GDK: 853:325 Standard za bukove hlode The Standard for Beech Tree Logs Marjan LIPOGLAVŠEK* Izvleček LIPOGLAVŠEK, M.: Standard za bukove hlode. Gozdarski vestnik, št. 1/1994. V Slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16 V raziskavi so bile popisane dimenzije in na~ pake lesa na 864 kosih ali na 267 m3 bukovega okroglega lesa. Ti vzorci na 4 sečiščih in na 4 skladiščih žag so bili primerjalno razvrščeni po kakovosti po petih kriterijih. Prikazani so dose- žena kakovostna sestava, povprečna kakovost in povprečni volumen sortimentov v kakovostnih razredih pri vseh petih načinih razvrščanja. Avtor predlaga nov slovenski standard za bukove hlade. Ključne besede: bukovi hladi, kakovost, raz- vrščanje, standard 1 UVOD INTRODUCTION Če želimo v tržnem gospodarstvu urejen promet z lesom, potrebujemo standarde okroglega lesa. Pri predelavi lesa je treba vse bolj izbirati med razpoložljivo surovino, tisto, ki najbolj ustreza za določen izdelek, torej tako z jasno določeno kakovostjo. Zato tudi slovenska lesna predelava vse bolj zahteva dobave lesa po kakovosti. Gozdarstvo potrebuje standarde za kako- vost okroglega lesa, ker potrebuje merila za optimalno krojenje dreves. Tudi pri goje- nju gozdov morajo biti cilji v pogledu kako- vosti lesa jasno določeni. To vse velja zlasti za bukovo oblovino, kjer napake lesa odlo- čilno vplivajo na njeno uporabnost. Stan- dardi so pripomoček za dobro strokovno določanje vrste in kakovosti proizvoda. Ure- jen prosti trg jih lahko zahteva, vendar ne morejo biti vedno obvezni. Obvezni posta- nejo šele takrat, ko se dva partnerja zanje * Prof. dr. M. L., dipl. ing. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, SLO 22 Gozd v 52, 1994 Synopsis Lipoglavšek, M.: The Standard for Beech Tree Log s. Gozdarski vestnik, No. 1/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 16 The investigation included timber and defect inventory in 864 pieces or 267m3 of beech roun- dwood. These samples from 4 cutting places and 4 sawmill timber storages were comparatively classified according to quality and by means of five criteria. The achieved quality structure, the average quality and the average volu me of forest wood assortments in quality classes in all five classification methods is presented. A new Slo- vene standard for beech logs is suggested by the author. Key words: beech logs, quality, classification, standard dogovorita. Kadar cene niso vnaprej dolo- čene npr. maksimirane, izgubi obveznost standardov tudi vsak smisel. Slovenija je med drugimi standardi priv- zela tudi jugoslovanske standarde za goz- dne lesne proizvode. Ti razvrščajo hlede po namenu uporabe in zelo podrobno dolo- čajo tolerance za številne napake lesa. Ker v resnici odločajo o kakovosti oziroma upo- rabnosti lesa večinoma samo nekatere na- pake, je uporaba takih standardov nepo- trebno zamotana. Vse hitrejši potek dela pri pridobivanju lesa in hitrost dela na mehani- ziranih lesnih skladiščih onemogočajo nji- hovo dosledno uporabo. Zaradi tega so potrebne spremembe in poenostavitve ob- stoječih standardov. Za razvrščanje hlodovine iglavcev pri klasičnem prevzemanju lesa bi bili sicer obstoječi JUS uporabljivi, saj pravilno raz- vrščajo oblovino po kakovosti, tako da v srednji kakovostni razred pade največ sor- timentov, najboljših in najslabših paje manj. Da bi lahko hitreje razvrščali les iglavcev, smo v letu 1991 raziskali, kako različni standardi razvrščajo oblovino v Sloveniji, in predlagali nov slovenski standard. Upo- Standard za bukove hlode rabna tablica za razvrscanje in rezultati raziskave so bili objavljeni (LIPOGLAVŠEK 1992). Za določanje