za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A ME HI K. I Od bofa do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 46. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, TIL, under Act of March 3rd, 1876 Chicago, 111., 15. novembra 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo ! Leto XI. Razgled posvetu. Avstro-Ogrska. Dunaj. — V diplomatičnih krogih govore, da se vrše dogovori med velesilami glede intervencije in da je pričakovati'tekom 8. dni odločilnih korakov vesesil. Velesile hočejo počakati samo tako dolgo, kako se razvijejo dogodki pri Odrinir. Izključeno je baje, da bi Avstro-Ogrska postopala proti Srbiji enostransko, ker bi to pomenilo vojno s celim Balkanom, in morda še več. Dunaj. — Glede bosanskih železnic obstojata med avstrijsko in ogrsko vlado baje nesoglasje zaradi programa glede prog in tarifa «a avstrijsko blago. Glede prve točke gre za skupino vzhodnih in zahodnih železnic, pred vsem za priklopitev avstrijskih železnic na progo v Sarajevo. Skupni finančni minister bo sedaj posredoval tozadevno med obema vladama. Dokler niso nasprotja izravnana, ni mogoče da pride to vprašanje pred bosanski deželni zbor. Budimpešta. — Organ ogrskega ministrskega predsednika Lukac-sa poživlja v hujskajočem članku monarhijo, da naj pravočasno nastopi proti zmagujoči Srbiji, ter prepreči, da bi se Srbija teritorialno povečala, ker bi na ta način postala Srbija nevarna soseda. Budimpešta. —- Najbrže izpuste poslanca Kovaesa, ki je izvršil a-tentat na predsednika ogrske zbornice Tiszo vsi e d izjave zdravnikov, da pri izvršitvi atentata ni bil duševno tako razpoložen, da bi bil odgovoren za svoje dejanje. Budimpešta. — Preiskovalni sodnik je odstop;;1 ...ek*e glede Ko-vaeseve zadeve državnemu pravd-ništvu, ki bo v najkrajšem času navzlic zdravniškemu mnenju dvignilo obtožbo zaradi premišljene usmrtitve, izvršene v veliki razburjenosti. Razprava se bo najbrže meseca novembra vršila pred porotniki. Francija. Pariz. — Francoski ministrski predsednik Poincare in italijanski poslanik Tittoni sta podpisala izjavo, ki pravi: Francoska in Italija z namenom, da hočeta svojo ^pogodbo iz leta 1902 izpolniti, potrjujeta, da si glede Maroka in Libije ne 'bosta stavili nobenih zaprek. Tudi si zatrdita v Libiji in Maroku princip naj večjih udobnosti. Baje je Tittoni določen za italijanskega kolonijalnega ministra. Bolgarsko. Sofija. — Neki ranjen turški major, ki leži v Sofiji v bolnišnici, pripoveduje: B-olgarska artilerija je strahovito razsajala med nami, talko da si niti oddahniti nismo mogli. Ko so vprašali nas stare častnike v Carigradu, če je upati, Rusija. Petrograd. — O pomenu balkanske zveze je razpravljalo slovansko dobrotvorno društvo v Petrogradu, ter so govorniki nagla-šali, da je balkanska zveza poklicana k veliki zgodovinski nalogi. Če bo stala zveza pod hegemonijo Rusije, ki ne išče na Balkanu nobenih materijalnih ugodnosti, bo pomen te zveze neskončno velik. Rusija mora tedaj podpirati stremljenje balkanške zveze. Moskva. — Mesto je sklenilo, poslati nove sanitetne kolone na Srbsko, Grško, v Bolgarijo in Črno goro. Ena stotnija kavkaskih prostovoljcev je odšla na bojišče. Italija. Rim. — Marehese di San Giulia-no pride baje 4. novembra v Bero-lin. O namenu njegovega potovanja govore tu sledeče: Države tro-zveze so edine v presoji krize v o-rijentu in njenih možnih posledic. Nemčiji in Italiji ni treba, da bi nadzorovale Avstro-Ogrsko, kakor je to trdil pred kratkim neki pariški list. Da se obnosi trozveza, je brezdvomno, Posebne izjave glede Libije tudi ni treba, da se zagotove italijanski interesi. Tudi ni povoda, da bi se vršili novi pogovori glede avstrijskih in itali janskih interesov v Sredozemskem morju. Potovanje je tedaj samo konvencij onalno. Milan. — “Secolo” poroča, da je vedno večje število Arabcev, ki se priglašajo pri zunanjih posadkah v Zuari in v Tripolisu, da se podvržejo. Rumunija. Bukarešt. — Prebivalstvo glav-; nega mesta je nervozno in J.ml stično. Od dobro podučene strani poročajo, da je razpoloženje sledeče: Položaj na Romunskem je tem težavnejši, ker je čas za akcijo, ki bi vzdržala mir, že zamujen, če bi bila Romunska pravočasno mobilizirala, bi bila mogla Romunska preprečiti, da je bila vojna proklamirana. Romunska ima življenjski interes na tem, do je premočni sosed ne izpodrine kot državo, ki ima govoriti v Črnem morju in ob Donavi, zlasti ne sosed, ki ni bil vedno prijazen na-pram Romunski. Ne gre za to, da bi izpodvezali balkanskim državam razvoj, toda te morajo imeti pred očmi tudi interese drugih držav. Slovani in Grki še niso edini narodi na Balkanu. Brez evropskega kongresa ne bo šlo. V podučenih krogih ne oporekajo, da nastanejo lahko razmere, ki zahtevajo ¡zvišano vojno pripravljenost. Angleško. London. — “Daily Mail” poroča iz Carigrada: Azim bega, poveljnika Lozengrada, so usmrtili, ker je haje kriv panike, ki je iz- Iz Balkana. Najnovejša poročila z dne 14. nov. da dobimo vojno, smo naglašali,1 .hrnhuila. v Lozengradu. da še nismo pripravljeni. Ker pa j London/ _ Neka brzojavka hočejo mladoturki vedno več ve- <ky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave. KRŠČANSTVO. BOGO JEDCI. Evharistija, po domače obhajilo, ki je bila pred nedavnim pretveza velike klerikalne demonstracije na Dunaju, sloni na mističnem in s človeškim razumom nesoglasnem nauku o t. zv. trans-substanciaciji, tki trdi, da se vsled čarodejne formule katoliškega duhovnika izpremeni kruh in vino v resnično telo in v resnično kri Jezusa Kristusa. Evharistični obred in transsubstanciacijški nauk nista iznajdba katoliških bogoslov-eev: narodopisci so zasledili v najrazličnejših narodih podobne verske šege, sloneče na enakih fantastičnih predstavah. Z evharističnega kongresa, (ki je imel izključno manifestativen namen, je bila že vnaprej izključena vsaka znanstvena beseda o evharistiji: udeleženci so slišali fraz na koše, ne da bi spoznali resnično bistvo tega katoliškega obreda. Da nekoliko osvetlimo značaj evharistije, priobčujemo zanimivo narodopisno razpravo o “bogojedcih”, ki jo je v “Arbeiterzeitung” objavil pred nekaj dnevi Karel Leu-thner. Tracijskega, pozneje grškega boga Dionizija, ki so ga imenovali tudi Saba, Sabacija, so častili na gorskih vrhovih, v temnih nočeh, ob nemirni luči bakelj. Šumna godba je donela, bučni zvoki bronastih posod, zamolklo grmenje velikih ročnih pavk in vmes do blaznosti vabljive, globokodoneče piščali. Množica čestilcev je, vzhičena po tej godbi, plesala z zvenečim vriskanjem. Zlasti ženske so se vrtile do popolne onemoglosti. Divje jim vihrajo lasje, v rokah drže kače, posvečene Sabaciju, mahajo z bodali ali pa s trstiko, ost skrito pod bršljanom. Tako divjajo do skrajnega razdraženja čuvstev in v sveti blaznosti planejo končno na živali, izbrane za žrtev, pograbijo in raztrgajo plen in z zobmi trgajo krvavo meso, ki je povžijejo sirovo. Žival, izbrana za žrtev, je bik. Bik pa je Dionizij sam. Oni, ki so ga zavžili, ki so pogoltnili njegovo meso, ti so deležni sedaj življenja boga samega. Zato si pridevajo njegovo božansko ime, imenujejo se Sabe, Saba-cije, nosijo tudi rogove, kakor bog sam. Tako so bili pri bogu in v njem, postali so “enthesi” (z bogom združeni), njih razpoloženje je — entuziazem. O Actekih, ki so bili vladajoče in primeroma visoko naobraženo pleme v Mehiki, je otiranj ena naslednja šega. Dobili so mlađega, lepega jetnika, plemenitega rodu. Nadeli so mu ulogo boga Tecka-tlipoka. Ko so ga nekaj časa obdajali z vsemi častmi, ki so jih drugače izkazovali bogu — on je bil sedaj bog sam — so ga na praznik usmrtili in njegovo meso razdelili kot blagoslovljeno jed med duhovnike in dostojanstveni- ke. Verovali so, da se je napolnil jetnik v času, ko so ga častili kakor boga, z božanstvom — da se je zgodila transsubstaneiacija, iz-prememba. Mehikanci so imeli tudi počlovečeno obliko za zavživa-nje boga, to je češčenje Vicilipoh-tlija. Ko so praznovali namreč njegov zimski praznik, so napravili kip iz testa, ki je imel poteze 'boga, potem so ob kipu napravili kretnje, kakor da so ga zaklali, posamezne kose so razdelili in jedli. Kip iz testa so imenovali boga, ki se je, in udleležnike svete pojedine so nazivali “bogojedce”. O nenavadnem daritvenem običaju beduinskega plemena na sinajskem polotoku pripoveduje Smith v svoji knjigi “Vera semitov”. Daritveni običaj je našel o-ipisan pri starem pisatelju Ninu. Ta običaj predstavlja gotovo najstarejšo obliko klavne daritve pri Semitih. Ob svitu danice je obkro-ževalo pleme med petjem altar, na katerem je bil privezan velblod: ob zadnjih glasovih petja so ranili daritveno žival vprvič, kri, ki je vrela iz rane, so željno pili in krvaveče sirovo meso so hitro pojedli . . . Bik, velblod, človek, s testom upodlobljen.a človeška postava, vsi utelesujejo božanstvo. Ne označujejo le božanstva, niso nikakršen simbol, ampak božanska moč je na nekakšen način dobila Obliko bika, človeka, testenega kipa in preide v onega, ki jo je, ki jo sprejme vase. Tega na-ziranja ne zasledimo le tu pa sem. njegove sledove dobimo povsod, tu jasneje, tam bolj meglene. Zlasti so v navadi hostije iz kruhovega testa; take so darovali E-gipčani bogu Serapiju; Rimljani pa Okrogel kruhek iz sveže moke. Peka užitnih testenin s človeško podobnostjo je ravno tako ostanek stare šege zavživanja boga. Ako iščemo odgovor na vprašanje, kako se je zbudila v človeštvu čudna misel jesti boga — v kakršnikoli obliki že — in s tem zadostiti hrepenenju po združitvi z božanstvom, tedaj moramo poseči globoko v prvotne pređštave človeštva. Prvotni človek doživi učinke predmetov, živih in neživih, ki ga obdajajo; sodi jih po sličnosti s seboj samim, po načinu, ki ga je dožival sam ob njihovem delovanju in učinkovanju. Ali zanj obstoja šele posamezen slučaj, ali pravzaprav neštevilno posameznih vplivov sveta, ki ga obdaja. Ni še zmožen, da bi zaznal v vseh učinkih neko živo moč, sploš-nosti ne vidi; njegov razum ni še toliko razvit, da bi ločil moč in snov. Zato se mu vidi ono, kar je poznejši čas odločil duši, neposredno na telesnosti. Prva oblika vere o duši je vera o dluši, ki je s telesom nerazložljivo združena, telesna duša. Ta telesna duša, a-ko hočemo talko imenovati tesno spojitev moči in snovi, deluje v človeku, v živeli, v — vsaj za nas — neživih predmetih. Meyer pravi, da pračlovek lebko smatra o-no, kar je brez življenja, zgolj za predmet, ali vsak trenotek lehko