh urah in P0' 86 kosil za naše lačne želod-Ce- Ampak, kjer je smola, je vča- sih tudi še kanček sreče! Sreča se je prizadevni predsednici Društva upokojencev Pliberk Heli Močnik nasmehnila v prijazni gostinski delavki restavracije „Gaj“ v Lokah ob „Savinjskem gaju“. Slučajno je ta ob lem času prišla v mozirsko pekarno, pred katero sta se ustavila naša avtobusa. Beseda je dala besedo! Že smo se z obema avtobusoma zapeljali za njenim rdečim fiatom do te nove restavracije. V kratkem času je bil sklenjen dogovor, da lahko pridemo med 13. in 14. uro h kosilu. Seveda smo od tu poklicali v hotel „Golte“, da nas pač ne bodo videli, ker so oni previsoko gori. Po Zadretski dolini, imenovani po rečici Dreti, smo se pripeljali v Novo Štifto nad Gornjim gradom. Tu smo si ogledali cerkev „Marija zvezda“, kije zelo lepa in stoji na dvignjenem prostoru. Davnega leta 1557 seje tu Bečkovi pastirici, gluhonemi deklici, prikazala Mati Božjaa. Deklica je prisopi-hajoč domov, spregovorila in povedala, da jo je Marija prosila za eno ovčko. „Lahko bi ji dala kar vse," soji rekli domači, presunjeni in srečni, da je deklica ozdravela. Na tem Metuljskem griču so se ljudem še pozneje prikazovali trije plameni. O tem je bil obveščen škof, ki sprva ni verjel ljudem, da se kaj dogaja na tem griču. Ko pa je sam, okleval, dali dovoljenje za postavitev cerkve na tem kraju v čast blaženi Upokojence iz Podjune je vodil izlet po lepi Savinjski dolini, kjer so se ustavili tudi pri pri cerkvi v Novi Štifti. Devici Mariji , je preko noči zbolel; nato je poslal pismo s prošnjo Svetemu očetu v Rim, da se tam postavi cerkev. Tudi škof je za tem ozdravel. Prošnji je bilo v Rimu ugodeno in cerkev so postavili leta 1561. Imenovali so jo „Nova ustanova“ (Neu Stift). K tej cerkvi so potem prihajali romarji v velikem številu od blizu in daleč. Spomladi leta 1850 pa je cerkveno poslopje pogorelo do tal. Nanovo pozidano cerkev je 13. avgusta 1854 posvetil slovenski škof Anton Martin Slomšek. S patrom klaretincem Antonom Žužkom smo pobožno opravili pete litanije. Posebej moram poudariti, da smo vsi lepo peli kot izkušen cerkveni pevski zbor. Škoda, da smo se po obisku cerkve v Novi Štifti peljali kar mimo, ne da bi se ustavili in si v Gornjem gradu ogledali mogočno stolnico in nekdanjo poletno rezidenco ljubljanskih škofov. Tu bi med drugim videli tudi šest čudovitih oltarnih slik velikega avstrijskega slikarja Kremser-Schmidta. Še večja škoda pa je, da si zaradi pomanjkanja časa nismo ogledali v zakladnici cerkve sv. Frančiška Ksaverija na hribu nad Radmirjem dragocene zbirke več kot 20 mašnih plaščev, katere so tej cerkvi darovali v 18. stoletju razni evropski cesarski dvori. Sedaj je bilo treba zopet hitro nazaj v Mozirje h kosilu. Točno ob 13 uri smo se že posedli k mizam v jedilnici Restavracije „Gaj“. Z užitkom smo pojedli vsak svoje bolj mini kot maksi kosilo. Šele okoli 16. ure smo se odpeljali v Logarsko dolino. Seveda časa ni bilo prav dosti. Ogledali smo si slap Rinka, kjer bistra voda Savinje pada v globino z 90 m višine. Ko smo zapuščali Logarsko dolino, smo od Luč dalje po Savinjski dolini še lahko videli posledice katastrofalne poplave, ki je bila L novembra leta 1990. Savinjčanom smo ob tej nesreči izdatno pomagali prav koroški Slovenci. Že proti večeru smo se še v Slovenjem Gradcu, v gostilni Murko, malo okrepčali. V poznih večernih urah smo se vrnili domov polni vtisov od lepot zgornje Savinjske doline. Ne bi bilo prav nič narobe, če bi se še kdaj peljali tja dol, že zaradi ogleda Gornjega grada, cerkvene zakladnice v Radmirju in morda znamenite cerkve v Solčavi s prelepo staro skulpturo imenovano „Solčavska Marija.“ Vera Amenitsch PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Izlet slovenskih upokojencev Podjuna v Slovenijo "Luštno je bilo” Kar dva avtobusa podjetja Sienčnik smo potrebovali; tako močan odmev naših članov je bil na odborovo zamisel, da letošnji vigredni izlet, katerega smo izvedli v četrtek, 11.6.1992, usmerimo .v bližnjo Slovenijo. Če gredo upokojenci na izlet, potem se možje seveda radi skupaj vsedejo pri kakšnem pivu . Takih izletov je v letu kar nekaj in vsi so bili doslej zelo dobro obiskani. Prvi cilj je bil (že zaradi razloga, ker se je letos več naših članov spominjalo osebne obletnice, ko so bili kot vojne žrtve izseljeni), da si ogledamo kaznilnico, ki je sedaj urejena v Muzej talcev v Begunjah. V nekdaj avstrijskem gradu so odprli žensko kaznilnico. Vanjo so med vojno nemški okupatorji zaprli menda skupno čez 12 tisoč ujetih Slovencev. Med temi ujetimi ljudmi so odbirali za kazen, v zameno za vsakega padlega nemškega poveljnika po deset ali tudi do petdeset ljudi, da so jih v svoje zadoščenje usmrtili. Zanimiva je imenska dokumentacija, ki je popolnoma ohranjena. Po tem žalostnem spominjanju smo se podali v bližnjo romarsko cerkev na Brezjah. Mlad pater je daroval, kot seje sam izrazil, sv. mašo prav za nas. Lepe spodbudne besede duhovnika, da še naprej ohranimo vero, je bila tudi prošnja posameznikov pred milostno podobo “Marije pomagaj”. Osebje bližnje gostilne Pri Mlakarju je medtem pripravilo kosilo za številne izletnike. Ker naša proga ni bila preveč dolga, smo lahko v miru užili prav izdatno kosilo. Na kratko smo se ustavili še na znametitnem Bledu. Ko smo bili že ravno v Sloveniji, smo pot proti domu usmerili prek karavanškega predora, da smo si lahko ogledali to novo “luknjo” skozi Karavanke. Lep objekt, ki pa zaenkrat nima dosti prometa. Pot nas je nato vodila po lepem Rožu. Tam smo mislili na naše kolege upokojence v Št. Jakobu. Saj smo bili z nekaterimi lani skupaj na tridnevnemu izletu na Ogrskem. Da bi zaužili še večerjo, smo poiskali Restavracijo Camp-Rož v Kočuhi, saj smo brali v Našem tedniku, da so tam na novo uredili restavracijo in da radi strežejo tudi po slovensko. In res nismo bili razočarani! Od tam pa ni bilo več daleč v Podjuno, kamor smo se dobre volje vrnili na naše domove in se že vsi veselimo naslednje skupne pireditve. Martin Komar, Kazaze Vremenski pregovori + Vremenski pregovori + Vremenski pregovori Julij Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. - Ob sv. Marjeti naj dežja ne bo; ne bi se ga veselil nikdo. Sv. Aleš soparen in suh, napravi za zimo si dober kožuh. - Če na Marijino obiskovanje deži, potem dež štirideset dni trpi. - Ako mravlje preko navade mravljišča, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo. Avgust Ob Lovrencu in Jerneju lepih dni, se vsakdo jeseni veseli. - Kakršno vreme da Kasijan, bo ostalo še marsikateri dan. - Sv. Lovrenc pa sv. Jernej lep, še dolgo v jeseni bo topel svet. - Ob velikem Šmarnu lepo, dosti grozdja bo. - Če je ob velikem Šmarnu lepo, dosti grozdja bo. - Če je ob sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. - Hladne rose sadje in žito zorijo, pa tudi večkrat črva-vijo. September Če lilj mine lepega dne, se lepa jesen upati sme. - Kakor seje vreme na Gospojnico ska-zalo, štiri tedne bo naprej ostalo. - Sv. Tilen deževen, ves mesec bo pust in reven, - Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. - Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. „Slovenska beseda je beseda praznika, petja, vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno pritrkavanje.“ Ivan Cankar „O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik! Tebe hočem hvaležno spoštovati in te ohraniti kot najdražji spomin na svoje rajne starše. Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva.“ ____________________________________________J PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Hmelj (= Hopfen) Hmelj je trpežna, dvodomna rastlina, to se pravi, prašni in Pestični cveti so ločeni; vsaka oblika cvetov je na posebni rastlini- Gojijo ga zaradi piva. Divjega najdemo tudi po živih mejah in grmovju. Najvažnejši so pestični cvetovi, ker imajo po luskah rnačic dišeče žleze, ki vsebujejo grenko snov. Zato gojijo predvsem rastline s pestičnimi cvetovi. - Cvete od julija do avgusta. - V zdravilne namene nabiramo mačice (pestične cvete v storžih) ter hmeljevo moko (lupulin) meseca avgusta in septembra. Lastnosti: Lupulin vsebuje mnogo grenkih snovi, ki ugodno vplivajo na prebavila in živce. L'poraba: Zaradi tega uporabljamo zdravila iz hmelja za pospeševanje teka, uspavanje, pomir-Jcnje živcev in pri oparnosti (ker žene na vodo). V zdravilne namene pripravljamo čaj; hmelju dodamo še drugih rastlin, npr. rožmarina, sivke, špaj-'sc (baldriana). Tudi hmeljeva moka ima iste učinke. Jemljemo J° poleno noževo konico s čajem ab z vodo. Babji prstanec (= Ringelblume) Doma je iz južne Evrope. - Pri nas rastlino gojijo po vrtovih; včasih jo najdemo podivjano po grobljah. Beli ali oranžnorumeni cvetovi so podobni regratovim cvetom. Plodiči zunanjih cvetov napravljajo okrog notranjih nekak Prstan. - Cvete od maja do no-Vembra. Za zdravilne namene nabiramo cvetne glavice (koške) °d junija do avgusta in jih sušimo v senci. Lastnosti: Vsebuje gr fnov, sluzi, milnične snovi, r ktslin ter smole in še nekaj i Pmnembnih učinkovin. Ust kri in blaži krče. L poraba: Uporabljajo g zdravilo pri krčih v trebuhu, Jn» čirih in krvavenju v žek °lnih jetrih in ledvicah ter n rvnosti; zunanje pa za izpi ran, ozeblin, vnetih oči in t 'Zazdravilo kuhamo čaj: k - 'cko posušenih cvetov det v skodelico vode; ko je k: zavrel, pustimo nekaj minut nato precedimo in damo bo Dd Po žličkah (vsaki dve i Zučko). še bolj učinkuje čaj mu dodamo nekoliko hraste l|bja, smetenjaka in jetičnik; Zmečkane rane devamo obkl 'z kuhanih cvetov; vnete rane, ozebline in čire pa izpi z vodo, v kateri smo kuhali cvetove. Za obkladke in izpiranje moremo uporabiti tinkturo iz cvetov (1 vel. žlico tinkture na 1/4 litra vode). Gladež, navadni (= Hauhechel) Je polgrm z dolgo korenino, rdečkastim, trnastim steblom, s troštevnimi listi in rožnordečimi metuljastimi cvetovi. - Cvete od junija do septembra. Raste po suhih travnikih, redkih gozdovih, zlasti pa po neobdelanih njivah. - Nabiramo korenino spomladi ali jeseni, liste pa od maja do juni- ja- Lastnosti: Vsebuje saponine ali milnične snovi, čreslovino; pospešuje izločanje vode in čisti kri. Uporaba: Pri revmatizmu, katarju sečnika ali mehurja in oparnosti (pri