kakovosti nismo upo- števali vseh dosedanjih kriterijev, ker že upoštevani kriteriji dovolj dobro razvrščajo les po uporabnosti. Nekaterih kriterijev pa v sedanjih razmerah ni več mogoče upora- biti. Tako npr. zavitosti lesa, čeprav po- membno vpliva na uporabnost, nismo upo- števali, ker je ne moremo izmeriti na nec- lupljenem lesu. Pri bukovi hlodovini pa obstoječih stan- dardov ni mogoče uporabljati, ker raz- vrščajo nad 60% lesa v najslabši kakovos- tni razred: 111. razred žagovcev in pragovci (TURK 1982). Gozdarji in lesarji zdaj sicer govorijo, da pri dobavah razvrščajo les po kakovosti in pri tem uporabljajo JUS. Ker pa dosedanja praksa dolga leta ni upošte- vala JUS in ker še vedno izrabljajo kakovost za oblikovanje spremenljive prodajne cene lesa, gornja trditev nikakor ne velja. Za posamezne sortimente so si partnerji obli- kovali neke svoje kriterije za kakovost, ki so podobni JUS, vendar se krajevno in časovno močno razlikujejo. Odvisni so od posameznika, od ponudbe in povpraševa- nja (namesto cene), od sposobnosti prede- lovalca ipd. ter so pri presoji kakovosti večinoma veliko tolerantnejši od JUS. Pri oblikovanju novih standardov, ki jih potrebujemo zlasti za bukove hlede, se želimo približati tudi standardizaciji evrop- skih držav. Želimo narediti tudi korak v tej smeri: od namena uporabe h kakovosti. Da bi laže postavili nova merila za razvrščanje bukovih hlodov po kakovostnih razredih, smo raziskali, kako različni kriteriji raz- vrščajo vzorce lesa iz Slovenije. 2 KRITERIJI RAZVRŠČANJA HLODOV 2 LOG CLASSIFICATION CRITERIA Po podobni melodiki raziskave kot pri razvrščanju hlodov iglavcev (LIPOGLAV- ŠEK 1992) smo popisali vse napake na vzorcih bukove oblovine na skladiščih žag v okolici Ljubljane in na sečiščih po Slove- niji. Vse popisane kose, pri kombiniranih hlodih tudi vsak hlod posebej, smo razvrstili na podlagi popisa napak in debeline po 5 skupinah kriterijev- po: - doslej veljavnih jugoslovanskih stan- dardih (JUS), - predlogu za nov slovenski standard (SLS), - prirejenih nemških trgovskih razredih (DIN), - prirejenih avstrijskih uzancah za trgo- vino z lesom (A), - prirejenih francoskih (alzaških) nor- mah (F). Jugoslovanske standarde za bukove hle- de: D.84.020 (furnirski), D.84.022 (za luš- čenje), D.84.028 (žagovci), D.84.026 (pra- govci) in D.84.027 (kombinirani) smo upo- rabili nespremenjene v obliki znanih tablic za krojenje in klasifikacijo hlodov. Predlog slovenskega standarda za raz- vrščanje hlodov po kakovosti sloni sicer na jugoslovanskih standardih, vendar upo- števa nekatere rešitve, ki so znane v stan- dardih evropskih dežel. Predlagamo kako- vostne razrede ne glede na namen uporabe in uporabnik se sam odloča, za kakšen namen bo uporabil določeno kakovost ali katero kakovost lahko uporabi za svoje izdelke. Kljub temu se nismo povsem izog- nili razvrščanju po namenu uporabe, saj smo v kakovostnem razredu C posebej določili kriterije za hlede za luščenje in v razredu D posebej za prag ovce. Ker pri nas ni uveljavljeno razvrščanje sortimentov okroglega lesa po debelini, zahtevamo za posamezne kakovostne razrede tudi mini- malne preme re hlodov. Obdržali smo dose- danjo minimalno dolžino 2m v vseh razre- dih, čeprav tuji standardi uvrščajo v naj- boljše razrede samo daljše hlede. Tudi določila o nadmeri so ostala enaka. Tole- rance napak so v najboljših kakovostnih razredih ostale še naprej zelo majhne, v srednjem razredu C in v najslabšem raz- redu D pa smo tolerance precej povečali. To je zlasti očitno pri slepicah in mrazni nepravi črn javi, ki jo upoštevamo enako kot zdravo nepravo črnjavo. Tolerance so v