to, kar je brez življenja, odda u-činek, ki je izraz samostojne volje in zatorej duše. Na tej stopinji mišljenja je naslednji sklep samposebi umeven: Ravnotalko kakor človek svojemu telesu daje snov z jedjo, ravno tako -misli, da sprejema moč, ki je v oni snovi, vase. Kdor zavžije levje ali tigrovo srce, si prisvoji tudi moč dotične živali. Avstralski čarovnik požira kremenjakove kosce s čarovniško močjo ali pa jih nosi na telesu. Oni veliki korak, poskus ločitve duše. in telesa, moči in snovi, v mislih, ne spremeni prav nič v tej veri o prenosu moči. Ker se je pojem duše razvijal op zaznavi smrti, zato so iskali moč duše v dihu ali pa v krvi saj z zadnjim dihom, s krvjo izgine življenje. Čeprav zmaguje polagoma predstava o duši v dihu, ker se združuje — zračna, lehka je, navidezno breztelesna — s senčno dušo, ki jo pozna človek iz sanj, vendar si predi stavljajo dušo še kot nekaj masivnega. Drže otroka nad umirajočim, da ujame ob zadnjem dihu u-mirajočega njegovo dušo, ali pa mislijo, da ubeži duša iz umirajočega v podobi ptiča, netopirja, kače, črva. Sedež duše so si mislili ljudje v ledvicah, v jetrih, predvsem pa v krvi. Zato je z vsemi verskimi šegami združena uporaba krvi, zato govorimo o krvnih sorodnikih, zato označujemo celoto človeškega bivstva s “krvjo” in “mesom”. Kri je tukaj pač duša. za človeštvo najvišjemu, vladajočemu božanstvu. Pomiriti nam je še začudenje, kako so zainogle iz globin pračlo-veškega mišljenja vzrasle ideje darovanja, v času rimske države, na višku človeške omike, oblikovati nova verstva, ki so si v naglem zmagoslavnem pohodu osvojila vsa bivališča takratnega kulturnega človeštva. Ali to začudenje .prihaja le vsled omejenega, mvega pojmovanja grško-rim- Ali tudi v vseh drugih šokih, ki teko dz trupla, je lehko duša. Avstralec željno pije šoke gnilobe, ki teko iz že gnijočega trupla, ker je uverjen, da si je z njimi pridobil moč in pogum umrlega. .S predstavo o duši je pač tesno združen začetek ljudožrstva. Divjaki menijo : če jedo truplo sovražnikovo in pijo njegovo kri da si pridobe tudi njegovo moč in pogum njegov. Šele pozneje je potreba po živežu utrdila to šego. A. ko je torej želija v človeku, da si pridobi čednosti bližnjika z jedjo in pijačo, koliko bolj se bo še trudil, da si pridobi moč božanstva s tem, da se s telesnim uživanjem združi z božansko močjo. Ta skok ni tako velik, kakor se nam dozdeva morda na prvi pogled. Na najnižji stopnji razvoja ni nikakršne predstave o bogu, temveč le o neki demonski sili, ki jo čuti človek v učinkih obdajajočega ga sveta. Demonska sila se je šele pozneje razvila v vzvišeno božanstvo. Ljudožrstvo in zavživanje boga je zraslo torej iz ene in iste korenine oboje je rodila živa želja po telesni združitvi z božanstvom. In oboje poteka slično. Zlasti po daritvenih obredih se steka vedno tesneje drugo v drugo. Pračlovek ni prinašal daritev, temveč se je branil le čarodejnih učinkov obdajajočega sveta s protičarovn-imi sredstvi. Ali čim bolj so dobivali njegovi demoni (božanski duhovi) voljo in razum, tembolj se jim je približeval s prošnjami in darili. On moli in daruje, ali poleg molitve govori tudi čarovniška rekla, s katerimi sili božanstvo: poleg žrtev poliva po oltarju kri, ki nosi njegove želje, in želje hoče s čarodejnostjo vliti božanstvu. Opazujmo v luči teh predstav še enkrat mehikanško človeško žrtev. Darovanje božanstvu in darovanje božanstva človeštvu obenem ; saj je bil darovani človek božanstven”, češčen kot bog. — Wundt pravi: “Darovanje bogu in spojitev z njim, se prepleta tukaj tako tesno, da nastane ena sama predstava. Po žrtveniku razlita kri je dar bogu. Kri, ki je nositeljica duše, pa obenem prevaja želje darujočih božanstvu, ki sprejema vaše nositelljico duše. Oboje se pa stopnjuje do najvišje mere, če človek daruje samega sebe, z vsemi organi, torej tudi z vso dušo. To je najvišje. stopnjevanje darujočih, kakršno je običajno le v daritvenem kultu obsežne politične in verske združbe.” Sledove človeških žrtev najdemo pri vseh narodih. Spomnimo se le Izakove legende; čeprav izključuje napredek človeštva človeške žrtve, ven. dar ne opušča one najvišje, 'najbolj nčinkujoče daritve. Daritvena žival, posvečeno testo postaneta božanstvena in preideta kot bog v človeka. In tudi to je lebko darovanje z dvojnim pomenom. Bog, ki se udaja človeku v uživanju, se daruje tudi kot spravna daritev kega sveta, ki ga je sodilo le po dneh njegovega klasičnega svita in še tedaj le po duševnem cvetu njegovih zastopnikov. Ali od tedaj so nam razbistrili Rhodejeva “Psyche” Dieterichova ‘Nekyia’, Wissowa “Vera in bogočastje Rimljanov” in sto drugih ¡lodrob. nih znanstvenih del, da je* imela ljudska vera Grkov in Rimljanov, kakor vsaka druga vera, globoko temeljno plast čarodejniških, praznoverjih predstav, da je imela njihova vera tudi hrepenenje po blaženstvu in večnosti in da se je to hrepenenje izživelo v skrivnostnih, mističnih kultih. Od tedaj nas je predvsem razkritje starega vzhoda in natančna preiskava poznejšega starega veka, ko sta se pomešali grška in vzhodna kultura in pozneje tudi rimska, privedlo do razumevanja, zakaj da je grško-rimsko človeštvo postalo plen oriental jih kultov, to človeštvo, čigar duševne velikane je ovladovala filozofija, oznanjujoča zanijeanje telesa, označujoča telo za ječo duše, srednje plasti propaganda in zgled mističnih sekt, ki so gojile v najširših krogih potrebo po zveličanju in upanje na večnost, nižine in gor do viška pa najrazličnejše praznoverstvo, ča-rodejništvo in navidezna astrološka znanost. Pa naj so bili ti orientalski kulti češčenje Mitra ali Atisa, ali Izide, ali Serapija, ali propaganda sinagoge in njenega vsi so bili zveličarska verstva, v vseh je bil bog — posredovalec in zveličar —, vsi so krepko oblju-bovali večnost, vsi so imeli skrivnostne, babar je šege. Grški filozofi so hoteli dobiti nravstveni nauk. svetovn nazor, med tem pa so zajeli človeški pohlep po čudežih s čarovnijo in zgodbami o čudežih, z učinkujočim razkošnjem daritvene službe. Kaj je bilo nemogočega v cesarskem Rimu kaj je bilo ostudno in pohujšljivo? Namesto z razlago pojasnimo to s primerom. V mestu, ki je zapovedovalo svetu, ki je vsesalo vase vso grško kulturo, so darovali maloazijski božanski dvojici Atis-Cybele takozvane ta-vrobolije. V votlini je bil skrit o-ni, ki so ga hoteli posvetiti, sprejemal je kri bika, ki so ga zaklali nad njim na preluknjanih lesenih tleh. Rim ji pesnik pripoveduje: “ISkozi tisoč špranj v lesu teče krvava rosa v votlino. Posvečenee nastavlja kapljam svojo glavo, svojo obleko in vse.svoje telo, ki ga omadežuje. Sklone se nazaj; kaplje padajo na njegovo lice, njegova ušesa, usti, na njegov nos; oči si poškropi s krvjo, še celo grlu ne prizanese, temveč nastavi jezik in željno srka črno kri.” Po tem ostudnem o škropljenju se je izpostavil okrvavljeni prosveče-nee množici v češčenje. Saj je ravnokar prejel krvavi krst in bil o-čiščen grehov; in ker je pil kri, je sprej-el tudi obhajilo, postal je e-nak božanstvu. Pristaši kulta A-tisa in Cybele so v svoja maloazijski domovini v sirovih dneh preteklosti s kovinskim kopjem pobili bika. (Odi to ime tavrobolj, svetemu kopju je bila odločena pri ceremoniji pozneje važna uioga). Pili so njegovo kri, da bi si s krvjo pridobili njegovo moč. Ko je pozneje perzijska kultura zavladala po Mali Aziji, je pod vplivom perzijske mitologije, ki uči, da je bik ustvaril svet (bik igra v Mitrovem kultu, ki je najmočnejši konkurent krščanstva, veliko u-logo), pil Maloazijec z bikovo krvjo boga, božjo moč^ pil prenov-ljenje svojega bitja. Šel je v votlino, da pokoplje v njej “starega Adama”, in prišel je na dan okrvavljen, bil je prenovljen k večnemu življenju po krvavem zakramentu. Krvavi krst — tako beremo v mnogoštevilnih napisih — ga je preporodil za večnost, za nebesa. Tako je zmagal na rimsko-gr-ških tleh kult zavživanja boga. Na tleh, popolnoma prežetih z ju-trovcD— Sirijci, Maloazijei, Egipčani, Židi — so dobile vse vere z Jutrovega — Mala Azije, Sirije, Egipta, Palestine — razširjevalce iz domovine in ostala ljudska množica je bila globoko dovzetna, ker vražarstvo je nalezljivo. Po večnosti je vpila dtuša starajočega grško rimskega sveta, po združitvi z bogom, ki je najvarnejši porok večnega, blaženega življenja. Dd petih ali sestib, z Jutrovega donesenih ver, ki s a se borile za nadvlado na rimskem ozemlju, je morala zmagati tista, ki je nudila najkrepkejše poroštvo za nebesa z naijkrepkejšimi čudeži in ki je bila najbolje organizirana. Vabi se Slovence in Slovenke, staro in mlado na veliko DOMAČO VESELICO katero priredi SLOVENSKO SVOB. PODPORNO DRUŠTVO ŠTEV. 1, S. S. P Z v Krkovičevi Dvorani na vogalu Blue Island Ave. in 19. ceste; nasproti Kasperjeve Banke V SOBOTO, DNE 23. NOVEMBRA 1912. Začetek ob 8 uri večer. Izvrstna godba: “Češki Trio iz Prage”. Vstopnina 2oc; Garderoba prosta. ODBOR. VABILO na zabavno veselico s plesom katero priredi prigodom prvega občnega sestanka ZASTOPNIKOV SLOV. NARODA V AMERIKI začasni odbor SLOVENSKE SIROTIŠNICE na zahvalni dan, dne 28. novembra ob 6 uri pop. v Narodni Dvorani, na 18. cesti in Centre ulici, Chicago, Illinois. VSTOPNINA 25c ZA POSAMEZNO OSEBO. Vstopnice je dobiti pri vsih slov. gostilničarjih. OPOMBA: Čist dobiček gre v korist SIROTIŠNICE. VSI DOBRODOŠLI! ZAČASNI ODBOR. Si ■ ■ LSJ si S S S S S S S s s s s ® s s s s s ® ® ® s ® MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko je največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614.5 milijonov kron Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. mrcini Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. S ® ® (■J m a ® ® s ® ® s ® s s ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi tanki. Pri banki zahtevajte odloči o, da se Vam pošlje denar le na ‘‘MestilO hranilnico ljubljansko >< Ljubljani” in ne v kako drugo manjvarno '‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO. ® ® a ® ®®®a®®®asa®ai®E®3®®®®®®®®® ■ Vin ni Vinal Rojaki po Ameriki sost bno pa slovenski gostilnicatji li kupujejo od msne doma izdelana vina, »e gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila. MRS. FRANCES LAUSCHE 6121 St. Clair Ave. CLEVELAND,OHIO MM $ Solidna slovenska trgovina * V zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo. V zalegi imam tudi g amefone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške ploš'e. Ss priporočam. Za vse pri meni kupljenj blago jamčim. FRANK CERNE 6034 St. Clair Aye. CLEVELAND Kako jez vašimi zobmi^ ‘ . T V » V V V T-T-T TTTTTTTTT rVt 'V » WT MIIMMI ftV • Ako imate iste v slabem stonju, ne odlašajte «la te se zdraviti takoj, kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice za vaše zdravje kakor tudi za vaš žep Pomagal sem že v sto in sto slučajih tukajšoim Slovencem o čemur se lahko prepričate no svojih rojakih. Vsako orodje v mojem uradu, ki gre o vaša usta je čis o in prekuhano s električnim aparatom. Zobe derem bres b d» čin. Po večletnem delovanju sem si pridobil sympatije tukajšnih Slovencev. Drugi zobozdravniki zlorabjajo mojo pril jubtjeuost und Slovenci s tem, da »as varajo, da smo v kompaniji. Ne dajte se preslet iti, ampak priditenaravnos» v moj urad, kjer imate nj*-o’jšo slivensko ž« nsko postrežbo. DR. A. A. KALBFLEISCH WHITE CROSS ZOBOZDKAVNIK 642 6 St Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. . F-'T- t ▼ y-T v v t y 'Nr«r-,F-oc.inTtjI^ndnevn,k slovenska gostilna kjer se toči vedno sveže Sehoen-hofen-Edehveiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Bine Island Ave. Chicago. FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA Druga vrata zapadno od postaje. Agent ta Schiltz Milwaukee Famous pivo. WITT, ILL. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo Indu* strijol JOE GOLOB. redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO NAJEMNIK & TANA, IzDBI/OTALOA sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1408 Slovenci, podpirajte “Glas Svobode’’ z inseriranjem! Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVtNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Coliumbus, Kans. TAJNIK : Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH BET RICH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN DEŠKE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR : MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. DRUŠTVENI URADNIKI. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Dr. št. 1 v Darragb, Pa.: Preds. John Metelko, Darragh, Penn.; tajnik J. Laharne, Darragh, Pa.; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Predsednik Martin Pompe; tajnik Anton Ferbežar, Box 141; blagajnik John Mostar Box 120; vsi v Adamsburg, Pa. Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: j Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. ne- j deljo v mesecu na 611 Market St. j Dr. št. 5 v Giff Mine, Pa.: Preds. V. Koritnik, Box 191; taj.! in blag. Math Petrich, Box 183,, Giff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu. I Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Fr. Razem, Box 445; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo t mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank čopi, Box 148, blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. ■ Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Prfeds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. i Predsednik Simon Repovš; tajnik j John Repovš, R. R. 3 Box 187,1 Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. E. 3 Box 57, Columbus, Kans. ~ Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Predsednik Ivan Bizjak, Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, Box 82; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Predsednik Frank Šega; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blagajnik Math Sergan, Box 102. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu. Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta., Fans., Box 1 : bias. Rochus Godina, Mulberry, R. F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 13 v Richwood, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va. Dr. št. 14: John Gomilar, pred., R. F. D. No. 3 Box 146; Josip Glavač, tajnik, R. F. D. No. 3 Box 144; Frank Kovačič, R. F. D. No. 3 Box 150, blagajnik. Vsi v Johnstown, Pa. Novo pristopli člani. K dr. št. 1: B. Geo. Batta, cert. št. 539; N. Depoi. 540. K dr. št. 10: Fr. Zmerzlikar. cert. št. 541; John Božič, 542. K dr. št. 11: Ig. Brezovec, 543; Math Palčič, 544. Suspendirani člani. Od dr. št. 1: Fr. Ovelber, 439. Od dr. št. 2: Ant. Chateš, 445. Od dr. št. 7: Fr. Plazzotta, 9; John Gaber, 216. Črtani člani. Od dr. št. 8: S. Casagrandla, 187. Od dr. št. 9: J. Gmeiner, 466. Izobčeni člani. Od dr. št. 4: Fr. Merlak, 68. Črtani zopet sprejet. K dr. št. 11: Jos. Novak, 292. jem. čemu? Družba je bila v prvi vrsti ustanovljena v pomoč delavcem in ker smo si delavci po čutu in težnji brati, ne odklanjamo roke nikomur. Zato smo dali tudi pravila natisniti v štirih jezikih. Pravila bodo kakor nam tiskarna poroča zdelana v najkrajšem času in ko hitro bodo zgotovljena razpošljemo ista na vse člane in tudi tistim, ki se zanimajo za Družbo, nameravajo k nam pristopiti ali pa društvo ustanoviti in ga nam priklopiti. Apelujem na člane S. D. P. in P. D. in rojake, da agitirajo za Družbo, da k isti pristopajo in se pridružijo našemu gibanju. Rojak, ki še nisi član S. D. P. in P. D. vprašaj svojega prijatelja, ki je že član te Družbe in rav. naj se po njegovem nasvetu, če pa o čem dvomiš piši na glavni urad za informacije. Priložnost imaš lepo, da zavaruješ sebe in svojo družino, ne samo za eno leto, ampak za celo življenje. Družba bo skrbela tudi za tvojo vdovo in o-troke. Ali Ti nudi te ugodnosti katera druga podporna organizacija? Toraj pristopi še danes, da ti ne bo žal jutri. S bratskim pozdravom Jos. Hauptman, glav. tajnik. Dodatek: Konvencija S. D. P. in P. D. v Darragh, Pa. je pooblastila glavni odbor, da imenuje iz svoje srede zastopnika, ki bo zastopal Družbo na zborovanju za ustanovitev Slovenske Sirotišnice. Glavni odbor je sklenil, da pooblasti enega člana iz svoje srede, da se udeleži prvega sestanka narodnih zastopnikov, ki se bo vršil v Chicagi. 28. nov. t. 1. Ime pooblaščenega člana bo priobčeno kasneje. Opozarjam krajevna društva S. D. P. in P. Družbe, ki še dolgujejo na prispevkih, da Iste poravnajo kar najprej mogoče, da se računi spravijo v red pred koncem tega leta. Opozarjam tudi člane in uradnike krajevnih društev na kon-venčni sklep glede plačevanja mesečnih asesmentov za svobodne in oženjene člane. Člani, ki niso oženjeni, plačujejo mesečni a-sesment po $1.00, tisti pa, ki so o-ženjeni plačujejo po $1.25. V smislu pravil naše Družbe pa imajo vsi enake pravice. Bolniška podpora je sledeča in sicer: za prvih šest mesecev bolezni po $7 na teden ali $1.00 na dan in drugih šest mesecev pa po 50c na dan. Po preteku enega leta bolezni pa dobi tak član pokojnino kakor določajo pravila S. D. P. in P. D. Tajniki krajevnih društev naj takoj prično rabiti nove tiskovine, ker po konvenčnem sklepu so vse stare tiskovine nameščene z novimi in se naj le nove tiskovine rabijo. Nove tiskovine smo že raz. poslali na vsa krajevna društva. Tista društva, ki niso rabila novih mesečnih poročil za mesec oktober naj to store ta mesec, tako da bo stvar v redu in v soglasju s pravili in knjigami odborov. Sedaj pa še par besedi rojakom širom Amerike! Kakor vidite je naša Družba na dobri podlagi, pravila so demokratična in podpora in penzija ne prenizka in ne pretirana. Družba je ustanovljena, da eksistira na dobri in gotovi podlagi, ne pa samo za kratko dobo. Naš ases-ment in podpore so tako preraču-njene, da bo družbena blagajna uspevala in ne nazadovala kar vam zagotavlja gotovost podipo-re v slučaju potrebe. Samo prera-čuniti vam je treba in našli bodete, da je tako. Če se hočete prepričati natančneje o stanju naše Družbe, pišite na glavni urad, ki vam bo dobrevolje poslal vsa pojasnila. V našo Družbo sprejemamo vse Slovane, in druge Austrijske narodnosti in tudi Italijane. V podpori smo si vendar visi enaki in zato S. D. ¡P. in P. Družba ne dela pri narodnosti nobenih iz- Naš škof v “Novem Lurdu”, iz Dolenjske pišejo: To že veste, da imamo Dolenjci svoj Lurd pri Šent Jerneju in ker so ga klerikalci krstili za “Novi Lurd”, bo šel original na Francoskem kmalu rakom žvižgat. S kakšnimi nevrjet-nimi sleparijami se “dobro katoliško” in praznoverno ljudstvo izvablja tja doli, o tem več ob drugi priliki, a danes sporočamo le veselo vest, da se je tudi naš “pre-vzvišeni” nadpastir začel zanimati za “Novi Lurd”. Hudobni jeziki celo pripovedujejo, da bosta škof in šentjernejski župnik, (ki je dotlej ko so kmetje sami spravljali denar iz te božje poti, bil najhujši sovražnik “Novega Lurda”) napravila v “španoviji” kupčijo iz tega novega vira ljudske prismojenosti. Postavili so v tisti gošči, ki se imenuje “Novi Lurd”, že kapelo z oltarjem, pobožni bož-jepotniki, ki se vsako nedeljo vozijo tja kar trumoma iz vseh krajev, hočejo imeti tudi maše in sploh vse ceremonije na tem kraju novih čudežev. Župnik bi jim to željo rad izpolnil, oli za to je treba dovoljenja od prevzvišenega nadpiastirskega mesta. Zato so škofa prosili, naj bi si sedaj, ko podeljuje ¡zakrament svete birme po dolenjskih krajih, osebno ogledal te nove vrste blagoslovljene sleparije, Škof je z veseljem obljubil tej želji Ugoditi, če mu bo le. čas dopuščal. Upamo, da mu je, ko je v Sent Jerneju birmoval, čas dopustil napraviti tudi izlet v pol ure oddaljeni “Novi Lurd”, kjer so mu gotovo- prepustili dohodke, nabrane po pobožnih romarjih. — Da bi bil “prevzvišeni” na tem potu študiral sv. pismo, posebno pa za birmovanje, vtežno poglov-je “Dejanja apostolov”, tega ne moremo verjeti. Kajti v 8. poglavju beremo, ko sta prišla v Samarijo birmovat sv. Peter in sv. Janez tudi to-le: “Tedaj sta pokla-dala rolke nanje in so prejemali sv. Duha. Videč pa ¡Simon, da se po pokladanju rok apostolov daje sveti Duh, jima prinese denarja in reče: Dajte tudi meni to o-blast, da prejme sv. Duha, na kogar položim roke. Peter pa mu reče: Srebro Tvoje naj s Teboj vred pogine, ker meniš, da se more dar Božji dohiti za denar. Nimaš ga dela, ne dejfaža v tej reči, kajti srce tvoije ni odkrito pri Bogu. Iz-pokori se torej od te hudobnosti svoje ...” (Osmo poglavje od 17. do 22. vrste.) Najbrže naš Prevzvišeni tudi ni čital ostalih poglavij sv. pisma, tako n. pr. II. lista sv. Pavla do Korinčanov, posebno 11. poglavje od 7. do 15. vrste, kjer sv. Pavel zatrjuje, da brezplačno vrši svoje dolžnosti kot namestnik Kristusa, ki je u-čil: Brezplačno ste prejeli dar sv. Duha, brezplačno ga delite tudi drugim. Naš Prevzvišeni je na te malenkosti spotoma iz Ljubljane na Dolenjsko najbrže pozabil, sicer bi ne bil na tej poti “polaganja rok za sprejem sv. Duha” nabasal štiri