zaprtju) kuhamo čaj (3-5 g korenine in listov na 1/4 litra vode). - Namesto čaja uporabljamo tudi prašek (1-2 g večkrat dnevno). - Še uspešneje deluje čaj, ki ga napravimo iz gladeža, peteršilja, brinovih jagod in sladkega lesa (dobimo v lekarni). Smetlika, grižnica, kopalca, roža sv. Lucije (= Augentrost) Je majhno, košato, enoletno ze- lišče; raste kot polzajedalec po gorskih travnikih, suhih pobočjih, ob potih in redkih gozdovih. Listi so globoko nazobčeni; beli ali bledovijoličasti cvetovi imajo na trokrpi spodnji ustni rumene pege. Plod je jajčast in zaprt v čašice. - Cvete od julija do oktobra. - Ta čas nabiramo vso rastlino. Lastnosti: Vsebuje glukoside, čreslovino, nekaj hlapnih olj in grenke snovi. Uporaba: S čajem od smetlike (1-2 g na skodelico vode) umivamo bolne (vnete, prehlajene, solzne, utrujene) oči. S čajem napravljamo tudi obkladke. Pa tudi pri nahodu, glavobolu od prehlada in pri kašlju ga priporočamo. Prašek iz smetlike učinkuje proti zlatenici, napenjanju in težavah v želodcu. Vzamemo 1 noževo konico praška z vodo. Zelena (= Selerie) Je znana vrtna rastlina, ki cvete od julija do septembra. - Nabiramo koreniko in liste. Lastnosti: Vsebuje mnogo hlapnega olja. Žene na vodo (pot in seč). Uporaba: Čaj zdravi bolne ledvice, mehur, revmo, zlasti opar-nost, topi kamne in pesek v mehurju ter vodenico. Tudi sveža rastlina kot solata je dobra v isti namen. Vrba, bela (= Weide) . Je grm ali nizko drevo, ki raste ob potih in obrežjih. Cvetovi so v mačicah, plod pa je enoprede-lasta glavica. - V zdravilne namene nabiramo lubje mladih (1 do 3-letnih) vrb. Lastnosti: V lubju je salicin, ki deluje kot salicilna kislina, to je: preganja mrzlico, ustavlja kri, razkužuje, žene na vodo. Vsebuje pa tudi nekaj čreslovine. Uporaba: Kot zdravilo pri prehladih, revmi, vnetju mehurja, driski, vnetih ranah itd. uporabljamo čaj (3-8 g na skodelico vode), napravljamo ovitke za rane, grgramo ali izpiramo vnete dlesni in usta. Preslica, njivska, kvošč (= Ackerschachtelhalm) Kdo je ne pozna? Spomladi ima rdečkasto rjava stebla z luskolisti, poleti pa se močno razraste in je zelena. Raste po njivah, vlažni zemlji itd. - Nabiramo le zelena, poletna stebla. Lastnosti: Predvsem vsebuje kremenčevo, oksalno, jabolčno in še dve drugi kislini (akonitovo in ekvisetno kislino). Pospešuje zlasti izločanje vode (seča); vpliva pa tudi na krvaveče tkivo (zgo-ščuje tkivo), zlasti želodca. Uporaba: Uporabljamo jo pri obolenjih pljuč, krvavenju želodca, bruhanju krvi, čiščenju krvi, oparnosti, vodenici, revmatizmu in protinu. Ni pa priporočljivo uporabljati same preslice (zlasti dalj časa ne), marveč hkrati z rmanom, brezovimi listi in kamilicami ali pirikovo korenino. Preslica, njivska Malinjak (= Himbeere) Malinjak je grm s pecljatimi, pernatimi listi s suličastimi pri-listki ter z belimi cvetovi v pako-bulih. Plod so rdeče maline. Raste po gorskih gozdovih, grmovju in živih mejah. - Cvete v maju in juniju. - Nabiramo liste od maja do septembra, maline pa, ko dozorijo. Lastnosti: Vsebuje čreslovino in sadne kisline. V ostalem je podobno kopinjaku. Uporaba: Iz listov kuhamo čaj (8- log), ki zdravi drisko, grižo in bolečine v trebuhu. Z vodo, v kateri smo kuhali liste, umivamo lišaje, vnete oči in izpiramo usta. Zdravilna sta tudi sirup in sok iz malin. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Dom C ARI! S v Rodgorjah Star človek naj t bi imel občutka, da je porinjema rob družbe V domu CARITAS v Podgorjah trenutno živ0acientov, ki potrebujejo oskrbo zaradi svoje kronične psihične bolezni. Z veliko ljubeznijo skušajo sestr^elu s sestro Emanuelo, dajati tem ljudem občutek, da tu niso odrinjeni na rob družbe, ampak da v tem df'ahko najdejo neke vrste drugi dom. Varovanke doma se med drugim ukvarjajo tudi z ročnimi deli. Leta 1986 so se sestre preselile iz Železne Kaple v Podgorje, kjer je kupil CARITAS bivšo Koled-nikovo hišo in jo preuredil v dom za onemogle in kronično psihično motene paciente. Prvotno je v tej hiši našlo svoj drugi dom 56 bolnikov, danes pa je dom do zadnje postelje zaseden. V treh nadstropjih so lepo urejene, sodobne dvo, tri in štiriposteljne sobe, domačna dnevna soba pa je center, kjer se bolniki vsak dan srečujejo ob pomenku, brkljanju ali pa risanju. V domu je nastavljenih 34 strežnic in dve bolniški sestri. Šest sester pa skrbi za dobro duševno počutje bolnic in bolnikov. Za medicinsko oskrbo je pristojen domači zdravnik dr. Milan Hoja, ki redno, se pravi vsaj dvakrat tedensko, obišče paciente. Prav tako sta redno v hiši tudi psihiater dr. Kilzer in pa zdravnica dr. Marija Čegovnik. Samoumevno je tudi, da se v tej hiši izvaja fizioterapija in pa terapevtska telovadba, to pa predvsem s pacienti, ki jih je zadela možganska kap. Oskrbo v domu obračuna Urad koroške deželne vlade. 20% svoje pokojnine dobijo bolniki kot žepnino. Prav tako dobijo bolniki za žepnino tudi celo 13. in 14. pokoj- nino. Ostali znesek pa gre za oskrbo v domu. Razliko, ki nastane, pa morajo prevzeti po svojih finančnih zmožnostih otroci bol- „Veliko pozornost polagamo na smiselno oblikovanje prostega časa.“ nikov, sicer pa jo krije Dežela. En dan stane v domu CARITAS šil. 395.- + 10% davka, pri čemer je vključena tudi cela zdravniška oskrba. Mesečno torej stane oskrba bolnika v tem domu približno šil. 13.000.- Da se bolniki v domu ne čutijo osamljene, polagajo sestre tudi veliko pozornost smiselnemu oblikovanju prostega časa. Poleg skupnih ali pa individalnih dnevnih sprehodov imajo bolnice in bolniki možnost, da naredijo razna ročna dela ali pa da rišejo z Barbaro Möseneder. Drugi spet se zaposlijo s tem, da pomagajo v kuhinji ali pa v obednici. Seveda pa je pomembna tudi integracija v družbo in tako vodstvo doma vedno spet prireja srečanja z domačini, ki ob takih priložnostih pokramljajo z bolniki. Pomemben pa je dom za domačine predvsem tudi zato, ker znajo sestre večinoma tudi slovensko in je tako zagotovljena oskrba onemoglih tudi v njihovem materinem jeziku. Čeravno so se nekateri izmed bolnikov v zadnjih letih ali pa morda celo desetletjih prilagodili okolišci' „Ni sramota dati^starega človeka v dom. Žalostno pa je, če ima bolnik občutek, daje bil porinjen na rob družbe.“ nam in so govorili nemško, prav pri psihičnih boleznih pride p° navadi do izraza to, kar je bil° človeku položenega v zibelko. V pogovoru z Našim tednikom je sestra Emanuela povedala, je včasih zelo težko posredovat’ bolnikom občutek, da naj bi bilt0 dejanjsko njihov drugi dom. Za bolnike, ki pridejo v Podgorje direktno iz bolnišnice je to po navadi še nekoliko lažje kot pa za tiste, ki so direktno iztrgani iz družinske skupnosti. Krivično pa bi bilo obsojati družine, ki dajo starega človeka v dom, kjer mu je zagotovljena °skrba, ki jo nekateri potrebujejo 24 ur na dan. Ker so mladi ljudje danes večinoma zaposleni, tega yčasih enostavno ne zmorejo, četudi imajo velikokrat dobro v°ljo. Žalostno pa je po mnenju sestre Emanuele, da imajo pri nekaterih ljudeh dejanjsko občutek, da izobčijo starega človeka iz družine in da postajajo obiski vedno redkejši, tem dalj je bolnik v domu. „Kdor pozna življenje in vsakdan v tem domu, ve, da tu dobiva-j° bolniki ljubeznjivo in požrtvovalno oskrbo, besede tolažbe in °Pogumljenja. Ne moremo pa nadomestiti domačih in doma bolnikov,“ pravi sestra Emanuela. Težko je videti človeka, kateremu upadajo telesne moči, morda uelo umska razsodnost. Dolgo-časje, občutek nesmiselnosti ži-vlienja, potrtost, otožnost in bolehnost ter prave duševne motnje s° sopotnice človeka, ki začne harati. V praznino, katero občuti star človek predvsem še takrat, ko Se čuti porinjenega na rob družbe, knr ga nihče ne potrebuje več, se vseli še slutnja ali pa tiha bojazen Pred smrtjo, s katero se človek ne more spoprijazniti. Vse bolj se bi morali zavedati, da gremo vsi isto pot. Zavedati bi se morali minljivosti mladostnih let „Zavedati se moramo minljivosti naših mladostnih let. Vsi gremo isto pot.“ in se truditi za boljše sporazumevanje v medsebojnih odnosih, bodisi v družini, v stiku s pohabljenimi ali pa bolnimi, predvsem pa s tistimi, ki so porinjeni na rob družbe. Staranje je proces, katerega v naši družbi vse preradi tabuizira- mo. Znani pisatelj Cesare Pavese je zapisal naslednjo misel: „Če se bojite starih, se bojite življenja.“ Zavestno naj bi se človek soočal z dejstvom, da je staranje proces, kateremu se ne moreš izmakniti. Izobčenje starih, onemoglih in pohabljenih iz naše družbe jemlje možnost videti življenje v vseh dimenzijah njegove raznolikosti. Šest sester skrbi za dobro duševno počutje bolnic in bolnikov (zgoraj. Spodaj: Domača dnevna soba pa je center, kjer se bolniki vsak dan srečujejo ob pomenku. Dom CARITAS stoji v lepem naravnem okolju. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Kulturna prireditev z družabnim srečanjem društva upokojencev St. Jakob v Rožu 14. junija 1992 smo se upokojenci spet srečali na kulturni prireditvi z družabnim srečanjem v farni dvorani v Št. Jakobu. Kulturni program so izvajali priljubljeni Vaščani iz Zgornje vesce pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča ter že znani in priljubljeni ansambel Korenika iz Šmihela. Posebno seje izkazal prof. Jožko Kovačič, ki je s svojim hudomušnim povezovanjem med pesmimi znal pritegniti udeležence in jih spraviti do smeha. Med pesmimi, ki sojih izvajali Vaščani, je posebno vžgala prvič v Št. Jakobu zapeta pesem od „Brižnskih devic“. Pesem je svoj čas spisal že rajni Janez Kajžnik, pd. Mlinarcev Hajnža iz Breznice. Ta pesem obsega kar 11 kitic, katerih vsebina je izzvala med udeleženci veliko smeha in odobravanja. Na prireditvi je bil prisoten tudi gospod Hanzi Hafner iz Breznice, ki je prof. Kovačiču to pesem prvič zapel. Zelo nas je veselilo, da se je našemu povabilu odzvala tudi bivša Šentjakobčanka, pesnica Flora Rauter. Ga. Flora Rauter je v maju 1992 obhajala svoj 96. rojstni dan. Kako je pesnica še umsko čila, je dokazala s tem, da je kar med nami napisala pesem in jo prebrala. Zaradi hudomušnosti vsebine je pesem izzvala veliko smeha in odobravanja. Članica društva pa je potem prebrala še tri pesmi ge. Flore Rauter. Veselilo nas je tudi, da se je naše prireditve udeležilo zastopstvo „Društva slovenskih upokojencev Pliberk“. Ob dobri kapljici in prigrizku ter ob igri harmonikarja Francija Mejovška, so si upokojenci izmenjavali svoja mnenja; zadovoljni nad uspelo prireditvijo so se vrnili na svoje domove. Želja udeležencev po prireditvi je bila, naj Vaščani kar spet kmalu pridejo v Št. Jakob. Slika levo: Flora Rauter bere pesem, ki jo je napisala za šentajakobske upokojence. Spodaj: Mici Krištof in Dini Sitter (z leve) Upokojence društva Št. Jakob sta povsem zadovoljivo zabavala ansambel "Korenika" pod vodstvom Alberta Krajgerja (zgoraj) in "Vaščani pojo"pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Upokojenci v parku s topovi v Doberdobu Upokojenci pred spomenikom padlim prve svetovne vojne v Doberdobu v Izlet Društva upokojencev St. Jakob v Rožu DOBERDOB V soboto, dne 9. maja 1992, srno se upokojenci odpravili na enodnevni izlet s ciljem v Doberdobu. Pot nas je vodila preko Trbiža po Kanalski dolini, ki leži sbsnjena med gorami. Nadaljevali smo proti Čedadu, ki je glavno IT|esto Beneške Slovenije, naprej do Doberdoba, kjer je med prvo svetovno vojno padlo ogromno število slovenskih fantov, takrat še za rajnko Avstrijo. Kraj Doberdob je dobil ime po dobrem dobu, hrastu, ki je rasel tam okoli. Danes drugih ni več, Ter so gozdove v preteklosti pola-§oma izsekali beneški vladarji, ki s° svoj čas tam vladali. Ogledali srno si vojaško pokopališče. Zelo 2animiv je v Doberdobu tudi Park, kjer so razstavljeni topovi iz tistega časa. Po ogledu smo se 2aPeljali v Novo Gorico, kjer smo ^ hotelu „Park“ potešili glad in Zejo in se po Am zadržanju v Gorici odpeljali m. m Soško doli-n°’ kjer je bila 'o, postaja tfesto Bovec. Vožnja ko. doli-Soče in Koritnice je bila p avi užitek, saj narave še ni uničila tehnika. Preko Predila in Trbiža sito se spet vrnili v našo domovi-'j0 in smo bili srečni, da nas je s°fer brez nezgode pripeljal do-mov. Se vedno drži pregovor, ki Prnvi: „Povsod je lepo - doma je najlepše“. Čiščenje okolja Kot vsako leto so tudi letos člani Društva upokojencev Št. Jakob v Rožu v soboto, dne 11. aprila 1992, sodelovali pri vsakoletni akciji čiščenja okolja. Do letošnjega leta je Občina predtem vabila tudi naše društvo na posebno sejo, kjer so določili, kje bo kakšno društvo čistilo okolje. Tudi za letošnje leto je bilo tako predvideno. A naše društvo za to sejo ni dobilo povabila, čeprav so na predhodni seji pododobra za okolje na zahtevo odbornika SGS to celo zapisali. Ker člane društva zanima zdravo okolje, smo se sami javili na Občini in se domenili z uradnikom, da bomo počistili gozd pri Št. Jedrti v Srejah, kar smo tudi storili. Postavlja se vprašanje, ali je za to odgovorni podžupan Johann Obiltschnig naše sodelovanje namenoma zavrnil oziroma nas ni povabil? Mnenja smo, da bi kot občani naše občine morali biti člani našega društva upoštevani enakopravno! Mi Urša Simonič ■ Serajnca v "Miklovi Zali" Flora Rauter je spisala pesem v spomin na "Serajnico" Uršula Serajnca Ni Urše Serajnce zdaj tu več pri nas, saj pdršov za njo je počivanja čas. Pohrišal' jo bomo, ja to pa še zvo, nikol' je Šentpeter pozabo v ne bo! Prijazna, pobožna in fletna je b'va, flancnastah žinjov vesev'ga srca. Križ svoj nosiva je voljno vse dni, čovak, k' se v sovzah še rad nasmeji. V Miklovi Zali Serajnca je b'va, pradediji njeni so tam b'li doma. Če Rož takih žen nam še dalje rodi. obstoj naj na svetu nas nič ne skrbi. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Pranganje nekdaj - Micka Mišku 1-nik se spomnila M preteklih časov. bila polna "kreželnov". Že dva dni prej mi je mama spletla čisto tanke kitke, tako močno, da me je bolela glava in sem morala imeti glavo pokrito s "hadrco". Na dan pranganja mi je mama kitke razpletla in pokazali so se skodrani lasje, katere je zvezala s trakom. Na glavo sem dobila venček, kije bil takrat še iz voska. Ko sem bila tako napravljena za pranganje, sem dobila še „stavnico“; to je bila daljša, bolj drobna svečka, okrašena s svetimi podobicami. Ker je pranganje v času, ko sonce že zelo pripeka, se je nam deklicam večkrat zgodilo, da so se začele svečke zaradi vročine taliti oziroma upogibati in smo morale vedno paziti, da se ne prelomijo. Pri postajah smo si odtrgale blagoslovljene brezove vejice, ki smo jih potem nesle domov. Omeniti bi še hotela, daje pred vkorakanjem nemških čet v Avstrijo pri nas v Št. Jakobu pri pranganju sodelovala tudi naša slovenska požarna hramba. P° pranganju smo se še ustavili pred j cerkvijo, kjer ni manjkalo kramar- | jev - pač pa denarja. Kakašne ! "hlebeje" je mama še mogla kupiti, za več pa ni bilo denarja; vendar smo se otroci tudi takih dobrot zelo razveselili. Pranganje je bilo za nas otroke vedno posebno doživetje. V prvi avstrijski republiki smo šolski otroci hodili prangat ob spremljavi učiteljev in učiteljic. Toda to ni trajalo dolgo in spremljala nas je samo še ena učiteljica, namreč ga. Pavla Hirbernik, in potem tudi tega ni bilo več. Priprava otrok na praganje je bil poseben postopek. Seveda je morala biti za to svečanost nova oblekica. Ker so bili tedanji časi hudi in je manjkalo denarja, mi je mama sama sešila oblekico, ki je Procesija na poti do postaje. Naši furmani v starih časih 26. 4. 1643 Jacob Fugger kupi Raunhoff in hišo v Kosi. Bil je zaslišan, da pove, kako si je preskrbel vino. Prišel je baje v Beljak in naletel tam na tovornika, čigar imena pa da ne ve. Pri Kodeljiču (Gadelle) v predmestju so bili njegov tovor preizkusili (merili). Od tega je on vzel dva sodčka po 50 litrov in neki gostilničar v Gegendu, čigar imena prav tako ne ve, en sodček. Plačal je zanj 18 goldinarjev. Beljaški vinomerci so bili zraven. Ko-deljiča pa ni bilo doma. S tema dvem sodoma je prišel iz Beljaka na Žoprače, od tam pa čez Dravo k Špicarju. En tovor (sod) pa je prepustil že v Beljaku gostilničarju Goggerweni-gu pod ostrovskim gospostvom za 15 goldinarjev v cesarski valuti. Od Špicarja (sedaj je šel čez Dravo) je prišel k Adamu Trapu na Reki. Tu je prenočil. Vino je pustil na vozu. Naslednjega dne gaje ponujal Rupu Šilarju (županu). ki ga ni vzel. Prišel je v Podgrad k Zulčiču. Dal mu je pokusiti vino, ki mu je ugajalo. Sklenila sta kupčijo za 16 goldinarjev. Zulčič pa se je obvezal biti porok pri Peternelu Ro-darju za voz, ki ga je kupil Klainberger za 12 goldinarjev. Sklicuje se na več mladih fantov, ki so vino poskusili: na Jurija Pokeca, Peternala, Lesjaka, Gregorja Rodarja in Matevža Klošternika; Matevž Kloštemik je izpil dva kozarca. Stari Mikel je še pripomnil, da ni takega vina v celi sodniji. Juriju Pokecu se je zdelo prav tako dobro. Ostala dva sta enako trdila, daje vino dobro - a le poredkoma pijeta vino. Klainbergerju so dali vino pokusiti; on pravi, da ni bilo posebno sladko. Klainbergar naj prinese od mestnega župana v Beljaku potrdilo, kje je vino kupil. Če je bilo tako, kakor je povedal, bo sledila pozneje razsodba. Mi. Pranganja so bila včasih eden največjih farnih dogotkov. Franc Rehsmann se spominja Na paši Dolga leta so pretekla od tedaj, ko sem moral kot pastir z mladimi govedi na pašo. Zbrala se je vsa družina, ko snio se pripravili, da bi prvič v teni letu odgnali tri ali štiri mlada goveda v gozd na pašo. Babica je tedaj še naredila tri križce °d “prajtljna” pred hlevska vrta ln z blagoslovljeno vodo poškropila vsako govedo, ki je prestopilo hlevska vrata. Gozd je oddaljen od naše hiše le dobrega pol kilometra, zato strto morali naše telice navezati, da smo jih lahko pripeljali po Poljski poti skozi njive in travnike. Ob naši poti namreč ni bilo običajnega plota, ki je tedaj Povezoval vasi s pašniki ali gozdom, kjer so pač imeli pašno pravico. Naša vas je imela to pravico v gozdu Bur, a smo pasli tedaj le še živino treh kmetov. To so bili Jokova Hanca, Lukjev Tevžej in še jaz. Več živine in tudi več pastirjev je bilo v sosednji vasi, v Sp. Borovljah, kamor smo Ledinča-ni mejili in je bilo precej točno določeno, kako daleč smemo Pnsti našo živino. Držali pa smo se nam pridržanega predela tudi Zato, ker je bilo med pastirji sosednje vasi nekaj nekoliko bolj krepkih fantov in nismo hoteli z njimi priti navzkriž. Brav tam pa je tedaj skoraj Vsako leto oče žgal našo apnence in tudi Arihova apnenca je ’ a koj na drugi strani ceste. Pa tudi prostor za drva in hlode je d tam in trava je bila bolj so-na, tako da se je naša živina taiT> prav rada držala. Bri apnenci pa je bilo tudi ?asilno zaklonišče za tiste, ki so zgali apnenco in so bili tam na ein seveda tudi ponoči. Za nas Pastirje pa je bil to sila primeren Prostor ob bolj deževnem vre-menu. Pa tudi drugače smo se 'nkuj prav racjj za(jrževali in •grah nedolžne otroške igre, de- lali piskalce iz letnih muževnih poganjkov vrbe in se greli ob hladnem vremenu ob majhnem ognju in na jesen pekli krompir in koruzne storže. Ogenj pa smo preden smo šli domov, skrbno pogasili, da bi se gozd ne zažgal. Stikali pa smo tudi za gnezdi ptičev in če smo zasledili gnezdo vrane, je bilo za pastirja že majhno junaštvo splezati na po navadi visoko drevo in pogledati, če so se mladiči že zvalili. Nekaj teh iger pa je bilo tudi takih, ki so bile pridržane bolj pastirjem. To so bile igre, ki smo jim rekli “kozo podirati” in “maslo biljtcT. „Kozo“ smo postavili s kamenjem, ki gaje bilo okoli apnence prav zadosti. "Kozo podirati in maslo biljtd sta bili naši najljubši igri!" Postavili smo na dva manjša kamenčka kot nogo enega večjega ali dva kot trup in na vrh še enega za glavo. Od dobrih deset korakov oddaljenega mesta pa smo morali to kozo s kamnom spet zadeti, in to lepo po vrsti najprej glavo in nato šele trup. Zmagal je seveda tisti, kije največkrat zadel. Za „masovno biljtč)“ pa smo morali biti vsaj štirje. Naredili smo eno luknjo manj kot je bilo igralcev. Tisti pa, ki ni imel luknje, je skušal s palico spraviti kamen v soigralčevo luknjo. Ti pa so seveda spet morali braniti vsak svojo luknjo, ker drugače jo je izgubil in je on moral spet skušati spraviti kamen v luknjo katerega soigralca. Nekaj posebnega pa so bile Binkošti. Kot smo morali ob delavnikih pasti še pred poukom Koča Slovenskega planinskega društva na Bleščeči v šoli, je bilo treba na Binkošti napasti živino še pred mašo. Oče in mati sta me poklicala, še