razredih C in D večje še pri zdravih grčah, krivosti, pri napakah srca in pri napakah obeda. Med napake srca štejemo gnilobo, zvezdasto nepravo črnjavo, kolesivost, Gozd V 52, 1994 23 Standard za bukove hlede dvojno srce in ekscentričnost, med napake obeda pa rane, zatese, žlebatost, periferno gnilobo in vraslo skorjo. Tolerance za te napake so določene za vse skupaj in ne za vsako posebej. Opisana določila je naj- bolje prikazati v obliki tablice. z opisanim povečanjem toleranc smo želeli doseči, da bi večina hlodov iz sloven- skih sečišč spadala v srednji kakovostni razred (C) in da bi med hlede lahko uvrstili tudi ves tisti debel les, ki ga dejansko uporabljamo kot hlede, pa po dosedanjih standardih spada med prostorninski les. Napak, kot sta koničnost in ovalnost nismo uporabili za kriterij razvrščanja hlodov v kakovostne razrede. Za vse hlede dopuš- čamo neomejeno ovalnost in koničnost do 1 O%. Tudi števila napak na posameznem sortimentu ne omejujemo več. Čas sečnje in dobave standard ne predpisuje več - to naj bo prepuščeno sporazumevanju med trgovskimi partnerji ali predpisom o goz- dnem redu. Vztrajamo pa pri načelu, naj bodo tudi v najslabšem kakovostnem raz- redu kakovostne zahteve točno določene, da ni mogoče vsiljevati predelovalcem takih hlodov, ki jih zares ni vredno predelovati. V tem razredu smo tudi zmanjšali minimalni Predlog slovenskega standarda A Suggestion of the New Slovene Standard Kako· D Zdrave voslni cm m grče razred Inter- Quality grown Class knot A 35 2 IXl-10 1/m-20 B 30 2 IXl-20 1/m-60 CL 35 2 IXl-20 2/m-40 c 25 2 1Xl·40 2/m-80 D 20 2 oo-60 2/m-60 DP 30 2.6 ro ležišča pod40 24 GozdV 52, 1994 Sle- Kri· pice vos! Blind Cur- knot vi/y %1 2 1/m 3 IXl-20 2 glob. oo 2130 1Xl·20 2/moo 00·20 3/moo 1Xl·20 glob. oo 1/20 5 6 3 Za vi- !ost Twist %D 10 20 20 nad 20 nad 20 premer hlodov na 20 cm, saj smo na skla- diščih žag srečali številne drobne, tudi ka- kovostne kose lesa. Pri uporabi nemških, avstrijskih in franco- skih kriterijev smo morali nekatere opisno izražene kriterije dopolniti s številskimi vrednostmi, da so bili primerljivi z našimi. Ker je pri njih razvrščanje po debeli ni ločeno od razvrščanja po kakovosti, smo za hlede dodali minimalne zahteve za dimenzije. Pri praktičnih primerjalnih razvrščanjih popisa- nih kosov lesa pa smo morali pravzaprav deloma izpustiti kriterij, ki je v tujih standar- dih drugačen kot v našem, in sicer mini- malno dolžino. Tuji standardi zahtevajo za najboljše kakovostne razrede hlodov večje dolžine. Ker smo mi popisali hlede pogosto po najmanj dvometrskih sekcijah, smo mo- rali kriterij dolžine pri primerjanju razvršča­ nja izpustiti. Tudi zaradi drugačnega dolo- čanja napak lesa primerjave niso povsem pravilne, vendar boljših ni mogoče narediti. 3 REZULTATI RAZISKAVE 3 RESEARCH RESUL TS Za poskusno razvrščanje hlodov smo izbrali vzorce oblovine na štirih sečiščih na Napake Zdrava in mraz. Napake Črviv. Razpoke srca nepr. črnjava oboda mušič. Splits Heart Sound heart and Rim Worm št./gi defects trost heart detect attack %D %D %D šl./m 10 20 5 1 na 1č. 1/20 20 50 10 1 na 2č.1D bon. 30 50 1 na 1č. 1/20 30 70 20 3/m na2č. 1 bon. 1Dbon. 50 neomejeno 20 nad na2č. 1 bon. 3/m 2Dbon. 50 20 1 Standard za bukove hlade treh gozdnogospodarskih območjih. Na SGG Tolmin sta bili to sečišči .Tisovec in Mrzla rupa, Na GG Kočevje sečišče So- mova gora in na GG Novo mesto sečišče Brezova reber. Sečnja je bila povsod končni posek v zrelih pomlajenih sestojih, vendar na različnih rastiščih. Sečišče na Tisovcu je bilo na najmanj ugodnem rastišču, na strmem terenu na robu grebena, ki je pod udarom vetrov. Sečišče Mrzla