mernike evenka avstrijske veljave. Ali pa je na te nauke pozabil samega veselja, da vidi “Novi Lurd”, nekdaj v neznani gošči priprost studenec, ki bo za šentjernejškega župnika in za ljubljanskega škofa privreval bogat vir novih dohodkov. “Zarja”. JUNAŠKA SRBSKA ŽENA. Marina Veličkovič, rojena Gr-gač, dobro znana srbska junakinja, ki se je udeležila obeh srbsko-turških vojen kot strežnica bolnikom, se je zopet oglasila za 'bolničarko v prvih vrstah. Pa si že stara in ne boš mogla iti v bojno vrsto — so jej odgovorili. Jaz sem zdrava in tako hrabra kakor pred 36 leti. Vršila bom vse dolžnosti tako, kakor takrat, ko sem imela 17 let, tako odločno je odgovorila Marina. E, taikrat si bila dekle, sedaj pa si žena poročena in potrebno je, da ostaneš doma ter strežeš svojega moža. Čast vsa mojemu možu, ali domovina je nad vse. Mož naj se za ta čas ravna sam, pa ako ne bo mogel, naj pazijo nanj sosede — jaz pa, Boga mi, pojdem v vojno. Pa nikar ne želi tega, Marina, ti si se že zadosti odolžila domovini; mi imamo sedaj dovolj moških, ki bodo ta posel opravljali. Naj pa jeden izmed njih vzame puško, da stopim jaz na njegovo mesto; drugače grem pred samega kralja, ako mi odbijete prošnjo. Na to so jej rekli, da naj počaka in jo potolažili, da jo sprejmejo za strežnico. V minulih dveh vojnah se je naravnost odlikovala s svojo hrabrostjo. Vedno je sledila prvim vrstam Kragujevaške brigade v diviziji pok. G j ure Horvatoviča ter najivestnejše vršila svojo dolžnost na bojišču. Nekoč je bila tudi ona sama ranjena. Odlikovana je bila leta 1876, s srebrno kolajno za hrabrost, s kolajno za vojaške vrline in s spominsko kolajno. Sedaj ima žena 53 let in v njej se je zbudila nekdanja hrabrost in zopet si želi v vojne vrste pomagat ranjencem. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO IW PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. 7. dec. Oceania 27. novembra Alice Laura 24. decembra 13. novembra Parniki odplujejo redno ob ired.ih ob 1. uri popoldne ir pristanišča Bush’«Stores, Pier No. 1 na koncu 51te ceste r S >uth Brookljrnu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempf glavni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago. Kaj je glavobol? Bolečina vsled pritiska krvi na možgane skozi male živce, ki so tanjše kakor las, ker to jih raztegne, utegnejo prehudo pritiskati na možganine celice in imate glavobol. Da ga olajšate, vzemite Severove Praške zoper glavobol (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia). Te najbolj uspešno učinkujejo v vseh slučajih glavobola. Kupite jih od vašega lekarnarja in imejte jih vedno pri rolki. Cena 25 centov — 12 praškov. Izdeluje jih W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Advertisement. -------o------- Primeren odgovor. Pripoveduje se originalna do-godbica o nekem ameriškem profesorju, ki je javno predaval o bogastvu in dozdevni vrednosti denarja. Med njegovimi poslušalci nahajal se je neki mož po imenu Sheldon, ki je bil oče sedlmih hčera. ‘“Kateri je pač zadovoljnejši in srečnejši: mož, ki milijone lastu-je, ali mož, ki ima sedem hčera? Gospod Sheldon, kakšno je Vaše mnenje v tej točki?” Gosp. Sheldon odvrne po kratkem premiselkiu: “Goltovo je oče sedmih hčera zadovoljnejši. Milijonar naj še toliko ima, on hoče vednb več; oče sedmih hčera pa nima želje po še v « • vec. obleke in svršniki. Največja zalega, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri JELINEK iü MAYER, Imitelja. Blue Island Ave in ¡8 cesta M. Á. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. uro popoludne In od 4.-8. popoludno. od 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8—10, ure dopoludne doma in to lo izjemoma vpiav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ÉP B ATLAS BEEWING CO. sloje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j*"“ LAOER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti p^| mi te bodemo zadovoljili. 7 |s 2 6 3 4 7 9 5 1 KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, to knjigo, ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, Iki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo orne njeno knjigo zastonj in poštnine >rosto. ZASTONJ $15 Keđar kupujete uro, kupite samo najboljšo -— in ognite se tru-blu. Ml prodajamo najfmeje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela. Da razglasimo našo firmo, smo sklenili, da pomoremo vsakemu, ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite in dobite nagrado! Razvrstete številke tako da bo 15 prišlo po dolgem, pokriž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nalmpu za naše Elgin in Waltham ure. Poslali Vam bomo zastonj naš katalog, iz katerega si lahko izberete kar hočete. Pišite takoj in pridemite znamke za odgovor. CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York. Compagnie Générale Transatlantique fax h New York v Avstrijo èez; Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrane na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., Hew York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak) 8. S. La Provence S. S, La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop: S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavni>atop na 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMIHSKI, glavni zastopnik za zapaiu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Til,’ DOPISI. Waukegan, 111. V Waukeganu še vre im bo vrelo, dolkler ne bo voda skipela. — Pravega miru ne bo kmalu in za to imamo vzrokov dovolj. Dobro bi bilo ko bi kedo posegel nazaj in razložil kako je prišlo do take zmešnjave. In zato lioeem v tem dopisu stvar malo razložiti. Dne 3. junija je bila sklicana skupna seja cele fare. Že takrat se je slišalo, da nekateri cerkveni odborniki se ne ‘bodo vdeležili seje, a konečno pa so le prišli. Eden teh vzornih-cerkvenih mož je vreden, da se ga spomn-em s par vrsticami. Ko se je g. Kalana vprašalo, kedo je tisti, ki je rekel, da odbornikov ne bo na sejo, je g. Kalan rekel: “Dotičnega človeka ne izdam in rajše ostanem jaz lažnih, ker prepira ne maram delati. ” Na to mu je pa debeloglavi rogovilež odgovoril: Ti si lažnik! Ti si Kristusov izdajalec! in začel razbijati po mizi. Ljudstvo se je hitro okoli njega zbralo in zagnalo velik krik in ko ne bi sam bitro rekel, da gre prostovoljno na svež zrak, bi ga s silo izgnali. Reči moram, da vsi trije cerkveni magnati so fini dečki ; račun so napravili, pozabili pa so zapisati, koliko denarja je še ostalo pri njih. To so vam cerkveni možje, da jim ni para. Pa da sem pravičen naj pustim slabotna dva pri miru in se lotim tistega debeloglavega čuka, ki vedno zgago dela. Pravijo mu modrijan z premogovimi možgani. Ta cerkveni čuk je nekoč predlagal in svetoval na cerkveni seji; katerih otrok se sme krstiti in katerih ne. Gosp. Plevnik, dasi pod vplivom kapitalističnih bosov, se je postavil čuku po robu in mu resno odgovoril: “Otroci so nedolžni in jih moram krstiti, ker to je moja dolžnost!” G. ¡Plevnik je odšel, g. Kalan je na drugi fari in g. Štukelj je tu. G. Štukelj je še mlad in menda neizkušen ter najbrž posluša kar mu debeloglavi čuk natvezuje in svetuje, ker drugači ne bi podil iz cerkve botra in botro in bi krstil nedolžnega otroka, ne oziraje se kaj so stariši in na katero stran vlečejo botri. Vsa čast botroma, ki jih ni sram priznati, da so g. Kalanovi pristaši in da »e potegujejo za pravico. Gosp. Štukelj ali res mislite, da zato otrok ne bo živel, če ga vi z vodio ne polijete. Ali res mislite, da ste vi edini, ki znate oblivati z vodo? Kaj mar otroku, če je krščen ali ne. Vi pa, Kristusov namestnik pojdite se krščanske vere učiti in ne dajte se slepiti modrijanom ala čuk in druga zagrizena banda, kateri je več na tem, da se krvavo maščuje, kot pa spolnu je Kristov nauk: Ljubite se med seboj ! in: Mir z vami! Predno zaključim naj omenim, da g. Štukelj ni nič ikaj točen pri svojem opravilu. V cerkvi je naznanil, da bo pogreb v torek ob 9 uri d op. pa je prikolovratil šele ob pol enajste. Če je Vaša čebula tako prištimana, id'a zgubi v 24 u-rah celo uro in pol, potem jo prinesite k meni na 725 Market Str., da Vam jo popravim in parkrat s kladivom po njej udarim — bo mogoče pomagalo. Pred zaključkom naj še povda-rim, da duhovniški ovratnik še ni znamenje skučenosti — in s tem sem dovolj povedal. J. Maček. Springfield, 111. Delavske razmere so se v zadnjih par dneh nekoliko zboljšale. Sedaj delamo od 2 do 5 dni v tedni, vendar se delo težko dobi. V St. John’s bolnišnici je zelo bolan dobroznani rojak in gostilničar Josip Skube, član in bivši blagajnik S. S. Pevskega društva “Prešern”. Želimo mu brzo okrevanje. Na zahvalni (Jan, dne 28. nov. bo praznovalo naše gori omenjeno pevsko društvo obletnico svojega obstoja in v ta namen priredi koncertno veselico na tisti, dan v prostorih Silvestra Repovž na 15. cesti. Začetek bo ob 1. uri popoldne. Prijatelje slov. petja in Hrvate vabimo najvljudnejše na veselico našega društva! Na svidenje na veselici! Martin Juntus. Cleveland, O. V 37. štev. ipittsburške “Slandr jade”, ki čuje tudi na ime “E-dinost” čitamo nek članek pod naslovom: “Rezultat konvencije S. N. P. J. ’ ’. ki ni nič druzega kakor prav nesramen napad, na društva in delegate zadnje konven- cije, iz Clevelanda. Sodeč po vsebini omenjenega članka, se je morala izvršiti v pisateljevi glavi “velika prememba” (še večja kakor pri Jednoti), če je še sploh pri normalni pameti. Ali pa se je člankar od samega veselja po izidu konvencije, preveč navlekel “Zanol whiskeya”, da se ga je lotila nevarna —• bolezen: Delirium tremens, ker drugače bi ne bruhal tako zlobno svoje rudeče lave — Ikakor steklo kuže, na naša društva in delegate pete konvencije S. N. £P. J. .Smili se mi sicer siromak, da ga je zadela taka nesreča, toda pomagati mu nemorem druzega kakor, da ga bom priporočil ‘spic-pitrškemu Krjavlju’, da ga o-zdravi kakor je ozdravil svojo kozo . . . Člankar piše: “Preokret je tako silen pri Jednoti, da oni poraženi — borci (clevelandčani) teško če ne bodo prišli z novo — jed-noto na površje, da si s tem olajšajo srce.” In dalje: “Se li niso čuli iz vzhoda bojeviti glasovi, ki so napovedovali smrt sedanjemu vodstvu in objednem ti glasovi grozili premestitev Jednote — v neki drugi prijazni kraj? Odkrito rečeno, da je neko mesto imelo 16 delegatov, ki so zastopali društva iz enega samega — kraja, tega ne pomni nobena konvencija slov. jednot, ki so bili edini v namenu in