prej preden sta šla škropit polje z blagoslovljeno vodo. Tako sem bil v gozdu, komaj se je dobro naredil dan. Pa je bil prvi pastir tudi odlikovan z venčkom poljskih cvetlic, drugi s šopkom, zadnji pa s krastačo (strniščno kroto), katero smo imeli že teden prej ujeto in jo je tu in tam moral s klepejem „djati iz kože“. Konec junija pa je bilo paše konec. Mlada goveda smo okoli praznika Petra in Pavla spravili na pašo na dobro uro oddaljeno Kopankovo planino na Bleščečo ali nekaj dni pozneje na Borov-ščo, ki leži tik pod Jepo. Tja pa je bilo kar dobri dve uri. Tedaj je bil na obeh planinah še pastir, na Borovšči lekaj let Nac, ki je gledal na čredo in če smo prinesli našim „lek“, je vedno vedel, kje se zadržijo, da nam ni bilo treba dolgo iskati. Malenkost pa nam je mati dala tudi za pastirja in smo po navadi dobili od njega skodelico kislega mleka in vča- sih tudi še polento zraven, kar nam je po dolgi poti v poletni vročini sila dobro dišalo. Zdaj pa so te naše planine že precej zaraščene in že dolga leta osamele. Na Bleščeči ima Slov. planinsko društvo svojo postojanko in vedno, ko pridem tam mimo, se spomnim teh prvih "A Vojna je mnogo želj prekrižala!" poti v planine in na živahno življenje, ko smo se tam srečali z znanci, da bi iskali nad Borov-ščico in Gumnom prve planinske rože in da bi prišli na vrh Jepe. A vojna je vse te želje prekrižala. Ko smo se po vojni spet vrnili domov, pa so minila medtem tudi že vsa ta preprosta otroška leta. Hrepenenje priti na vrhove naših domačih gora, pa je ostalo in enkrat ali dvakrat se le odtrgam, da pustim za seboj dolino in se ozrem z vrhov na ves ta naš lepi domači svet. 10. julij 1992 14 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Nekaj za smeh Zdrava smrt Zdravnik pride k umirajočemu, mu potiplje žilo in ko vidi, da ni nobenega upanja več, mu skuša vliti poguma: „Utrip žile je dober, srce deluje normalno, vročina popušča...“ ,2 drugimi besedami,“ - ga prekine bolnik, „umrl bom pri najboljšem zdravju...“ * Miha: To je pa res čudno. Kadarkoli si pred sodiščem, te obsodijo. Luka: To se ti zdi čudno? Ko je pa toliko paragrafov zoper enega samega človeka. „Vas pa že poznam od nekod. Ali vas nisem nekoč zdravil zaradi srca?“ „Točno! To je bilo takrat, ko sem bil bolan na žolču.“ * „Breznik, kaj so storili stari Slovani, ko so prišli čez Donavo?“ Sosed zašepeta Brezniku: „Reci, da so si sušili hlače.“ * Ženitveni izgledi Filmski igralec je zaupal prijatelju: “Kmalu bom 65, imam pol milijona na banki in sem zalju- Doslednost Sodnik poučuje pričo: „Svojo izpoved boste morali potrditi s prisego, zato govorite samo čisto resnico in pripovedujte samo to, ker ste sami videli, in ne tistega, kar so vam drugi povedali. Kdaj ste se rodili?“ „Visoko sodišče, to vem samo iz pripovedovanja drugih.“ * Iz opere Ona: „Zakaj je pa sedaj samo enkrat zapel Ljubim te! Ljubim! Ljubim te!“ On: „Ljuba moja, to je samo pri Za smeh Fant je prišel v hišo svoje izvoljenke. Njen oče ga je ostro premeril z očmi ter spregovoril: „Vi torej hočete mojo hčer? Pa znate prati, šivati, krpati, otroke pestovati, ribati, pomivati in kuhati?“ ,Ja-hm-b-ha-t-ka-toda, zakaj pa naj bi vse to znal?“ „Zato, ker moja hči tega ne zna!“ seje zadrl stari. * Gost: „Kaj pa ste danes imeli z gospodom profesorjem, da je bil tako hud?“ Natakarica: „Nič posebnega. Poklical meje in vprašal, kaj plava v juhi. Vi ste pa res lep profesor priro-dopisja, sem mu rekla, da niti muhe ne poznate. In zaradi tega je bil tako hud. * „Ali veš, da je soseda pičil modras v leseno nogo?“ „Vem. Ta je potem tako otekla, da mu jo je moral zdravnik dve uri tesati.“ bljen v dvajsetletno deklico. Misliš, da se bo poročila z menoj, če bi ji rekel, da sem šele 50?“ Prijatelj mu je odkrito povedal: „Če že misliš lagati, potem boš imel več uspeha, če ji rečeš, da si 80 let star in da imaš dva milijona na banki.“ najinem gramofonu, ker je plošča pokvarjena!“ Njen prispevek „Dobro jutro, gospa!“ pozdravi pobiralec darov. „Pobiram za Zavod alkoholikov. Boste tudi Vi kaj dali?“ „Bom,“ se odreže žena. „Samo pozneje morate priti, ko bo prišel moj Janez pijan domov. Sedaj ga ne morem dati, ker je še v gostilni.“ * Logika Gospod Dreta je peljal svojega polletnega sinčka na sprehod. Čez eno uro pride nazaj domov. Ko žena ugleda voziček, se prestraši in vzklikne: .Janez, to vendar ni najin otrok. Voziček si zamenjal.“ Mož prikima: „Otrok je otrok - voziček je pa tale lepši in boljši od najinega.“ * Pravi prst Marička pripoveduje sosedi: „Ko sem videla svojega moža, kako si je šival gumb, sem mu rekla, da nima naprstnika na pravem prstu. In pomisli, kaj mi je odgovoril: .Prav imaš,’ mi je rekel, moral bi biti na tvojem.!“ * Trd kruh Grof Bobi in Rudi sta opazovala delavca, ki so tolkli kamenje na cesti. Pa se oglasi Rudi in pravi: „Trd kruh je to!“ ,Zakaj kruh?“ se začudi Bobi. ,Jaz bi mislil, daje to kamenje!“ * Moderno romanje V gorenjskem vlaku se starejša žena neprestano sprehaja sem ter tja. Sopotnik jo vpraša: .Zakaj ne sedete, mamica? Ves čas se sprehajate po vagonu.“ „Veste, zaobljubila sem se, da pojdem peš na Brezje.“ Julij 2. 7. 1866 v Rožeku rojen slikar Peter Markovič 14. 7. 1789 začetek francoske revolucije 14. 7. 1795 umrl Anton Tomaž Linhart, pisec prve zgodovine Slovencev 14. 7. 1905 umrl pisatelj Janez Trdina 26. 7. 1914 začetek prve svetovne vojne 28. 7. 1897 umrl pisatelj Janko Kersnik 31.7. 1892 umrl Matija Majar Ziljski AH ste vedeli? Avgust 5. 8. 1895 umrl Friedrich Engels 10. 8. 1893 rojen Lovro Kuhar-Prežihov Voranc 1 L 8. 1844 umrl slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar 25. 8. 1938 umrl slovenski duhovnik Vinko Poljanec 31.8. 1589 umrl pisatelj Jurij Dalmatin September L 9. 1939 pričetek druge svetovne vojne 4. 9. 1834 rojen pisatelj Fran Erjavec 9. 9. 1828 rojen pisatelj Nikolajevič Tolstoj 17. 9. 1890 rojen pisatelj France Bevk 18. 9. 1869 umrl pisatelj in jezikoslovec Anton Janežič 28. 9. 1762 rojen ljudski pesnik in tkalec Miha Andreaš 28. 9. 1831 rojen pesnik in pisatelj Fran Levstik nas mTtvmkem Sele Bistrica v Rožu Občinske volitve so za nami. Naval na naše volilce je bil jako močan. Kljub temu moremo ugotovoti razsveseljivo dejstvo, da so Slovenci naše občine dali svoje zaupanje listi domačinov. Krščanska stranka je dobila 85 glasov in s tem tudi mandat, ki ga doslej ni imela. Izvoljen je bil tako v občinski svet gospod Anton Feinig, pd. Ucar v Svečah. Bil je že pred vojno °bčinski odbornik in ima zaradi tega mnogo izkušenj. Kot napreden in uviden gospodar, cerkveni ključar in cerkveni pevec uživa Pri ljudeh splošno spoštovanje. Zato smo veseli, da smo dali Zaupanje taki osebi. (Naš tednik - Kronika, 25. marca 1954) Pliberk Pri nas je pač vedno kaj novega. Če kaj drugega ne, so pa prometne nesreče. Tako se je pripetila v petek dopoldne nesreča izven Pliberka. Vozač taksi-pod-jetja trvdke Kuehs iz Pliberka se Je peljal z osebnim avtom iz Pliberka v smeri proti Rudi. Pri križu je hotel zavoziti z zvezne ceste na lipško cesto in je dal po Pmdpisu tudi znamenje. V istem času se je pripeljal s kolesom iz Nonče vasi Anton Pistotnik iz Komelja in je zavil na levo stran; yfglo ga je na hladilnik avta. Nolo je bilo precej poškodova- J10» Pistotniku pa se nič ni zgodi- lo. (Naš tednik - Kronika, 23. septembra 1954) Vogrče (Konja so ukradli) Kaj takega pa še ne. Konja ukrasti danes, ko jih je itak tako JJtelo, ker jih traktor nadomešča. a se je zgodilo pri Nahbarju v teK'i od petka na soboto. Gospo-ar je ponoči slišal rezgetanje ®nja, šel je hlev in ko konja ni 1 0 v hlevu, si je mislil, da je ušel.Ko ga pa tudi zjutraj ni bilo in tudi uzde ne, je spoznal tatvino. Imajo pri Nahbarju hudega psa, pa smola, prav tisto noč so ga imeli zaprtega v kuhinji, ker seje tako bal nevihte. Sumijo, da ga je ukradel tisti, ki je prejšnji dan v Velikovcu ukradel moped, se z njim pripeljal v Vogrče in ga pustil ob poti. Upajmo, da bo žandarmerja izsledila tatu in da Nahbar dobil močnega in lepega konja nazaj, če medtem ne bo pri kakšnemu mesarju že zlezel v salame. (Naš tednik, 12. avgusta 1965) Celovec Na občnem zboru Koroške dijaške zveze so izvolili sledeči novi odbor: predsedestvo je prevzel Filip Warasch iz Djekš, ostali odborniki pa so Micka Wernig iz Velikovca, Gustl Malle iz Slovenjega Plajberka, Matevž Grilc iz Libuč pri Pliberku. Leni Wutte iz Št. Vida v Podjuni, Tomaž Ogris z Radiš ter Janko Oitzl iz Brnce. Za sosvet so potrdili dr. Franceta Cigana ter dr. Reginald Vospernika in kot duhovnega vodjo dr. Stanka Čegovnika. (Naš tednik, 30. septembra 1965) Železna Kapla (Blagoslovitev farnega doma) V nedeljo, dne 3. oktobra, smo imeli v Žlezni Kapli izredno slavnost, namreč blagoslovitev farnega doma. Ob tej priložnosti je naš domači župnik gospod Štefan Messner povabil k nam v Železno Kaplo milostljivega gospoda kanonika Aleša Zech-nerja. Navzoči so bili tudi duhovniki, ki so v zadnjem času kaplanjevali pri nas v Železni Kapli: Petričič, Kassl, Wutte in dr. Skuk. Najbolj razveseljivo pa je bilo, s kakšnim zanimanjem in navdušenjem so prihiteli domačini v novo farno dvorano! Dovolj ja- sno smo videli, kako si ljudje želijo kulturnega dela na odru. Upajmo, da bo farna dvorana ob vsaki prireditvi tako napolnjena, kot je bila v nedeljo. (Naš tednik, 14. oktobra 1965) Dobrla ves (Četrtkov večer) Naslednje družabno srečanje v hotelu Rutar v Dobrli vesi bo v četrtek, 14. oktobra 1965. Rojaki prijatelji, prinesite tokrat s seboj lastne inštrumente: orglice, tamburice, kitare, mehe, no kar pač znate igrati. Vstopnine ni. Po potrebi bo igrala Avsenikova godba na ploščah. Začetek je ob 8. uri. Sele Redko kdaj sledi družini žalostnemu dogotku tako hitro vesel dogodek, kakor se je zgodilo pri Zgornjem Trklu. Dne 4. februarja (1952) je tam umrla posestnica Helena Wasner. V testamentu je določila, naj ima njena nečakinja Angela, ki je bivala pri njej od rane mladosti, v hiši stanovanje do smrti. Enako pa je določila tudi vojnemu invalidu Matevžu Maku. „Če pa imava oba pravico bivati v isti hiši, pa prebivajva kot mož in žena,“ sta si rekla. Kar hitro je šlo, kajti čez dober teden sta že stala pred poročnim oltarjem. Za dan in uro poroke in maše ni vedel nihče drugi, zato tudi običajnega „zapenjenja“ in odkupovanja ni bilo. Ženin in nevesta sta vsak na eno oko slepa: on je izgubil oko v prvi svetovni vojni, ona pa že kot mlado dete na neznan način. Zato naj se pa v zakonu vsak z enim zdravim očesom tem bolj ljubeznivo gledata, se ljubita in si medsebojno pomagata. (Naš tednik, 20. marca 1952) (Kača gaje pičila) Prvošolec Slovenske gimnazije, 11-letni Toni Olip, pd. Užni-kov, je pred kratkim pomagal na Kališu spravljati seno. Ko z rokami pobaše kup sena, smukne iz tega kača, takorekoč izpod njegove dlani, ne da bi ga pičila. Manj srečno srečanje s kačo pa se mu je primerilo v pondel-jek, 22. julija. Iz gozda nad Malejem na Srednjem kotu so spravljali hlode in tudi Toni je bil zraven. Ko skuša sesti na rob pota, začuti v bedru bolečino. “Nekaj me je ugriznilo!” vzklikne. Teta Mici takoj pogleda in vidi dva vbodljaja. Z nožem takoj razreže ranico, da bolj krvavi, in Francej Roblek, pd. Pušelcev, rano izsesa. Oče je odpeljal Toneta k zdravniku in v bolnico, kjer se po dveh prejetih injekcijah Tone vrne spet zdrav domov. Nagla in spretna pomoč gaje rešila. (Naš tednik, 1. avgusta 1963) Zitara vas (“Trgatev”) V Žitrajski okolici so bili pred več desetletji številni vinogradi, ki pa so vedno bolj pešali in izginjali, tako dajih danes sploh ni več. V letih, ko so še trgali grozdje, so nato vedno imeli v znak zahvale veselo “trgatev”, na kateri se je zlasti maldina prijetno zabavala. Zadnja “trgatev” je bila leta 1915 pri Rutarju . V spomin na žitrajsko vinogradništvo pa zdaj že nekaj let vabijo-na “trgatev” k Rutarju. Letos bo to nedeljo, 6. avgusta, s pričetkom ob treh popoldne. (Naš tednik, 30. septembra 1963) Oglas Mašno vino (Vinum missae) Čč. gospodom župnikom in ostalim duhovnikom javljam, da sem postal dobavitelj mašnih vin, katera lahko od sedaj naprej stalno dobite pri meni. Kristijan Breznik, veletrgo-vnina z vinom in mineralno vodo -Celovec (02242 / 22 41) (Naš tednik, 12. maja 1966) |PŠf Znana pesnica Flora Rauter ( druga z desne) je danes zanana širom Šolarke Meščanske šole v Velikovcu leta 1938/39. (Z leve) Lizika Koroške. Na sliki jo vidite s sordniki v Št. Petru. Lesjak, M.Miškulnik, Nani Prajnik, Milica Samenik in Mirica Sreibl. še pomnite Dragi bralci, drage bralke! Če imate tudi Vi doma v albumu kako zanimivo sliko iz "zlatih starih časov", pošljite nam jo; rade volje jo bomo v naslednjem "Upokojencu" objavili. Sliko Vam potem seveda vrnemo. Poročna slika iz prejšnjih časov. Preds. Slov. Planinske- Ali ste mogoče sami na sliki? Poglejte natančneje, mogoče celo še poznate koga. Na sliki vidite učence ga društva Jozej Miklavčič z petega rarzeda osnovne šole v Št. Jakobu v šolskem letu 1938/39. ženo Lizo, rojeno Paul. 11! Tako so pred 40 leti med Pliberkom in Nončo vasjo spravljali seno. Rej pod lipo v Bistici na Zilji. Stara ljudska šega seje ohranila do Danes je konja seveda že zdavnaj nadomestil traktor. danšanjega dne. Sliaka je iz leta 1943. Reportaža žičnih občinah postaviti ne le dvojezične krajevne napise, armpak tudi dvojezične kažipote- Tako je županja kot izvajalni Qrgan zveznih zakonov pošte-n° v zamudi. Občinski odborniki se v Bilčovsu očitno ne zavedajo dejstva, da pri postavitvi aapisov in kažipotov ne gre zgolj za izpolnitev dvojezično-ste ampak predvsem tudi za izpolnjevanje zakonodaje. Vprašanje je, kako dolgo je mogoče tektizirati in izpolnjevati samo tiste zakone, pri katerih ni političnih diskusij. . Prav tako perfektno je opra-vüa županja svojo nalogo tudi [te koncertu nemškega zbora, ki je pred kratkim praznoval Svojo okroglo obletnico. Nekateri so bili začudeni, da v svoji funkciji ni spregovorila kakšne uesede, ali pa čestitala zboru. 2 molčanjem pa si je seveda ^žje prihranila vsak komentar. “e bi spregovorila, bi morala Quantschnigova jasno pokaza-te ali je mnenja, da velja multikulturnost samo za slovenska društva ali pa morda tudi za nemška. K sodelovanju sta bila Povabljena tudi slovenska zbora Vaščani in Moški pevski zbor SRD „Bilka“, ki sta se pokazala prav „multikulturno“. Medtem, ko s strani nemško govorečih seveda ni bilo slišati n|ti ene slovenske besede ali Pa pesmi; sta slovenska zbora Pozdravila svojega soseda se-teda tudi z nemško pesmijo. Le ako naprej, potem bomo v „ptkem res imeli poleg nem-skih še dvojezično društvo, v občini praznino ali pa piktogra-me namesto napisov in kažipo-ov, prav kmalu pa bomo smeli govoriti slovensko le še med 'rimi stenami privatnih hiš. Grobne novosti računih do šil. na dan na vsakem ^anilnih 40.000 račn ’ "a aan na vsakem j2v-"u- ln vplačila? Ta je možne na h ' na tekoči račun kakor tudi nem raniteo knjižico v neomeje-naihr^H08^' dodatne storitve ki so kor'stijo tistim osebam V072A POk'icno mnogo na poti študir-6171’ študentom, ki ne vsemw V kraju bivanja, ir Pust S lm’ k' Praživijo svoj do Pri nas v Avstriji. ^-baimk zadevah. KONCERT MOPZ „FANTJE NA VASI“ IZ CLEVELANDA „S pesmijo gojimo slovensko besedo“ Krščanska kulturna zveza in Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus“ iz Celovca sta v torek vabila na pevski koncert v Modestov dom, kjer je nastopil zdomski Moški pevski zbor „Fantje na vasi“ iz Clevelanda (ZDA). Gostovanje je bilo hkrati tudi priložnost srečati se z znanci in rojaki. Zborovodja Janez Sršen: „S slovensko pesmijo skušamo ohranjevati naš materin jezik tudi na drugem koncu sveta!“ Presenetljivo visoko število poslušalcev (dvorana v Mode-stovem domu v Celovcu je bila nabito polna) se je odzvalo povabilu KKZ in MePZ „Jakob Petelin Gallus“ na koncert MoPZ „Fantje na vasi“ iz Clevelanda. Le-ti pa so ta večer dokazali, da je tudi daleč proč od domovine možno kakovostno kulturno snovanje. Njihovo petje je izžarevalo neizmerno ljubezen do slovenske pesmi. „Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan“ je zadonelo prepričljivo in mnogi v dvorani so ob ponosno podani pesmi „Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala“ le s težavo skrivali solze v očeh. Izbira pesmi „Fantov na vasi“ je bila posrečena, saj so se lepo izmenjavale domoljubne in koroške narodne pesmi, med temi so izstopale še posebno tiste z novo, a zelo zanimivo priredbo. Moški zbor „Fantje na vasi“ je bil ustanovljen pred 15 leti (1977); takrat so bili še študentje na višjih šolah in univerzah. Danes je v zboru 17 pevcev, razen enega so vsi sinovi povojnih beguncev, rojeni v Ameriki. Pojejo le iz ljubezni do slovenske pesmi in s tem pomagajo vsaj malo ohranjati materino besedo v tujini, je pripovedoval zborovodja Janez Sršen. V Clevelandu sodelujejo pri raznih slovenskih prireditvah, vsako jesen pa se predstavijo s samostojnim koncertom. Gostovali so v raznih mestih Amerike in Kanade, kjer živijo Slovenci, že dvakrat so nastopili tudi v znanem Lincoln Centru v New Yorku. Nekateri med njimi so že bili tudi na Koroškem, in sicer tedaj, ko je pred 11 leti pri nas gostoval MePZ „Korotan“ iz Amerike. Letos so se odzvali povabilu Katoliškega središča Slovencev po svetu v Ljubljani, katerega vodi župnik g. Janez Rihar. Na 14-dnevnem obisku matične domovine so imeli šest koncertov (med drugim tudi v Ljubljani in Portorožu), ogledali pa so si tudi nekatere znamenitosti. V njih vzbuja največjo pozornost čudovito naravno okolje Slovenije in Koroške. Zborovodja Janez Sršen: „Narava je tukaj nekaj posebnega, zelo lepa, od vsega najlepša pa so planine in gore .. . !“ Med dvodnevnim gostovanjem na Koroškem so si ogledali tudi košček koroških lepot ter srečali tukajšnje znance, tako člane raznih zborov, katere so spoznali na njihovih gostovanjih v Clevelandu, kakor tudi poznane rojake. Višek gostovanja je bil seveda koncert v Modestovem domu, ki je hkrati ponosen dokaz, da je prav slovenska pesem tisti enkratni zaklad našega naroda, ki mu daje neizmerno življenjsko voljo, ne glede na to, na katerem koncu sveta se pesem glasi. Razno stran 10. julij 1992 petek, 10. julij 1992 Razno KOROŠKA — SLOVENIJA — ŠTAJERSKA Poletni lutkovni pristan Poletni lutkovni pristan seje pričel 22. junija v Kot-mari vasi, končal pa se bo 1. avgusta v Železni Kapli. Predstave so namenjene predvsem malčkom iz dvojezičnih vrtcev in ljudskošolskim učencem, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Doživeli pa smo tutii nekaj izjem. Piše mag. Mojca Uršič „Poleti so gledališča za stare in mlade zaprta, otroci pa imajo obilico prostega počitniškega časa. Naše festivalske predstave bodo popeljale otroke v svet pravljic in domišljije. ... Na prvem mestu je za nas veselje otrok, s pestrim festivalskim sporedom pa želimo tudi spodbujati hitrejši razvoj in širjenje lutkovne umetnosti . . .“ — to so besede, zapisane v razglasu 3. mednarodnega lutkovnega festivala 1992, imenovanega Poletni lutkovni pristan, v organizaciji Lutkovnega gledališča iz Maribora, Kulturinitiative Kürbis iz Wiesa in Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Od 14. junija do 22. avgusta bodo po različnih krajih Slovenije, avstrijske Štajerske in Koroške ter v Trstu odigrali 25 različnih lutkovnih predstav, ki prihajajo ne le iz dežel organizatork, temveč tudi iz Češke, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske in Japonske. Koroški del festivala se je že pričel. To najbolje vedo mladi gledalci, ki so si lahko ogledali štiri od šestih različnih predstav. Predpretekli teden je Cveto Sever iz Kranja razveseljeval otroke Kotmare vasi, Sel, Bistrice na Zilji, Marije na Zilji in iz Št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu z znano pravljico o Janku in Metki, Gledališče v Buči (Theater im Kürbis) iz Wiesa pa se je v Celovcu predstavilo z ljubko igrico, naslovljeno Valentin, ki govori o življenju male gosenice; danes teden, v petek, 3. julija, je v Železni Kapli gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Korenčkov palček, minuli ponedeljek, 6. julija, pa je Lutkovno gledališče iz Zagreba v Pliberku predstavilo igrico z naslovom Jajce. Na Koroškem bosta sledili še dve predstavi, in sicer bo 31. julija v Železni Kapli gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora s Čarobnim studencem, takoj naslednji dan (1. avgusta) pa bodo prav tam Celovčani predstavili še Jurija Murija. Prve štiri predstave so se odvijale še v času šolskega pouka in so bile