nastopu, edini v taktiki, z jedno besedlo, 16. glasov enih misli?” Tako toraj gospodine. Le priznajte 15. društev nad 1000 članov in 16. delegatov ima S. N. P. J. v Clevelandu, (kajne v Chicagu ali Pittsburghu neboste tega nikdar doživeli) to nam priča dovolj; da smo delali, nesebično za Jednoto in koristi našega naroda. Tudi za Vas smo delali, gospodje! Le ozrite se nekoliko nazaj in videli boste; toda plačali ste nam prokleto slabo, kar Vam nebomo pozabili. Ko bode prišel še kakšen Westmoreland, se lahko obrnete na čikaške sodruge — nas pa pustite popolnoma pri miru. Radi sumničenja naših delegatov, naj rečem le toliko, da niti eden ni šel s slabim namenom na konvencijo. Kar se pa tiče hujskačev (za premestitev Jednote) od zunaj, mi nismo odgovorni in smo tudi žnjimi sami obračunali v 37. štev. Glas Svobode. Na Vaša podtikanja o novej Jednoti —, si štejem v čast vam povedati dla isto že imamo, ter nam jo ni potreba znova vstanov-1 jati. Kaj pravite gospodje, ko bi naših 14 društev z $11,000 (in morda še 16 društev po državi O hio) ki smo jih prispevali v skupno blagajno S. N. P. J. clevelandčani od predzadnje konvencije, pokazali figo Jednoti, kakor nam namigavate? Najbrže, da bi rude-eim petelinom okoli “Proletarca” neprišlo namisel, na prihodnji konvenciji v “špicpurgu” (?) plačevati stotake kakšnemu Pau-loviču za naštevanje — skabov, ampak ga boste pustili za švedskimi preprogami — kjer bo študiral skabsko — pravo, kajti denar boste potrebovali drugje. In če so se naši delegati uprli temu nepo-stavnemu činu, so imeli popolnoma prav, ker mi ne plačujemo a-sesmenta za budalosti fanatičnih socialistov, ampak za bolniške podpore in usmrtnine članov. Sa-pienti sat! J. F. Rovnjanov. Waukegan, 111. Sveto pismo pravi: Gorje mu, kdor enega izmed malih pohujša in boljše bi bilo, da 'bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, da se potopi v globočini morja.” To zasluži naš župnik g. Štukelj. 26. m. m. je prišla k njemu k spovedi dvanajstletna deklica, ko je prišla domov je začela praviti svoji materi: Kako je to, da so me gospod podučevali, da naj vzrejam otroke po krščansko in so me spraševali po nekakem mesu pa jih nisem razumela itd., itd. Ni li to pohujšanje, katero mora obsojati vsak normalen in moralen človek? K njemu ste prišli k spovedi tudi dve drugi deklici, katere je pa zapodil, ker je vedel, da njiju stariši simpatizirajo s g. Kalanom. Sedaj si stariši ne bodo več upali pošiljati svojih otrok v cerkev in k spovedi, boječ se, da jih ne zapodi ali pa pohujša. Dne 27. okt. so prinesli v cerkev novorojenčka, da ga g. Štukelj krsti. Ko jih vse izpraša in popiše, pa vpraša botre: “Ste li Kalanovci?’ Odgovor je bil: ‘Da’. —■ “Potem pa le pojdite, jaz vam ne krstim otroka. Ste že opravili!” je rekel g. župnik. Boter pa ga še enkrat vpraša: ‘ ‘ Ali res ne?” G. Štukelj pa ju je nahrulil z get out, get out. In šli so, toda ne domov, ampak v nemško cerkev, kjer je bil otrok krščen. Po tem sodite Kristusovega namestnika ! Cerkveni odbor! Ako ne uredite te zadeve vi, potem nastopimo mi drugim potom.'Takega brezobzirnega duhovna ne moremo spoštovati, pa če je prav sin (?) prvega predlsednika K. S. K. J. Sedaj ima g. Sojar zopet priliko teči s to številko k odvetniku in ga vprašati za svet. Kdor se hoče prepričati o ve-rojetnosti tega dopisa se lahko obrne na uredništvo, ki mu pokaže podpise prizadetih starišev, ali pa na podpisanega. L. Lah. ti, da smo tukajšni rojaki narodnjaki. Že leta potrebni Društveni Dom ibo v (kratkem zgotovljen. To bomo proslavili na prav spreten način. Pozdrav! Jacob Zaje. San Francisco, Cal. Popolnoma se strinjam z dopisom Matije Petschnika iz Black Diaimonda, Wash. Želim, da bi še večkrat tako pametno pisal. Svetovno razstavo gradijo že preko eno leto — sevedla samo v kapitalističnih časopisih. Ista se mi zdi kot strah, kateri je od znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Rojake, delavce svarim, da ne verujejo tem časopisom in ne hodijo v Frisco za delom. Delavske razmere so tu jako slabe, draginja pa grozna. Pozdrav! L. Kaušek. Gilbert, Minn. V zadnjem listu sem vam poročal o nameravanem samomoru rojaka Ivana Šuštar, danes pa vam naj popišem kako se je vedel naš župnik, ko ga je prišel tolažit v bolnišnico. Ko se je rojak zavedel, zahteval je duhovnika in sicer Rev. A. Pirnata iz Gilberta. Ker g. Pirnata slučajno ni bilo doma so pripeljali irskega duhovna iz Eveletha, da ga dene v" sv. olje. Drugi dan je Šuštar zahteval, da mn pripeljejo g. Pirnata, ki je tudi prišel. G. Pirnat je Šuštarja naj prvo vprašal, če ima kaj denarja in če je pri kakem društvu, na kar je dobil odgovor, da nima denarja in da ni v nobenem društvu. To je res grda navada naših dU-hovnov, da najprvo vprašajo po denarju. Usmiljeni Samaritan ni prašal po denarju, temveč brez pomisleka storil dobro delo. Našim Kristusovim namestnikom je .prokleto malo mar, če kedo drugi kaj dobi, samo da se njihova malha polni in da gre njim dobro -pa makar trpina iz kože slečejo. Vprašal bi tudi g. Pirnata, kaj njemu mar pijančevanje in drugo in zakaj nosi na veliki boben take stvari, dia še bolj narod pred Angleži sramoti. Naš g. župnik se mi zdi podoben ebicaškemu Sojarju, ki se sedaj nekaj vmešava v Slovensko Siro tišnico in piše svoje premišljene (!) članke v A. S. Iz tega lista u-videvamo, da je naši duhovščini jako hudo, da bodo nekateri celo ob pamet prišli zaradi ustanovitve slovenske narodne Sirotišnice. Enkrat se oglasi Kranjc, drugič Sojar. tretjič g. Klepetee in tako dalje. Dragi gospodje, dajte si že enkrat dopovedati, da mi gremo svojo pot naprej in kolikor bolj si vi jezike brusite, toliko bolj se narod zanima za prepo trebno stvar. Vedite, da tukaj si ne bodo ne škofje in ne duhovni žepov polnili zato, ker mi hočemo imeti narodno zavetišče, ne pa strankarsko. Vedite, da narod več ne spi, da tisti časi, ko so rimski hlapci ponarejali oporoke, sežigali nevernike itd., so davno prošli in da narod se dviguje. Vedite pa tudi to. da bo v sirotišnici imel vsak zajamčeno svobodo osebno, versko in politično prepričanje, in če Ibo kateri hotel iti k maši, bo to lahko storil, če bo sam hotel ali pa tudi ne. Silil jih ne bo nihče. Rojakom bi priporočal, da čita-jo in se naroče na tiste liste, ki delujejo na vresničenje te ideje. V nobeni hiši bi ne smeli biti brez takih listov, ki se potegujejo za dobrobit naroda. Naj nam pokaže A. S. koliko dobrot smo od njega prejeli in kaj je storil, da bi bil lahko ponosen na svoje delo ? — Proč ž njim. Čitajte G. S. in druge napredne liste! Žrtvujte en dolar in spoznajte resnico? Zastopnik. Roslyn, Wash. Talko naj povem, dJa delavske razmere so tu jako slabe. Dober organizator bi imel tu pri nas veliko opravka za dalj časa. Škoda je, da ni sodruga Etbim Kristan tn pri nas, bi nam vsaj vgladil pot do organizacije in podnetil ogenj solidarnosti. Zdravi! G. Sumina. Jenny Lind, Ark. Dela se tu še precej, zaslužek pa je primeroma slab. Toliko še ¿bijemo, da imamo za hrano in stanovanje ter društvene prispevke; za ječmenovec pa bore malo o-staja. Pri vsem tem pa moram prizna- It doesn’t pay to neglect your Health ¡JB~............ če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLEE poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. Članom dr. št. 3 S. S. P. Z. v Depue, El na znanje. Prihodnja dr. ¡seja se bode vršila dne 1. dec. 1912 ob 7. uri zvečer v navadnem prostoru. Opozarjam vse člane, da se zanesljivo u-deleže iste seje. Omenjenega dne bode volitev društveni odbor za 1. 1913. Ob enem se usojam opomniti vse člane, kateri so z mesečnim prispevki zaostali z m. oct., da takoj poravnajo! Vsi doneski morajo biti poravnani z m. dec., da potem zamoremo vrediti knjige. Tekoče leto člani spijo, ¡kakor vidim; nadejam se, da za prihodnje leto se bodejo zbudili in nekoliko bolj agitirali za dr. napredek! Dr. knjige so zaključene z m. Junij 1912. Ostanek k dobrem v dr. blagajni je $69.01. Nekterim članom še ni znano, od kod je ta svota prišla v blagajni in kdor je vsled tega ob 4 uri zjutraj šel k počitku ? Ta opomba sedaj naj ¡zadostuje za vselej. Ako nebode drugače bodemo vzeli metlo v roke .in tako člane na sejo pridobiti. Prejšnji tajnik je vsled privatnih fraz napovedal odstop. Člani zahtevajo, da se prejšnji tajnik vdelelži seje dne 1. dec. predno se mu odda odstopni listek. 'Noben tajnik nezamore knjige oddati med sejo, akoravno odstopi. Toliko v pojasnilo vsim elanom dr. štev. 3. Bratski pozdrav Dan. Badovinaz, preds. Naznanilo. Tem potom poročam članom dr. št. 61, spadajoč k S. S. P. Zvezi da ¡se polnoštevilno udeleže pri-hodne seje, ki se bode vršila dne 1. decembra t.1. To je zadnja ¡seja tega leta; ker so pa člani pri društvu, ki niso bili še pri dr. seji odkar so v omenjenem društvu, se vendar spodobi, da se udeleže prihodne seje. Imamo več važnih točk na programu, kakor celo letni račun, ter volitev uradnikov za prihodnje leto 1913. S sobratskim pozdravom Frank Levstek, 817 Wooster Ave., Barberton O. Poguba naroda. Zgodovina nas uči, da je bila poguba naj večjih narodov povzročena vsled zgube apetita in vsled preobjestnosti. — Prosperiteta je prišla do take stopnje, da ljudje niso hoteli več jesti navadno, moč dajočo hrano, ampak so se naslajali s slaščicami, dobljenimi iz vseh' delov sveta. Prenajeli so se, postali so leni, debeli in nepripravni za nobeno delo. Na to je prišel konec. To naj bo svarilo nam vsim. Tudi v tej deželi lahko vidimo, kaiko ljudje, ko hitro postanejo premožnejši, skušajo pokvariti svojo prebavo. Jesti moramo samo dobro, tečno hrano in nikoli zanemariti najmanjši nered, vedoč da Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino daje v vseh takih slučajih hitro odpomoč in novo moč. Isto je izelo dobro zdravilo za bolezni v želodcu, jetrih in črevah. Isto bo tudi osnažilo telo in ga držalo čisto. V lekarnah. — Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Advertisement. Vsak slovenski delavec mora čitati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” F. AD. RICHTER Ô CO.,215Pearl St., New York, N. Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, 11!. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Nešteviino zahval in pripoznanj jamči io pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači inimportirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue IsUnd Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon! Ali i-mate slovenske gramofonske plošče t Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbnvec & Co. P. O. BOX 25, DENVER, COL. Dobra Unijska Gostilna,*3"" dobi Jos. S. Stastny mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom 2005 Blue Island Ave. veiikš Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST oor. 19. Plačo. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo jesenske in zimske okiti. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Proatgorakin mrzel prigrizek vsak dan. ii SLOVENCI POSEČAJTE Little Botitmio” kjer Be toči izborno impor tiranoplzenako, Anheuser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18. ni. Social Club Saloon - Edina slovensk * tvrdka v mestu - J, Klantimel in J. Pnngerfiib 312 Garrison Ave. lastnika in prolajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSA8. The Konrad Schreier Co. Shebeyean Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI CARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 8989 MAIN ' GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to se doki v gostilni John Košiček 1807 8. Centre Ave. Chicago, H! Telefon Canal 1439. “The Roosevelt Salootl,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik im trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! "Man Clor Saison V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš vedno sveže tVakterjevo pivo, ahloška vina, dobro domače žganje to najboljše smotke. 8lovencl obiskujte nas. J. GABER, lastnik. f— • Za vsako bol X tûl non wn V, 14 a bol v vaših udih ali telesu rabite SCHEFFLOV ORIGINALNI MUSTARD LINIMENT Isti Vas hitro ozdravi in olajša bolečine takoj. Se dobi pri. LOUIS SCHEFFEL, lekarnarja ?20. cesta in Blue Island ave. T CHICAGO. h trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1888 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ayc., Chicago. Druga vrata od KasparjeveBaok. RAZNO IN DRUGO ] trnmnrr^‘rri<~rr rrm,-rr.-—I—"I • — kranjsko. Belokranjska želznica zmrzuje? Iz Novega mesta poročajo: Vkljub temu, da imamo že nekaj časa trajno lepo vreme in da na belokranjski progi tostran Gorjancev razen za silo pretrganega terena v glavnem ni še nič narejenega, se delo ustavijo dan za dnem, kilometer za kilometrom. Prebodi se po več kilometrov, kjer ni videti ne enega delavca, kjer ni še nič storjenega. Pa konečno za progo med malo obljudenimi kraji ne pride toliko vpoštev, če je delo strojeno že letos ali še le prihodnje leto. Ampak kar je z ozirom na splošni promet vse graje vredno, je silna nemarnost in počasnost podjetja, kan. remu j- poverjena zgradba novomeškega predora. Že samo surovo vrtanje predora, ki je v notranjščini komaj poldrag sto metrov dolg, je prekoračilo termin za več kot mesec dni. Pa tudi to bi javnost malo brigalo, da ravno tudi vsled te počasnosti ne trpi ves promet med Novim mestom in kolodvorom. — Vsled zgradbe tunela je kaj bolj obljudena Kolodvorska in obenem državna cesta na dveh krajih do polovice zaprta, ‘kar živahni promet jako ovira. In ravno na teh oibeh krajih gre delo tako prokleto polževo, da pač ne pridejo nikamor naprej. Zdaj je tu že več in-ženerjev kakor delavcev. Nemara bo ta del proge še pred zimo — zmrznil. Uboj v Birčni vasi. Novo mesto, 22. oktobra. Kroniko ubojev je včeraj povečal uboj v Birčni vasi. Tu skozi se gradi belokranjska železnica in je v vasi naseljenih več delavcev, večinoma iz domačih krajev. Te dni so imeli izplačevanje, kateremu je sledilo pijančevanje. Dočim so šli ostali delavci v ponedeljek na delo, jih je nekaj popivalo in delalo “blau”. Pri pijači so se sprli. Neki Sušek iz Guiberij je kar iz vago svojega tovariša udaril po glavi s tako silo, da se je takoj onesvestil. Pripeljali so ga v bolnico v Kandijo, kjer je že danes vsled otrpnenja možgan umrl. Ubijalca so že zaprli. Božji namestnik ne zine ne enkrat zastonj. Iz Mirne peči pri Novem mestu poročajo: To veste, da namestniki Kristusa, ki je učil, da morajo apostoli oznanjevati božjo besedo brezplačno, kakor so jo tudi brezplačno prejeli, ta nauk izpolnjujejo tako, da si dado tudi vsak očenaš za mrtve posebej plačati. Svojčas so bili ti očenaši po 4 vinarje, a ker se je vse podražilo, so se morali podražiti tudi o-č o naši za mrtva. Te je navada povsod, koder božji namestniki pri božji službi molijo po 20 takih o-eenašev, na katere naberejo kar po 10 mrtvih. Naš župnik pa hoče vpeljati še tudi druge vrste ba-rantije na prižnici. Reven kmet je izgubil k maši gredoč svojo žepno uro, ali pa mu jo je dober kristjan med božjo službo ukradel iz žepa. Mož je šel k župniku prosit, naj oznani na prižnici, da mu je bila ura ukradena. Župnik je to obljubil. Pri prihodnji božji službi kmet verno posluša, ali bo župnik izpolnil svojo obljubo. Pa “gospod” so oddrdrali celo rešto plačanih očenašev, toda na kmetovo uro se niso spomnili. Ko gre kmet župnika vprašat, zakaj ni oznanil izgube njegove ure, je božji namestnik dejal: ‘ ‘ Zato ne, ker niste nič plačali za to oznanilo.” Kmet ga začudeno pogleda in mu položi groš na mizo. In glejte takoj pri prihodnji božji službi je župnik izpolnil sVojo obljubo. PRIMORSKO. Obesil se je Valentin Valič iz Sv. Križa (Male Žablje) v svoji hiši 19. m. m. Živel je v ugodnih razmerah, star 60 let. Poslednje tedne je kazal znamenja, da se mu je pričelo mešati. Požar na hribu poleg Tržiča. — Dne 17. m. m. zjutraj je gorelo na hribu nad Tržičem; ogenj se je raztegnil na 4000 kvadratnih metrov ter požgal travo, drevje in lesovje. Gasili so občinski ognje-gasci iz Tržiča in oddelek vojaštva pod poveljstvo enega častnika. Ni znan vzrok požara; orožniki preiskujejo in iščejo vzroke požara. Zaderski nadškof in “Rdeči križ” za balkanske narode. — Iz Zadra: Posebna deputacija dveh gospa in nekega odličnega književnika je šla k nadškofu dr. Pu-lišiču, da ga poprosi za oboi za balkanske ranjence. Kakor hitro' je slišal nadškof prošnjo, se je namrdnil in ni hotel dati niti vinarja. Deputacija se je trudila dopovedati nadškofu", da gre za blag namen, toda vse zaman, on ni odprl svoje denarnice! Samomor. Dne 16. m. m. se je ustrelil v gozdiču v Klancu v Istri Hans Uggovvitzer. Bil je svoje dni učitelj v Dolini in v Herpeljah, pa je službo popustil. Kasneje je bil v pivovarni Dreherjevi v Trstu in zastopnik zaloge na Kozini, pa tudi to ni šlo. Zadnja leta je nosil pisma, ker je živel pri svoji sestri, poštarici v Klancu.. Večkrat je pravil, da se sam konča, sedaj je to storil. Morilec svoje matere Koblitz, ki je po umoru pobegnil iz Prage, se je v Nabrežini ustrelil. V Trstu in v Nabrežini se je izdajal za inženirja Tiehyja iz Amerike ter je bil kot “inženir Tichy ” pokopan. Trgovec aretiran zaradi požiga. Lastnik tvrdke S'atoper, A T msič. v Trstu ima svojo prodajalnieo na vogalu vilice Stadion in Car-ducci. V torek zjutraj je nastal ogenj v tej prodajalnici, ki je po Tonsichevih zatrjevanjih napravil okrog 60,000 K škode. Ogenj je baje nastal nekaj ur prej, preden je Tonsich otvoril trgovino, in se je potem razgorel, ko je dobil zraka po otvoritvi trgovine. Oblasti se je zdela cela stvar nekoliko sumljiva. Tonsich a so aretirali in ga izročiti državnemu pravdni-štvu. Tonsich je bil zavarovan pri “Soeieta Adriatica di Assicurozio-ne” za 35,000 kron, pri “Soeieta Verona” pa za nadaljnih 30,000 K. ŠTAJERSKO. Orožje za igračo. Osemletni posestnikov sin Jože Omulec v 0-blakih pri Ptuju je pasel z nekim 141etnim fantom krave. Na paši sta se igrala s samokresom. Starejši fant je samokres sprožil in krogi ja je zadela osemletnega O-muleca v glavo. Prepeljati so ga takoj v ptujsko bolnišnico, kjer je par dni nato umrl. Morilec alkohol. Ustreljenega so našli 20. oktobra, zjutraj v Osluševcih pri Ormožu posestniškega sina Franca Roškar iz Gajovec. — Fantje so prejšnji večer v neki šnopsarni pili šnops. Morilec, ki je s puško ustrelil nesrečnega mladeniča, se je baje poprej še do pijanosti napil šnopsa. Nezgoda otroka. V Trbovljah so se otroci igrali na progi za prevažanje premoga. Ko je pridrdral prazni voziček, takozvani ‘Hund’, je skušal skočiti nanj triletni sin Maksa Krča, a mn je izpodletelo, da je padel pod voz, ki mu je obe nogi razdrobil. Samomor vojaka. V kavalerij-ski vojašnici v Mariboru se je ponoči obesil v Landskronu na Češkem rojeni trgovski pomočnik Leopold Mueller. Samomor je baje izvršil vsled neozdravljive bolezni. Nadležni potepuhi. Kraje to- in onstran (Save vznemirjajo sedoj cele trume najrazličnejših ljudi, ki so delali pri belokranjski železnici, sedaj se pa tod okoli klatijo brez strehe in zaslužka. Marsikateri kmet jim je že moral neprostovoljno dati kruha in vina, ker so mu grozili z ognjem, ubojem itd. Prav originalno so se maščevali nad neko posestnico Kralj na kranjski strani. Šli so ti postopači ravno mimo kleti, ko je bila kmetica notri in so zahtevali od nje vina. Ker ga niso dobili, so kmetico kratkomalo zaprti v klet in odšli. Mož je prišel šele tretji dan domu in našel vse v neredu5 .živino pa gladno; ko je iskal ženo, jo je našel vso obupano v temni in vlažni kleti. Ptički, ki so to narediti, so seveda tačas iz kraja izginiti. KOROŠKO. Tragedija služkinje. V neki celovški gostilni se je zastrupila 25-letna služkinja Marija Schretner-jeva iz Belj^k^.. Samomor je izvršila vsled nesrečne ljubezni in zaradi brezposelnosti. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolmieo. Pogorelo je v Dobrovi pri Borovljah gospodarsko poslopje puškarja Ivana Hušia. Ogenj se je ■Uno hitro razširil in nevarno o- grožal sosedne hiše. Gasilcem se je posrečilo, do so ogenj omejili. Živino so rešili. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Po nesreči ga je ustrelil. Kovač Frane Ebert in gostilničar L. Dui-nik v Kruskem mostu sta lovila 17. avgusta jelene. Ebert se je postavil na eaklišče, Dulnik pa je i-mel po dogovoru nalogo, da obide mal griček in mu prižene žival. — Naenkrat zapazi Ebert v megli kakih 50 do 70 korakov daleč, da se mu nekaj bliža. Uverjen, da je jelen, je Ebert ustrelil in tudi zadel. Toda padel je Dulnik, ki je prišel proti dogovoru z Ebertom po drugi poti proti čakališču. Dulnik je vsled dobljene rane čez par dni umrl. V torek se je vršila v Celovcu tozadevna obravnava, pri kateri je bil Ebert oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je nesrečo povzročil nesrečen slučaj. Življenja sit. Na celovškem kolodvoru so morati uslužbenci z vso silo odtrgati s tira hlapca Luko Pasterca, ki je hotel izvršiti samomor. Prijel se je z obema rokama za tir in vpil: pustite me na miru, saj vas nič ne briga, če sem jaz življenja sit. Spravili so ga nato v bolnišnico, ker sumijo zdravniki, da je umobolen. STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi tl možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju. vTa knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako -—se ^ domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen]© krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne Žšbs=zrrr~ moči, nočni gubitek, revmatizem, organske :..