namenjene predvsem učencem ljudskih šol, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, in najmlajšim, ki obiskujejo dvojezične vrtce. Seveda pa izjeme potrjujejo pravila, kot pravi pregovor. Predstavo Valentin, ki se je odvijala v Modestovem domu v Celovcu, so si ogledali tudi nemško govoreči otroci iz celovške Ljudske šole Karl Renner. Pripomniti pa moramo, da v tej igrici ni bila spregovorjena niti beseda, saj so imeli glavno vlogo gib, glasba in svetlobni efekti. Ljudski šoli Marija na Zilji in Železna Kapla pa gostujočih igric nista nudili le dvojezičnim otrokom, temveč vsem svojim učencem. Še posebej moramo to potezo pozdraviti v Mariji na Zilji, kjer je ravnateljica LŠ Maria Jobst vsa navdušena nad otroki, ki so ne glede na jezikovno bariero, ki jo je lutkar Cveto Sever s svojim načinom igre, ki ga lahko poljubno prilagaja publiki, dovolj uspešno pre-moščal tudi pri otrocih, ki niso vešči slovenščine, zato so predstavo dobro sprejeli. Pripomniti moramo še, da je Ljudska šola Marija na Zilji prvič sprejela ponudbo KKZ in kot kaže odziv, se v prihodnje obeta še lepo sodelovanje s to šolo. ■ ■ ■ t * it a ■ a ® ■ ■ mm m m Velik praznik župnika Stanka Trapa - srebrna maša Lepa množica ljudstva je šla skupno z bistriškim dušnim pastirjem Stankom Trapom slavit 25-letnico maševa-nja. Slabo vreme ni moglo zmračiti veselih obrazov v nabito polni cerkvi na Ziljski Bistrici. ■ Jr Župnik Valentin Gotthardt slavil srebrno mašo Foto: Fera Skupno s srebrnomašni-kom je opravil mašne obrede dekan Walcher, ki je spregovoril tudi kot slavnostni pridigar. Sv. daritev so olepšali še cerkveni pevci, bralci in domači kvartet. Pred mašno daritvijo, med njo in po njej je mlado in staro voščilo slavljencu. Gospa Milena Pipp pa je v posebnem slavnostnem govoru na kratko orisala pot srebrnomašnika v duhovniški stan in z besedami, polnimi trdnega prepričanja, izrekla to, kar gotovo mnogo bistriških vernikov misli; namreč, kako potreben je dober duhovnik za farane. Obenem se je zahvalila za doslejšnje vzorno in vestno opravljanje tako pomembnega poklica. 4. julija je v Galiciji daroval ponovitveno srebrno mašo župnik Valentin Gotthardt. Mašno daritev so popestrili'otroci z branjem življenjskih modrosti, cerkveni pevci in gališki otroški zbor pod vodstvom Mire Blažej. Florijan Juch — v imenu župnijskega sveta — in župan Jože Wutte sta se zahvalila župniku s toplimi besedami priznanja. e povso P ihtezavah, ki gradi na krščanskih vzgojnih.^,^osobn^^J J J^ranfvoJ'™ ™9tädse°vefaaSamofnVi!m P0'“a|“ -»Sot mu izrekamo vso podporo. S skupnimi močmi vseh vzgojiteljev, poverjenikov in predvsem ravnatelja bo treba ponovno utemeljiti in zasidrati zaupanje naših staršev v Modestov dom. Prizadevamo si, da bi ustvarjali tako vzdušje, v katerem se počutijo dijakinje in dijaki domače. Hkrati se trudimo za pogoje, ki omogočajo uspeh v šoli in v poklicu. Kot odbornikom Mohorjeve družbe nam je pri srcu dober in pozitiven odnos do Narodnega sveta koroških Slovencev in „Našega tednika", ki naj bi ga v bodoče ne obremenjevali po nepotrebnem. Naša želja je, da bi bili drug drugemu v podporo in ob medsebojni pomoči reševali zastavljene naloge. Za odbor Mohorjeve družbe: dv. sv. dr. Pavel Zablatnik, predsednik dr. Anton Koren, direktor Offener Brief an den Landesparteivorstand der Sozialdemokratischen Partei Österreichs —- Landesorganisation Kärnten Der dreiparteieinige Schutzder Ehre einer Abwehrkämpferbundveranstaltung hat nicht nur Betroffenheit, sondern auch eine breite politische Diskussion ausgelöst. Obwohl es wahrscheinlich wenig Sinn hat, durch breit angelegte Diskussionen den Veranstaltern ein Maß an Beachtung zu schenken, dassienichtverdie-nen, erscheint es notwendig, solche nicht nurfür Kärnten eminent politische Fragen in den Gremien eingehend zu besprechen, die Notwendigkeit der Exponierung des Vorsitzenden als Repräsentanten der Partei zu hinterfragen und Richtlinien fürdie Zukunft zu erarbeiten. Es könnte ja sein, daß die SPÖ in dieser für das Land sicher nicht existenziellen Frage, doch zu einer eigenen Position gelangen und somit autonom agieren könnte. Schicksalhafte historische Entscheidungen und verdienstvolle Persönlichkeiten sollen eine entsprechende Würdigung erfahren. (Eine Bewertung sollten kompetente Historiker vornehmen.) Esfällt jedoch auf, daß das offizielle Kärnten eine solche Würdigung Veranstaltern überläßt, denen die Verbreitung des „wachsamen“ Mißtrauens und die Aufrechterhaltung der „Ur“ängste näher liegt, als Vertrauen und Freundschaft. Das allerdings ist jener Stoff, auf dem die Aggressionen wachsen. (Leider muß in unseren Tagen auch eine Generation, der die Grauen der Weltkriege erspart blieben, erleben, daß in Wirklichkeit der Krieg nicht erst mit dem ersten Schuß beginnt). Für die Friedenssicherung und Friedenserhaltung sollte man mehr Gespür entwickeln. Es fällt weiters auf, daß ausgerechnet Hans Steinacher bei den genannten Veranstaltern ein besonders geliebtes Objekt des Gedenkens darstellt. Andere verdienstvolle Zeitgenossen, wie etwa Hülgerth, Lemisch, Perko-nig, werden da etwas vernachlässigt. Könnte es sein, daß dies doch etwas mit dem „Sieg in deutscher Nacht“ zu tun hat? Ein selbstloses Agieren der Parteienvertreter ist sicherlich gefragt. Auftritte bei den derartigen Veranstaltungen dürften aber doch nicht zu den vordringlichen staatsmännischen Verpflichtungen unserer Politikerge-hören. Wenn schon der Bedarf besteht, die Ehre derartiger Aktionen oder ihrer Veranstalter zu schüzten, so schafft es sicherlich ein bestimmter Politiker, der sich dort letztlich seine Stimmen holt, auch allein. Thomas Ogris f. d. AG „Österreichische Volksgruppen in der SPÖ“ Radio / TV / Prireditve T PETEK, 10. julija Blaže in Nežika II in A glasba. T« SOBOTA, 11. julija T r* Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D NEDELJA, 12. julija 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Hanzej Olip). E 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. N PONED., 13. julija Počitnice—dopusti: Kje in kako jih bodo preživeli naši V rojaki? TOREK, 14. julija R Partnerski magazin. A SREDA, 15. julija Glasbena sreda. Večerna: Radost v glasbi D (mag. Andrej Feinig). 1 ČETRTEK, 16. julija Rož — Podjuna — Zilja. U Nedelja, 12. julij, ob 13.00 v TV 2 Kam vodijo koroške ceste: še vedno v Jugoslavijo ali v Slovenijo? Bo letošnja turistična sezona zadovoljiva? Begunci: nov dom tudi pri slovenskih družinah na Koroškem Na Gracarci bodo razkrili grobišča in najdišča keltske naselbine O kresi se dan obesi: številni običaji ob začetku poletja OBJAVA Zavod šolskih sester v Št. Petru sporoča, da je SPREJEMNI IZPIT na Višji šoli za gospodarske poklice v sredo, 8. julija 1992, ob 8. uri. Obenem obvešča tiste starše, ki so iz katerih koli razlogov zamudili februarski rok, da so v utemeljenih primerih prijave možne tudi še zdaj. V ta namen naj se telefonsko ali pisno direktno povežejo z ravnateljstvom. Višja šola Št. Peter, 9184 Št. Jakob, telefon 04253/275012. Vodstvo šole Globasnica 4. OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR Čas: v nedeljo, 12. julija Kraj: v Čepicah pri Globasnici Moštva iz vseh vasi občine se lahko prijavijo do sobote, 11. 7., v gostilni JUENNA. Čakajo lepe nagrade! Za publiko keglanje na travi! Rebrca TEDEN MLADIH UMETNIKOV Čas: od ponedeljka, 27. julija, do sobote, 1. avgusta 1992 za otroke od 6. do 11. leta v Mladinskem centru na Rebrci. KREATIVNI DNEVI ZA DEKLETA Čas: od ponedeljka, 20. julija, do petka, 24. julija 1992 za dekleta od 12. do 16. leta v Mladinskem centru na Rebrci. Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, tel.: 0463/516243 Železna Kapla „ČAROBNI STUDENEC“ (Edi Majaron) Nastopa: Lutkovno gledališče iz Maribora v petek, 31. julija, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: Krščanska kulturna zveza POLETNA NOČ Čas: v soboto, 11. 7., ob 20. uri Kraj: pri občinskem kopališču v Železni Kapli Igral in zabaval vas bo: Ansambel „Fantje treh dolin" Bogat srečolov. Vložek: nastop dveh koroških prvakov v „Rock and Rollu“ (1. Villacher Rock and Roli Club) Prireditelj: SRD „Zarja“ v Železni Kapli Žužalče DRUŠTVENI PIKNIK Čas: v soboto, 11. julija, ob 18. uri Kraj: pri Trunku v Žužalčah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci. Dobiček je namenjen akciji „Sosed v stiski“ PRODAM CITROEN 2 CV letnik 1986 64000 kilometrov telefon 04228/2776 KULTURNI VEČER Čas: v petek, 12. 7., ob 20. uri Kraj: v Ljudski šoli v Žitari vasi Nastopajo: Cerkveni zbor Žitara vas, Cerkveni zbor Št. Lipš, Folklorna skupina SPD „Trta“, Moški pevski zbor SRD „Trta“, Terzett Turnersee Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žitari vasi KONCERT BLUES-BREAKERS in LAČNI FRANC Čas: v soboto, 11. 7., ob 19.30 Kraj: na trati pred ljudsko šolo v Bilčovsu Uskovniški teden ’92 ČLOVEK BITJE V ODNOSU 1. tečaj: ned. 19., do ned. 26. 7. 2. tečaj: ned. 2., do ned., 9. 8. Planina Uskovnica, Pokljuka, Slovenija Pon.: Odnos do samega sebe (Alojzij Snoj) To.: Odnos do drugega (Pavle Kogej) Sr.: Pohod v gore Če.: Odnosi v zakonu in družini (Vanja in Miklavž Kržan, Marinka in Peter Šlajpah) So.: Presežni odnosi. Odnosi do Boga (imre Jerebic) Prijave in obvestila: Jože VIDIC, Tabor 29, SLO-61380 Cerknica (061-791-174) Bekštanj SLAVNOSTNI KONCERT — 10 let „Polizeichor Villach“ (1982—1992) Čas: četrtek, 9. 7., ob 20. uri Kraj: stari grad Bekštanj (Burgruine) Nastopajo: Bleiberger Viergesang, Gemischter Chor Ledenitzen, Grenzlandchor Arnoldstein, Polizeichor Villach, Slovenski Oktet, Singkreis Wörthersee, Volksliedensemble Landskron Prireditelj: Polizeichor Villach Sele-Borovnica POLETNI KONCERT Čas: v soboto, 18. 7., ob 20.30 Kraj: gostilna TRKL Sele-Borovnica Nastopajo: Ansambel „Fantje izpod Rogle“, Reisberger Dirndln, vokalni kvintet bratov Zupan Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem Celovec Slovensko planinsko društvo Celovec vabi s prijatelji iz Celja na otok KORZIKO. Rok prijave: 15. 7. 1992 Prijave: R. Brumnik, tel. 0463/ 4680120 ali zvečer 220293 Udeležijo se lahko tudi pravi dopust' niki, družinski člani, ki se bodo pač kopali, ker planinovanje ni obvezno-Čas: od 31. avgusta 1992 do 6. septembra 1992 Cena potovanja je 4500,— ATS p° osebi, plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila. V ceno potovanja so vključeni naslednji stroški: avtobusni prevoz, stroški dveh voznikov, cestnine po Italiji, takse, prevoz z ladjo, vstopnine za oglede zgodovinskih znamenitosti, prenočišča z polpenzionom v dvoposteljnih sobah s tušem in WC, organizacija in vodstvo izleta. SODALITAS Od sobote, 12. julija, ob 18. ud do sobote, 18. julija, ob 13. uri DESETIČ SLOVENSKE POČITNICE Vodi: mag. Miha Vrbinc s skupino sodelavcev_______________ od sobote, 12. julija, ob 18. uri do sobote, 18. julija, ob 9. uri FERIAE LATINAE Vodita: mag. Felix W. Kucher in p. mag. Christian Brandstätte^ od torka, 14. julija, do torka, 21-julija IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA SLOVAŠKO Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck______________________ od srede, 26. avgusta, do sobote, 5. septembra IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V BURGUNDIJO — Francija Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck______________________ od petka, 25. septembra, do srede, 30. septembra IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V PRAGO Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck. -i Q petek, I O 10. julij 1992 Prireditve / Oglasi Dobrolske mwk» Koncert z ansamblom MARELA INTERNATIONAL v sredo, 22. julija 1992, ob 20. uri v SAMOSTANU v DOBRLI VASI Ob slabem vremenu v AVLI GLAVNE ŠOLE v Dobrli vasi Prireditelj: Dobrolske novice Premiera igre: „SALON EXPON“ (Jana Kolarič) — MUSICAL Čas: v nedeljo, 19. julija, ob 20. uri Kraj: v farnem domu v SELAH Nastopa mladinska gledališka skupina KPD „Planina“ v Selah Režija: Franci Končan Gib: Marjan Sticker Glasba, petje: Boris Roškar, Roman Verdel Kostumi, scena: Breda Varl Koncertna agencija •'lernen Ramovš Management d. o. o. X. FESTIVAL RADOVLJICA 1992 svef iCh*a ^es,'va'a Radovljica: koncerti ob — v h ~ močan poudarek na stari glasb vtUnS-^' izvajalci mednarodnega izborr Sorio|entično okolje baročnega dvorca — \ nkt °vaniu z Občino Radovljica in Mi-nistrstvom za kulturo RS. 26- 7-: Slavnostno odprtjefestiva-na (n8, uriT Ryolerakado, baročna violi-čomk ?n Haa9' Tokyo). Shalev Adel. Ba u9!? (Tel Aviv' Praha). Program: J. S. n' 6 violinskih sonat BWV 1014—1019 Apert "L8' 7': Pihalni ansambel Musiča Mozart | rgarno (Italija). Program: W. A r - L- van Beethoven (Zagreh)1| l" Val,er DešPali- violt Istvan Römer, kitara (Zag ni. 2 ;-"»^onsortCMünchen).3 oratorMm^8’,bas’ orgle' ,utnia- Pr‘ di or p mskešole(Carissimi, Fres ' Qraziani, Kapsberger). "avta^Lh.br" K'emen Ramovš, kij he klin Ju^llana)- Program: 400 let\ «er R^nuSte flavte (Bassano, de Bc ch, Heberle, Hirose, P. Rami p 1 11 uoc, r. neti 11 9lashA 7r'r?': Accentus, ansambel; i'dilan D.Dunai)- Johanna Miner, 0 Thom= ?hard Obschütz. Michael s Wimmer: mezzosopran, \ gamba, vilhuela da mano, kljunaste flavte, vilhuelad'arco, üd. Program: Lamusicapopulär y artistica — glasba španske renesanse okoli 1500. Nedelja, 9. 8.: Maggie Cole, čembalo (London). Program: Händel, Rameau, Bach, Frescobaldi, Scarlatti, Galuppi. Vsi koncerti bodo v radovljiški graščini ob 20.30 uri. OB 50. OBLETNICI IZSELITVE IN V SPOMIN DOMNOVI ČETI XIII. Pohod na Ko-melj in SPOMINSKA SVEČANOST v nedeljo, 19. julija 1992 Za pohodnike bosta na voljo dve pohodni poti: 1. za tiste, ki radi in lahko grejo peš, je zborno mesto pri Janku Apovniku na Borovju. Odhod od Apovnika bo ob 10. uri preko Šmarjete do spomenika. Pot je dolga 7 km v eno smer. 2. Za tiste, kine morejo cele poti hod iti peš, je do 11.30 zborno mesto pri gostilni PISTOTNIK na Komelju. Pot je dolga 3 km. Odhod od Pistotnika je ob 11.45 uri. Ob 13. uri bo spominska svečanost in sv. maša, nato družabno srečanje. Zveza koroških partizanov področni odbor Pliberk SPD „EDINOST" v Pliberku Zveza slovenskih izseljencev PROMOTION Predstavništvo slovenske propagandne agencije v Celovcu potrebuje dinamičnega in urejenega sodelavca Z delom lahko začne takoj. Telefon: 61481534, 61374638; faks 61374638 OGLAS NAPRODAJ stanovanjska hiša z dvema stanovanjema v Železni Kapli štev. 234. Deloma opremljena. Informacije — telefon: 0 42 37 / 23 0 23. Za izvirnost mišljenja in pisanja — v šoli in zunaj nje Milena Blažič: Kreativno pisanje Nadvse zanimiva knjiga odpravlja naivno predstavo, da je ustvarjalno pisanje nekakšno šolanje le pisateljev in pesnikov. Pri ustvarjalnem pisanju namreč gre zlasti za razgibavanje človekovega mišljenja, domiselnosti, iznajdljivosti, izvirnosti in razvijanja prožnosti. Knjiga torej pospešuje razvoj odprtega (divergentnega) mišljenja, spodbuja funkcije desne možganske polovice. Z levo polovico se kar preveč ukvarja tradicionalna šola, preveč, kolikor v njej prevladuje učenje že gotovih spoznanj in preveč zaprto (konvergentno) mišljenje, ki v življenjski praksi kar hitro odpove. Ukstvarjal-no pisanje temelji na odkrivanju zvez med stvarmi, ki jih doslej še nihče ni povezal. V knjigi so za teoretskim delom vaje in primeri besedil, ki segajo od domislic predšolskih otrok preko kratkih spisov Ijudskošol- skih otrok in gimnazijcev do študentskih esejističnih poskusov. Dragoceni so v knjigi psihološki nasveti, naj učencev med pisanjem ne izpostavljamo stresom (Pazite na to , Pazite na ono . . . , Držite se naslova), naj jim damo dovolj časa za premislek in dovolj gradiva za oblikovanje ter naj krepimo njihovo jezikovno samozavest s tiskanjem njihovih spisov in z udeležbo na literarnih prireditvah. O otroških spisih mnogi pomilovaje govorijo, da so netočni po vsebini, da so slabo zgrajeni in da so polni pravopisnih napak. „V tej knjigi pa beremo iskrive spise. V sebi se sprašujemo, ali smo odrasli zmožni take miselne svežine in ali bi smeli biti učitelji tako duhovitih otrok,“ končuje oceno knjige in priporočilo zanjo univerzitetni profesor France Žagar s Pedagoške fakultete v Ljubljani. S. M. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/MI. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/IM, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Str. 25/IM, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. Hans Gross: "garantiram II. ligo "Mister Europacup" pri SAK essmm m.m messsm Pri SAK moštvo “stoji”. Na ladji je tudi novi igralec, ki naj bi privabil na igrišče še več gledalcev. Pretekli teden je podpisal za SAK “Mister Europacup”, 32 - letni Hans Gross. Hans Gross je igral 5 let za Rapid ( skupaj s Kranklom) in 5 leta za LASK. Z obema ekipama je igral v evropskem pokalu, kjer je z Rapidom dvakrat premagal Inter Mailand. V obeh tekmah je dal Gross odločilne gole in je zaradi tega dobil naziv “Mister Europacup". Gross pa je znan tudi po svojih izrednih prostih strelih ter lepih podajah. Lani je Gross igral še pri celovški Austrii in kratko tudi pri Wernbergu. Zakaj se je odločil za SAK? “ Ker je SAK trenutno najboljša ekipa na Koroškem,” pravi Gross, ki hoče še enkrat v II. ligo. , Zato je podpisal pogodbo, v kateri se obveže, da bo igral tudi v II. ligi za SAK. In u _ koliko stane Ikft SMS ,., Gross? “Ne-Fr -ISfrJ ■ kateri klubi so L ..J mi ponujali več Adi Blažej (Žitara vas) (WAC, Matrei idr. op. uredn.), toda SAK je športno najbolj zanimiv," pravi Gross, ki je v Celovcu pričel delati. Po svojih izrekih je bil Gross vedno znan; tako je na primer obljubil, da bo Urschitz z njegovimi podajami dal letos kar 10 golov več. In kdo bo letos streljal proste strele? Gross: “Seveda Hoher! Toda če prvih petkrat ne zadene, potem bom jaz poslal žogo v mrežo.” Pri SAK se še pogajajo za Walterja Hochmaierja (Sportklub) in za Lojzeta Sadjaka, ki je ta teden trenrial pri Admiri Wacker. Vsaj enega naj bi bilo možno pridobiti. Razbil se je verjetno transfer Ro- berta Skoffa (Pliberk), ker zahteva Pliberk zopet en- krat astronomsko vsoto. Podpisal je zopet Werner Zvest SAK: Urschitz Urschitz, ki bi igral za SAK tudi v II. ligi. Pravtako je svoj podpis dal pod pogodbo “profesor” Rade Savič, za katerega se je potegovala celovška Austria, ki zdaj hoče Camila Brdžanoviča ter tudi vratarja Heinza Wastiana. “Če ima Austria dovolj denarja," naj se javi, pravijo pri SAK. Ker je SAK pridobil še dodatnega napadalca, se je za eno leto v Zitaro vas preselil “goleador” Adi Blažej. Ta teden je SAK angažiran ^ celovškem mestnem pokalu, konec tedna (16.-19. julija) pa so na sporedu priprave na Brdu Prl Kranju (bivša Titova residenca)' kjer ga čaka kot nasprotnik slo' venski prvak Olimpija Ljubljana. ...............................................' NOGOMETNO PRVENSTVO KOROŠKE LIGE 1992/93 1. kolo (25-/26. julij): SAK - Breže, Lienz - Trg, Velikovec - WAC, Wem-berg - Št. Vid, Wietersdorf - VSV, A. Wolfsberg - Mölltal, Treibach - Austria, Pliberk - Matrei 2. kolo (1.12. avgust): Lienz - SAK, Trg - Matrei, Austria - Pliberk, Mölltal -Treibach, VSV - A. Wolfsberg, Št. Vid -Wietersdorf, WAC - Wernberg, Breže -Velikovec 3. kolo (8./9. avgust): SAK - Trg, Velikovec - Lienz, Wernberg - Breže, Wietersdorf - WAC, A. Wolfsberg - Št. Vid, Treibach - VSV, Pliberk - Mölltal, Matrei - Austria 4. kolo (15./16. avgust): SAK -Velikovec, Trg - Austria, Mölltal -Matrei, VSV - Pliberk, Št. Vid - Treibach, WAC - A. Wolfsberg, Breže -Wietersdorf, Lienz - Wernberg 5. kolo (22.123. avgust): Wernberg -SAK, Velikovec - Trg, Wietersdorf -Lienz, A. Wolfsberg - Breže, Treibach - WAC, Pliberk - Št. Vid, Matrei - VSV, Austria - Mölltal 6. kolo (29./30. avgust): SAK -Wietersdorf, Trg - Mölltal, VSV -Austria, Št. Vid - Matrei, WAC - Pliberk, Breže - Treibach, Lienz - A. Wolfsberg, Velikovec - Wernberg 7. kolo (5./6. september): A. Wolfsberg - SAK, Wernberg - Trg, Wietersdorf - Velikovec, Treibach -Lienz, Pliberk - Breže, Matrei - WAC, Austria-Št. Vid, Mölltal-VSV 8. kolo (12./13. september): SAK -Treibach, Trg - VSV, Št. Vid - Mölltal, WAC - Austria, Breže - Matrei, Lienz -Pliberk, Velikovec - A. Wolfsberg, Wernberg - Wietersdorf 9. kolo (19./20. september): Pliberk -SAK, Wietersdorf - Trg, A. Wolfsberg -Wernberg, Treibach - Velikovec, Matrei - Lienz, Austria - Breže, Mölltal -WAC, VSV - Št.Vid 10. kolo (26./27. september): SAK -Matrei, Trg - Št. Vid, WAC- VSV, Breže - Mölltal, Lienz - Austria, Velikovec -Pliberk, Wernberg - Treibach, Wietersdorf - A. Wolfsberg 11. kolo (3./4. oktober): Austria -SAK, A. Wolfsberg - Trg, Treibach -Wietersdorf, Pliberk - Wernberg, Matrei - Velikovec, Mölltal - Lienz, VSV -Breže, Št. Vid - WAC 12. kolo (10./11. oktober): SAK -Mölltal, Trg - WAC, Breže - Št. Vid, Lienz - VSV, Velikovec - Austria, Wernberg - Matrei, Wietersdorf - Pliberk, A. Wolfsberg - Treibach 13. kolo (17./18. oktober): VSV -SAK, Treibach - Trg, Pliberk - A. Wolfsberg, Matrei - Wietersdorf, Austria - Wernberg, Mölltal - Velikovec, Št. Vid - Lienz, WAC -Breže 14. kolo (24./25. oktober): SAK - Št. Vid, Trg - Breže, Lienz - WAC, Velikovec - VSV, Wernberg - Mölltal, Wietersdorf - Austria, A. Wolfsberg - Matrei, Treibach - Pliberk 15. kolo (31. Oktober): WAC - SAK, Pliberk - Trg, Matrei - Treibach, Austria - A. Wolfsberg, Mölltal - Wietersdorf, VSV - Wernberg, Št. Vid - Velikovec, Breže - Lienz 25. oz. 26. julija se ^ koroški ligi začne p1" venstvo. Nove ekip5 6 (Austria Celovec, Wern-berg in Velikovec), novi trenerji (n. pr. v Brežah Alois Jagodič) in novi igralci (n. pr. pri SAK Hans Gross) obetajo napeto in zanimivo prvenstvo, kakršnega na Koroškem verjetno še ni bilo. Prva tekma SAK predstavlja že vrhunsko tekmo. V Trnjo vas namreč prihaja Jagodičeva ekipa iz Brež. Celovški derbi med Austrio in SAK pa bo šele v 11. koU (3./4. oktobra). -I p- petek, I O 10. julij 1992 Šport Peter Wrolich jeseni v HSNS Dunaj! p0 letošnji uspešni maturi na Slovenski gimnazij se bo Peter y^olich jeseni preselil na Dunaj, ^jer bo odslužil vojaški rok in se °° včlanil v HSNS, kjer ima naj-bo|jše možnosti za trening in kjer J® včlanjen mdr. tudi eden naj-bo|jših avstrijskih kolesarjev Peter uttenberger. V HSNS na Dunaju V2amejo le osem športnikov; pri-Jav pa je šestnajst. Kolesarska sezona je bila zanj etos zelo uspešna. Na dirki v H^briji je zasedel presenetljivo Iglično drugo mesto, na dirki na 'Zozemski je kot najboljši tujec ?9sedel 5. mesto, postal je avstrij-ski prvak na kronometer ter v av-strjiskem pokalu vodi z veliko P^dnostjo točk. Pretekli teden pa se je Peter r°lich udeležil dirke v Zgornji vetriji za juniorje. Le enkrat je b9®l Pokazati svoje izredno razpoloženje - na tretji etapi je le v Printu klonil Italjanu Federicu 0ZZ in zasedel odlično drugo esto. Skupno s sedmimi vrstniki ® ušel glavnimi in prišel do cilja s Prednostjo 27 sekund. Trenutno Peter Wrolich ni v naj-0 Jši formi. Zato je tudi za teden ni Postavil kolo v kot. Konec te-na Pa ga potem čakajo koroška rvenstva na kronometer, s če-er se začnejo tudi priprave na etovno prvenstvo. Sredi avgu-, ^ a bo sodeloval pri dirki na Ce-D 0b|ovaški, v začetku septembra ^ oo imel intezivne priprave v V Dobrli vasi letos želijo igrati za naslov prvaka in so se temu primerno tudi že okrepili. Včeraj je igral prvo tekmo za Dobrlo vas VoijTr vas M kluh ' Velil< sicer še ni podph vendar je sak že dal iz cJpu!1 Petrom Sternom se 1 sekcijski vodja Franc Predsednik SC Globasnica Bernard Sadovnik: „Novi odbor je odprt za vsakega!“ Pretekli teden je bil na občnem zboru športnega kluba Globasnica izvoljen za predsednika Bernard Sadovnik, ki je nasledil Simona Harricha (Harrich je zdaj sekcijski vodja kluba). Sadovnik je bil leto dni tudi v odboru SAK, vendar je zdaj mesto oddal. Kaj pravi Sadovnik o svoji vlogi ter o globaškem nogometnem klubu, lahko razberete iz naslednjega pogovora. Mesto predsednika zahteva ogromno dela in odgovornosti. Zakaj si se, pravzaprav nenadoma, potegoval za to povsem izpostavljeno mesto? Najprej moram dodati, da sem bil pripravljen prevzeti mesto predsednika samo takrat, če v odboru ostane tudi dolgoletni in za globaški nogomet zelo zaslužni nogometni poznavalec Simon Harrich. Prepričan sem, da globaški nogometni klub lahko doseže mnogo več, kot je dosegel do sedaj. Globasnica ima na eni strani nadpovprečeno veliko mladih perspektivnih nogometašev, na drugi strani pa še več zelo zrelih in kakovostnih, na celem Koroškem znanih, nogometnih zvezd. Le-ti pa tekmujejo povsod drugje, le za Globasnico ne. S tega vidika je potreben odgovoren odbor, ki je pripravljen delati. Prepričan sem, da bo novi odbor le zmogel nekoliko poživiti nogometno dejavnost v Globasnici. Rad bi na tem mestu tudi dodal, daje novi odbor odprt za vsakega, ne glede na strankarsko oziroma jezikovno pripadnost. metaše, ki uspešno delujejo pri drugih klubih. Ali je cilj kluba te nogometaše zopet združiti v domači klub? Vse Globašane združiti v „en“ klub je pravzaprav nemogoče. Za to nam daleč primanjkuje denarja. Dejstvo pa je, če bi vsi Globašani igrali pri domačem nogometnem klubu, bi ta verjetno že zdavnaj tekmoval razred ali dva višje. Pri SAK tekmuje kar 5 Globašanov, pri Pliberku 2, pri celovški Austrii 2 ... Nekateri bi zlahka igrali tudi v zvezni ligi. Vendar so ti igralci za nas skorajda nedosegljivi. Na vsak način želimo čim več domačih igralcev vključiti v klub; do kolikšne mere nam bo uspelo, pa še ne moreč reči. Je moštvo za to prvenstveno sezono že popolno? želimo tako številčno kot tudi kakovostno okrepiti. Na vsak način pa smo pridobili mladega trenerja iz Slovenije, Maksa Pučlja, ki je nedvomno strokovnjak na nogometnem področju. Krepko se potegujemo tudi za Simona Sadjaka, igralca SAK, ki je za standardno ekipo SAK še premlad. V Globasnici pa bi lahko pridobil mnogo tekmovalnih izkušenj. Ali bo ekipa zmožna tekmovati za prva mesta? Upam da! Z novim trenerjem in nekaterimi novimi igralci bo to gotovo možno. Mesto med prvo trojico je pravtako naš cilj, kot pogajanja z raznimi sponzorji, katere klub nujno potrebuje. Na vsak način bo v Globasnici nogomet zopet na novo zaživel. Omenil si globaške nogo- Popolno še ne, kajti kader Hvala za pogovor! schej še pogaja, pravtako s Tončijem Blajsem, ki se še ni odločil za kateri klub bo igral. Marko Wieser in Aleksander Čertov pa sta že podpisala za SAK. Moštvu so se iz Pliberka že priključili Precownig, Kuess ter Grubelnik. Iz Rikarje vasi se je priključil klubu defenzivni igralec Robert Urh. Vsi ostali igralci pa so se na klub že vezali za nadaljnje leto. V Dobrli vasi trenutno trenirajo dvakrat tedensko in igrajo vsak teden po dve tekmi. V soboto bodo gostovali v Železni Kapli. V Bilčovsu bo ostal igralec-tre-ner Sigi Hobel. O novih okrepitvah ni še nič jasnega. Quant-sehnig in Fischer bosta še naprej igrala v Bilčovsu, z Reke (Hrvaška) pa se bo priključil mo- štvu močan legionar, katerega ime še ni znano. Naslednjo pripravljalno tekmo igrajo Bilčovščani v soboto ob 18.30 proti Št. Jakobu, kjer bodo preizkusili vrsto novih igralcev. Tudi v Selah so že pričeli s treningi. Do prvenstva bodo trenirali trikrat tedensko ter igrali dve tekmi. Prvo pripravljalno tekmo igrajo Selani v soboto doma proti Borovljam, v nedeljo pa sledi druga tekma proti SAK pod 19. Treninge vodi igralec-trener Nanti Travnik, novih okrepitev zaenkrat še ni znanih. Mesto legionarja bo še naprej zasedel Vitomir Radosavljevič, ki je letos celo sezono sodil med najboljše igralce ter je bistveno pripomogel, da so se Selani dvignili v 1. razred. Selane naj bi spet okrepil Pavel Čertov, ki vigredi ni več igral za selsko ekipo. Šmihelu naj bi se priključil igralec koroškega ligaša WAC Horst Friesacher. Od svojega kluba je že dobil odpisnico, vendar trenerju Gostenčniku o kakšnih pogovorih ni nič znano. Nikoli se namreč še ni udeležil treninga Novi trener v Globasnici! 28-letni Maks Pu-čelj (iz Slovenije) je v torek podpisal letno pogodbo. Predsednik Bernard Sadovnik: "Pu-čelj je zagotovil uspeh!" Smihelčanov. Čeprav je dež krapljal, si obiskovali pri Štjibarju niso pustili vzeti dobre volje. Peli so in so se zabavali, in tako pregnali tudi slabo vreme. Foto: Fera Pa brez zamere.... Lačni Franz-tz-c ? V Celovcu vabijo pred knjigarno v Paulitschevi ulici na koncert pevske skupine Lačni Franc, katerega je pisec plakata oz. organizator kar “asimiliral” in iz Franca napravil Franza. Toda glavno je, da je ostal Lačnj Franc, kajti “hungriger Frantz” bi gotovo še bolj zmedel publiko. 4 ):t - ttHHIIJBISai **%■ -5. • w'*e ^JiOfwe Svetovni poponiik praznuje svoj 80. življenskjuilej Iskrene čestitke v Vo-grče, kjer praznuje svoj 80. življenski jubilej “svetovni popotnik” župnik Vinko Zaletel. Ob-rajžal je skoraj ves svet in ga s svojimi diapozitivi prikazal tudi našim ljudem, in to v času, ko še ni bilo v vsaki hiši televizorja. Tudi letos je Katoliško prosvetno društvo Drava v sodelovanju z Živinorejsko zadrugo, Pliberškim časopisom in KOM vabilo na tradicionalno “Srečanje pri Štjibarju”. To srečanje na prostem je kljub slabemu vremenu privabilo na Komelj lepo število obiskovalcev. Po sv. maši, ki jo je daroval žvabeški župnik gospod Simon Wutte, so se ljudje zabavali s petjem in s spevnimi vižami domačih vižarjev. Popoldanski program, namenjen predvsem igram, je na na žalost padel v vodo. Kljub temu je bilo srečanje prijetno, kajti obiskovalci so preživeli kratke ure v sproščnem vzdušju, malo med seboj pokramljali in zraven pojedli še to in ono okusno domačo “selherco”. Pa še podoben primer: “Klub podjunskih ribičev” je vabil na prireditev k Voglu. No, “ker pa je nemška sklanjatev lažja”, so vabili kar k Voglnu ( zum Vogel). Š tole k lažjem razumevanju: vogl ni isto kot ptič (vogel)... Ko so pretekli teden vabili na srečanje k Peršamanu, ni prišel noben tovariš več, vsi so se nagovarjali samo še kot prijatelji. Tako se spreminjajo časi! Lovci se zahvalili kmetom Pred 90 leti je bila ustanovljena “Lovska družba Blato”, ki razpolaga z lovsko površino 3.600 ha, katero oskrbuje 36 lovcev. Na tem velikem prostoru je skupaj kar 280 posestnikov zemljišč, katere je lovska družba preteklo nedeljo vabila na skupno srečanje. V Vogrčah so kmetje in lovci napolnili šotor, ki je prejšnji dan še služil veselici gasilcev, gospa Erna iz Nonče vasi pa je postregla s pristnim golažem, ki ga je (menda) pripravila iz 12 srn. V pozdravnem govoru je predsednik Lovske družbe Blato Fric Kumer dejal, da je veliko posestnikov zemljišč lovcev in da so bili tudi zaradi tega odnosi med posestniki zemljišč in lovci vedno zelo dobri. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Predsednik Lovkse druž-\ be Blato Fri Kumer krog domačinov. Jeseni lovci praznovali svojo 90- tet\ nico. Foto: Fera