-~l bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične -■ j bolezni. ^ . tisoče mož je že zriđobilo perfektno zdravlje, telesno ■ ' moc m poživijenje potom te dragocene knjižice. Zaluga . A Sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. SSajS. Ne trošite denarja za uhožna in malovredna zdravila, doMer ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zbo-H§ -■■■" , leli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite ■ —si. ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo ' Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Au.,301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. RAZNO. Koliko bo stala vojna na Balkanu? — Francoski senator Gervais je v nekem intervjuvu povedal tole : (Nemško-francoska vojno je zavzela 245 dni, to je od dneva napovedi vojne 17. jul. 1870. do konca 18. maja 1871. Povprečno je bilo na dan troskov 7,800,000 frankov. Ker je bilo vojakov 1,- 255,000, je stal en mož na dan 6.25 frankov, torej okroglo 6 K. Po novih računih stane vojak v času vojne okoli 9 frankv. — Na Balkanu je na bojišču okoli 1,500,000 mož, to bi dalo dnevnih izdatkov 12 milijonov frankov za redne vojne troske. Razdelitev bi bila ta: Bulgarija, 355,000 mož, 2,640,*-000 frankov. 'Srbija, 275,000 mož, 2.200.000 frankov. Grčija, 30.000 mož, 240,000 frankov. Črnagora, 40.000 mož, 320,000 frankov. — Turčija, 800,000 mož, 6.400,000 frankov. — Mesečnih troskov bo 360 milijonov frankov, troski mornarice niso ušteti. Da ne bi trpelo kmetijstvo v Bulgariji. Banka kmečkih društev je vspodbudila v posebni o-krožniei vsa. društva, naj poskrbijo, da se storijo vsa potrebna kmečka dela na poljih onih Bul-garov, ki so odšli na vojno. Črnogorski pregovori. Vse za čast, časti .pa za nobeno ceno. Tudi vrag ve, kaj je pravica, ali kljub temu je ne upošteva. Kdor pade v vodo, temn se ni treba bati dežja. — Kdor prosi, je nesramen, ali kdor mu ne posodi, je še nesramnejši. Dobro je, če se sem-intje izpolni tudi nasvet ženske. — En vrag se boji pred križem, dragi pred žensko-. Veruj ženskim besedam toliko, kakor šepanju lisice. Bolje je od dvora do dvora prosjačiti, kakor pa hoditi od enega sina k dragemu. Kdor s hudičem sadi buče, temu jih razbije na glavi. — Še psa se vpraša po njegovi materi. Skadrsko jezero, to je pravi biser Crnegore. Meri 262 kvadratnih kilometrov. Dolgo je nad 40 kilometrov, široko nad 14 km, globoko pa povprečno 10 m. Izredno veliko ima Skadrsko jezero otokov, namreč 35. Jezero meji tur-ško-čmogorska meja v sredini. -— Jezero je zelo bogato na ribah ter so n. pr. leta 1906 izvozili 117 tisoč kilogramov rib v vrednosti 50 tisoč kron. Največ rib iz Skadr-skega jezera se odpošlje v Srbijo, Italijo in Avstro-Ogrsko. — Da je bilo Skadrsko jezero za časa Rimljanov mnogo večje kot je sedaj, je dokazano. Takrat se je raztezalo skoro do sedanje Podgorice, ali apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vseh strani, se ni mogla ustavljati izpodjedanju ter je počila na dveh krajih, vsled česar ste nastali reki Bojana in Kiri. — Površina jezera se je vsled tega znatno znižala in so se skrčili bregovi. 'Na osušenem ozemlju so nastala najrodovitnejša polja, ki seveda spomladi ali ob daljšem deževju še vedno mnogo trpe vsled povodnji. Ustrelil se je v Reimsu ritmoj-ster dragonskega polka Resseaut, ki je poneveril svoto 25,000 frankov. NASLOV Hranitev ljudstva 1 V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite • Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo gaza: BOLEČINE IN GRIZA VICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. «EGISTCRE» Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bo lečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave G VOKOUN 1411 W. I8th St., Chicago Trgovina s pohištvom, pečmi in železnino. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh V. KOBZINA 1849 ■ 1851 Blue Island Ave Tel. Canal 2054 CHICAGO Slovenci, oglašajte se pri meni! Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov dn pip NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Spisal dr. Slane. (KONEC.) Kakor sem že povdarjal, ni treba dosti posebnega dolgotrajnega pripravljanja za industrielno delo, — 'kar je koristno, se kar hitro vtisne v glave, in fabrično delo rabi mašine, dosti rok in le nekaj znanstvenikov-tehnikov. -— Zakaj avstrijski izseljenci tako dobro v ameriški industriji delujejo ! :— Najprej duhovništvo, potem vojaštvo, potem uradništvo in potem še le gospodarstvo! —- Tudi v tem oziru stoji v Avstriji na poti razvojem do boljšega gospodarstva duhovnik in veleposestvo, ki še živi in tega je še veliko in merodajnega v vladah države. ¡Saj je tudi ž njima zvezan denarni boga taš, veliki 'kapitalist, trgovec, fabricant, da dobiva z “božjo pomočjo” cenene delavce s kmetijske zemlje — z lačne kmetijle. — Značilno je, da imenovani c. kr, politični uradnik Hey v omenjeni ■brošuri v odpomoč svetuje, día se naj avst. prevečen ljnd mesto v set. Ameriko, izseljuje v Argenta nijo in to na avst. ladjah ! — Ta mož išče odpomoči proti izseljeva nju Avstrijcev ! — Ali taki so vsi naši politični uradniki. To bi pa že bila odpomoč ! Izpod kapa v dež; v Argentiniji počepa naš človek kakor jeseni muhe. Ne, c. kr. vladni svetnik, doma ostanemo, na plodni bogati avstr, zemlji! — Pa gospodarstvo sveta se uravnava. Po vsem kmetijskem svetu se uživlja industrija, vsak narod jo bo imel, tudi mi avstr. Jugoslovani, kakor drugi, ves Balkan in dalje notri v Turčiji. Glasilo se bo : “Visalk narod svoj lasten kmet in fabrikant; vsak človek poljedelski delavec in bodi kakor že tehnik ; vsak človek v posesti znanstvenih ved in rokodelskih spretnosti, to je po mojem motrenju terulenea kulturnih narodov, piše ruski socialist knez P. Kropotkin — pisatelj najvišje izobraženosti. In dalje : Kdor sanja, da se bo dal tehnični genij monopolizirati, je za 5 let zaostal. Svet, razežen, daleki svet je zdaj pravo torišče znanstev in če kak narod razvija v kakem posebnem oddelku dela posebne spretnosti, potem se razne spretnosti raznih narodov med sabo poravnavajo in koristi, ki iz njih prihajajo kakemu narodu, so le mimogredoče. Mehanična umetnost angleškega dela, ameriški pogum v gigantnih podjetjih, sistematični duh Francozov in pod-učna umetnost Nemcev so postale mednarodne lastnosti. — William Armstrong je naučil v svojih ita-Ijanskih in japonskih delavnicah Italjane in Japonce, día predelujejo velikanske množine želez ja. Revolucionarni ameriški podjetni duh je zmagal v starem svetu; francoski izglajen okus postaja evropejski okus in nemška izgoja je — zboljšana našla domovino v velikanski Rusiji. Tako je torej boljše, da se preiskušava, 'kakor pa da se naprej živi po starih običajih; boljše, da se preiskuje, v čem obstojajo nove razmere in kake dolžnosti nalagajo iste naši generaciji.” — In značilno je pisal Kropotkin že pred 10 leti: “Induistrielni narodi zapadne Evrope bodo vedno težeje spečavali svoje industrielne proizvode inozemstvu, da izmenjajo za nje živila in zgolj industrielne narode sili že zdaj gospodarstvo, da sami skrbijo na lastni zemlji za živila; gospodarstvo jih sili, da skrbijo za to, da bodo imeli odjemalce le na lastni zemlji in se bodo morali zanašati le na domače producente živil.” — In že se kažejo znamenja, da so narodi ob severnem atlantiškem morju: severni Amerikanci, Angleži, Francozi, Nemci, že preveč indlustrielci, premalo kmetje. V vsem svetu se snujejo lastne industrije in se jemlje navedenim le -indùstrielcem trg za njihove izdelke in ne daje se jim več toliko živil in surovin za obleke. Iz visokih dimnikov ne morejo krompirja pripraviti, če ga jim kmetje ne dajo. Ako pa je doma kmetija zaprta, se morajo potom izmenjave živila in surovine dobivati od druzih kmetov in če imajo ti tuji kmetje svoje industrije, kaj potem, — lačen ne moreš biti ? — Na kmetijo nazaj in sekiro v roke ter obglaviti veleposestva in fideiko-mise in tudi isto “mrtvo, cerkveno roko”! Duhovniki bodo upili, tarnali, d!a so nebesa v nevarnosti, ako cerkve ne bodo bogate, ali kaj n-a tem, če kričijo, da le puhti vsako nedeljo pečenka na mizi in med tednom kalka klobasica svojo pot najde v želodec, gospod Bog bo prav ljiubo s tem zadovoljen. Gospodstvo industrije je omaje-no in s tem dosti tudi zajezeno izseljevanje kmetskih ljudi v tuje industrije. Ameriška industrija že polovico manj delavstvu plačuje. “Bogati smo postali, piše ekonom Sombart, ker so za nas izumrle cele rase in narodi, ker so se za nas izseljevale cele dežele.” Ali gospodarske moči in vedno živ konstruktiven duh mas narodov nas pripelje zopet na ljubo kmetijo nazaj, ha kateri bo sodelovala vsa veda tehnike in tako zopet pripravljala kmetija kruhek, dober kruhek vsem in morda tudi blagostanje vsem ljudem, ki bodo hoteli delati in pametno živeti. TRI VPRAŠANJA. Lev. N, Tolstoj. Mislil je nekdaj kralj, da bi mu nič ne moglo ponesrečiti, če bi vedel troje: prvič čas, kdaj naj začne 'slehrno opravilo, drugič s katerimi ljudmi naj ima posla in katerih naj se ogiblje, in tretjič — kot glavno stvar, katero izmed viseli opravil je najvažnejše. Ko si je bil kralj to premislil, je dal v isvoji državi razglasiti, da hoče bogato obdariti tistega, ki bi ga naučil, kako bi našel za .slehrno podjetje pravi čas, kako bi utegnil 'vedeti, kateri ljudje so mu najpotrebnejši, in kako bi slednjič nezmotljivo spoznal, katero opravilo je izirned vseh najvažnejše. In prišli so učeni možje h kralju in so zelo različno odgovorili na njegova vprašanja. Na prvo vprašanje so nekateri odgovorili, idia vemo za pravi čas slehrtnemu opravilu le tedaj, če določimo od vsega aačetka program za vse dneve, mesece in leta in ga potem strogo vršimo. Le po tej poti, so dejali, moremo o pravem času izvršiti sleherno nalogo. Drugi so dejali, da nikakor ne moremo že 'vnaprej določiti, kaj se mora o vsakem času storiti, da se ne isimemo dati odtegovati z brezdelnimi razveseljevanji, da moramo vedno paziti na razvoj stvari in temu primerno storiti, kar je pač potrebno storiti. Zopet so drugi dejali, da kralj kot posameznik, pa naj razvoj stvari še tako pazno zasleduje, nikakor ne more vedno prav odločiti, kaj naj se v vsakem trenutku stori, ampak da je za to potreben svet modrih mož, po razsodnosti katerih se mora potem odločiti, kaj je treba storiti v tem ali onem času. Zopet drugi pa so rekli, da so slučaji, ko ni nobenega časa za povpraševanje svetovalcev, 'ampak se mora takoj odločiti, ali je pravi čas za opravilo ali ne. Vendar pa moremo to le potem vedeti, če je nam že naprej znano, kaj se bo zgodilo. To pa morajo vedeti le čarovniki. Zato moramo vprašati čarovnike, kdaj je prišel pravi čas za katerokoli opravilo. Prav tako različno so se glasili odgovori na drugo vprašanje. Nekateri. iso dejali, da so kralju najpotrebnejši ministri in drugi državniki; drugi so dejali, da so mu duhovni najpotrebnejši, zopet drugi so imenovali zdravnike za najvažnejše, drugi pa so razglasili vojake za najpotrebnejše. Na tretje vprašanje, kaj je najvažnejši predmet, so nekateri odgovorili, da iso na svetu najvažnejše znanosti; drugi so dejali, da je najvažnejša vojna umetnost ; še drugim' pa se je zdelo ea-stenje boga najvažnejše. Ker so se Vsi odgovori glasili različno, ni dal kralj nobenemu veljave in nikomur izplačal ua-gradle. Da dobi boljše odgovore na svoja vprašanja, je sklenil, da vpraša starega puščavhika, ki je 'blil daleč okrog na glasu velike modrosti. Pušča vin ik je živel v gozdu, ki ga ni nikdar zapustil in je sprejemal le preproste ljudi. Zato se je oblekel kralj v preprosto obleko, zapustil je svoje spremstvo, preden je dospel do puščavnikove koče, stopil je s konja in sam odšel te starcu. Ko je kralj dospel, je puščavnik ravno prekopaval grede pred svojo kočo. Kakor (hitro je opazil kralja, ga je pozdravil, a je naprej kopal. Bil je shujšan in slab; ko je zasajal lppato v zemljo in dvigal majh'ne kepe, je trudno dihal. Kralj je stopil k njemu in dejal: “Prišel sem k tebi, modri puščavnik, ida te poprosim odgovora na tri vprašanja: “Kateri čas moramo izbrati za sleherni posel, da se potem ne kesamo? Kateri ljudje so nam' najpotrebnejši, s katerimi se moramo torej več in s ka-teremi manj pečati? Kateri posli so najvažnejši in jih moramo torej v prvi vrsti opraviti ? ’ ’ Puščavnik je poslušal kralja, a mu ni odgovoril, temveč pljunil si je v roke in je naprej prekopaval zemljo. “Utrujen si,” je dejal kralj. — “Daj sem, pomagati ti hočem.” “Hvala,” je dejal puščavnik, ko mu je izročil lopato. Potem je sedel na zemljo. Ko je prekopal dve gredi, je kralj prekinil delo in ponovil vprašanje. Puščavnik mu ni odgovoril, ampak je vstal i'n iztegnil roko po lopati. “Zdaj pa ti poeij in daj mi lopato!” ... je dejal. Toda kralj mu ni dlal lopate in je kopal naprej. Minila je ena u-ra, potem še ena ; solnce je že izginilo za drevesi, ko je feral j zasadil lopato v zemljo in dejal: “Prišel sem k tebi, modri mož, 'da dobim odgovor na moja vprašanja. Če mi ne moreš odgovoriti nanje, tedaj mi povej, in vrniti se 'hočem zopet domov.” “Glej, nekdo leti” je dejal puščavnik. “Vlideti 'hočemo, kdo je.” Kralj se je ozrl in videl, da je res 'priletel iz gozda bradat mož. Mož se je držal z rokami života in kri mu je vrela izpod prstov. Ko je bradač ¡priletel čisto blizu do kralja, se je zgrudil; oči so se mu zaprle, nič več se ni ganil in je samo rahlo stokal. S pomočjo puščavnika je kralj moža slekel in videl, da mu zija na trebuhu rana. Kralj je umil rano, kakor je znal, in jo je obvezal s svojim žepnim robcem in s puščavnlkovo otiračo. Toda kri se ni idlala ustaviti in nekaterikrat je moral odvezati s krvjo premočeno obvezo in rano vnovič umiti in jo obvezati. Ko se je kri slednjič ustavila, si je ranjenec zopet opomogel in je tožil o žeji. Kralj je prinesel svežo vodo in je dal ranjencu piti. Med tem je bilo solnce popolnoma zašlo in shladilo se je. Kralj je nesel ranjenca, s puščavniko-vo pomočjo, v kočo in ga položil na postelj. Zdaj je ranjenec zopet sklenil oči in utihnil. Kralj pa, u-trujen od dolge poti in od dela se je pogreznil, ždeč na pragu, v globok spanec in je prespal vso kratko poletno noč. Ko se je zjutraj zgodaj zbudil, dolgo ni mogel razumeti, kje je in kdo je čudoviti bradati mož, ki je ležal na postelji In ga tako tuje opazoval s svojimi svetlimi očmi. “Odpusti mi,”, je dejal ranjenec čez nefeaj časa s slabotnim glasom, ko je videl, da se je kralj zbudil in ga je motril. “Ne poznam te in ti nimam nič odpuščati,” je dejal kralj. “Ti me ne poznaš, ampak jaz te poznam'. Tvoj sovražnik sem, tisti, ki je prisegel, da se maščuje nad tabo, ker si dal umoriti mojega brata in si se polastil mojih posestev. Vedel sem, da si sem odšel k puščavniku, in tedaj sem sklenil, da te na povratku usmrtim. Toda minil je ves dan in ti še vedno nisi prišel. Tedaj sem zapustil svoje skrivališče da izvoham, kje si, pri tem sem naletel na tvoje spremstvo. Spoznali so me in ranili. Ušel sem' jim. Toda vsled močnega krvavljenja hi bil izgubljen, če bi mi ne bil ti obvezal ran. Hotel sem te usmrtiti, ti pa si mi rešil življenje. Zdaj hočem, če ostanem pri življenju in ti nimaš nič proti temu, služiti tebi kot najzvestejši suženj, in moji sinovi naj store enako. Odpusti mi. Kralj se je zelo veselil, da se mm je tako lahko posrečilo napraviti iz svojega sovražnika prijatelja; ni mu le odpustil, ampak je tudi obljubil, da imu vrne njegova posestva. Tudi mu ¡bo poslal svoje sluge in svojega zdravnika. Ko se je potem ločil od ranjenca, je kralj stopil na prag in njegove oči so iskale puščavnika. — Pred svojim slovesom ga je hotel še zadnjič prositi naj imu odgovori na vprašanja. Puščavnik je bil zunaj pri svojih gredah, kjer je po kolenih se plazeč sadil semena .v zemljo. Kralj se mu je bližal in dejal: “Zadnjič te prosim modri mož, odgovori mi na moja vprašanja.” “Ampak saj si že dobil odgovor.” je dejal puščavnik, dočim je, čepeč na svojih siuhih ¡nogah, od spodaj navzgor gledal h ¡kralju, ki je stal pred njim. “Kako sem dobil odgovor?” je vprašal kralj. “Torej poslušaj!” je dejal puščavnik. “Če bi včeraj ne bi imel sočutje z maho slabim možem, če bi ne bil namesto mene prekopaval teh gred, ampak bi se bil sam vrnil, tedaj hi te bil ta mož, tebi sovražni mož napadel, in ti bi moral bridko obžalovati, da nisi o-stal pri meni. Torej je bil zate ravno pravi čas, da si prekopaval grede, in jaz sem bil ízate najvažnejši človek, in najvažnejši pošel zate je bil ta, da si meni storil db-bro. In pozneje, ko je oni priletel, je bil ravno pravi čas, da si mu stregel, kajti če bi ne-bil obvezal njegove rane, tedaj bi bil umrl, ne da bi se bil s tabo sprijaznil. Torej je bil najvažnejši človek in ¡kar si mu storil, je bilo najvažnejše opravilo. Zapomni si torej, da je le -en sam važen čas, ki moramo paziti nanj: sedanjost, in sicer je najvažnejši zategadelj, Iker le tre-notrio razpolagamo s samimi seboj ; najvažnejši človek pa je tisti, ki nas z njim travno tisti čas privede usoda skupaj, ker nikdar ne moremo vedeti, ali bomo imeli kdaj še s 'kakim drugim človekom opraviti; in najvažneje opravilo je — dobro storiti temu človeku, ker je človek samo za ta namen poslan v življenje. SEST KVORTOV LIKERJI $1.00 Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “Z ANČILA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum, bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK Mi ti pokažemo kako. Smo vešči di-stiiiranja in vemo. kako -se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL.” V dveh minutah je delo z “ZANOL-OM” narejeno. Likerji, narejeni z “ZAiNOL-OM” so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Food Laws” TJ. S. Seri-jalna št. 22115-A SKUŠAJ KVORT WHISKEY-PROSTO Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše poveljstvo, se vam denar vrne. ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00 in stem vse pristojbine plačane. Dvanajst polnih kvortov $1-50, 24 kvortov $2.00. PROSTO—naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober Iker doma”, »e pošlje prosto vsakomur, ¡ki nam pošlje svoj naslov. UNIVERSAL IMPORT CO. 4972 Universal Bldg., Cincinnati, O. Denar pošiljamo y domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K 200 $61.50 K. 300 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE ▼ dom&vino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar State Bank 1900 Blue Island ave., Chicago, DL Tel. Canal 1386 Dvorane za vie priložnosti. V0DAK0V BUFFET 18 2 S So. Loomis St. vogal 18. Pince. CHICAGO iBDOVA VINiRNA rm 11 i n m i it 'm n n i i n 11 „ n i i iü veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. C anal *842 Imamo samo čista prirodna vina. sp cijaiiteta: ffit. :©iancbe Ghampagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti pr^dplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. 1 Chicago, Ul. BREZ NOŽA j IN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varlcoceli, Stnictuiri; dalj© ozdravim nalezljivo zastrupi j©nje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičoSirh se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš- o zdramili p-i drug-ih zdravnikih. Moja 15 letna prakse vam je na razpolago in jamči popiltro ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI zguba nagona,bolez- IV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno ln tajno. Žlvčene one-moglost^ slabost, na. por, zastrupljen je ln zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchltl«, srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. Nasvet zastonj. STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJEN-JE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luči je, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju ln druge organske bolezni zdravim za stalno. DR. ZINS,-183SiÄ ______St- I Randolph «fc Lake _ Odprto od 8 «J jtraJ do Szvečar. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. Preiskovanje zastonj. Chicago Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r -i*- .rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. ^jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, 8 Pijte najboljše pivo g & g P||e^_Scho|nh^|n=BrBwin|=^^ s PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo oiprto od 6. do 8 ure. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Varnost, priročnost in Vljudnost 22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.