rupa je bilo v istem grebenu, vendar na zelo dobrem . rastišču. Na to kaže že velika razlika v srednji velikosti drevesa na obeh sečiščih Sestoj je bil tudi tu zelo enomeren, čist bukov debeljak. Pred leti ga je precej raz- redčil žled. Sečišče Somova gora je bilo na južnih obronkih Roga, na relativno dobrem rastišču, s precej širokim razponom veliko- sti dreves - od srednje debelih do zelo debelih dreves. V sestoju so bili tudi šopi smreke. Sečišče Brezova reber pa je bilo na najboljšem rastišču, v čistem enomer- nem sestoju debelih, zelo stegnjenih dre- ves. Vsa sečišča so bila na dinarskem območju Slovenije. Popisali smo 52 dreves s 420 sortimenti oziroma sekcijami ali sku- paj 125 m3 komercialnega volumna. Volu- men sortimentov z nad mero in brez zaokro- ževanja dolžin je znašal okrog 4% več ali 130m3. Povprečen sortiment pa je imel volumen 0,30 m3 (0,32 m3 brez goli) in se od sečišča do sečišča ni veliko spreminjal. Na štirih skladiščih žagarskih obratov v okolici Ljubljane: Škofljica, Polhov gradec, Verd in Kamnik smo popisali še 6 vzorcev hlodov, ki so jih na ta skladišča pripeljali iz različnih predelov Slovenije. Na skladiščih žag smo popisali 328 kosov oblovine ali 444 sortimentov (hlodov) s skupnim komer- cialnim volumnom 142m'- Povprečen sorti- meni je imel, enako kot na sečiščih, 0,32 m'- Iz enega kosa smo ločeno popisali povprečno 1 ,35 sortimenta. Domnevamo, da je bil les na skladiščih deloma prebran, saj najboljši hladi (F, L) ne gredo na skla- dišča žag. Vsega skupaj so naši vzorci obsegali torej 864 sortimentov ali 267m3 lesa. Za bukov les v Sloveniji so bili samo delno reprezentativni, saj nismo našli vzorca za- res kakovostne oblovine, čeprav smo jo iskali. To smo opazili že med popisovanjem napak, zlasti na sečiščih. V predelih, ki so bili do zdaj znani po kakovostni bukvi, smo sicer našli močna in dolga bukova drevesa, ki pa ob poseku niso dajala nobenih sorti- mentov brez napak. Zaradi debeline in morda prezrelosti so imela vsa velike temno obrobljene mrazne neprave črnjave. Od sečenj in delno zaradi žleda so bila debla mnogih dreves po precejšnem delu višine ranjena. Tako tudi obod ni bil uporaben (npr. za luščenje). Tako v intenzivno goje- nih najboljših sestojih na koncu ni bilo pričakovanih kakovostnih sortimentov. V našem vzorcu sečišč so manjkala sečišča iz alpskih predelov in predelov panonskega obrobja. Po dosedanjih znanjih, bi tam lahko pričakovali boljšo kakovost sortimen- tov. Na skladiščih se je deloma pojavila tudi oblovina iz drugih predelov, tako da ti vzorci morda bolje predstavljajo razmere v Sloveniji, čeprav so bili popisani samo okrog Ljubljane. Za primerjanje kriterijev za razvrščanje hlodov pa ti vzorci, čeprav majhni, zadoščajo. Vsak popisani sortiment oblovine smo torej razvrstili po petih kriterijih. Poleg raz- ličnih kakovosti hlodov smo debele kose oblovine s preveč napakami uvrstili v razred prostorninski les in drobne kose v razred goli ali drobni industrijski les. Na skladiščih žag praktično drobnega lesa (goli) ni bilo, razen nekaj kosov pri razvrščanju po JUS in deloma po avstrijskih uzancah (debelina 20-25 cm). Pri razvrščanju po nemških in avstrijskih uzancah pa ni bilo debelega prostorninskega lesa, ker njihov najslabši razred hlodov nima navedenih dopustnih napak lesa. Izračunali smo sestavo kako- vostnih razredov po komercialnem volumnu sortimentov in jo prikazujemo za pet nači­ nov razvrščanj v grafikonu 1. Razvrščanje po jugoslovanskem stan- dardu pokaže, da je bilo na posameznih sečiščih poleg 11-16% goli še 49% takih debelejših kosov lesa, ki niso uporabni za hlade, ampak le za prostorninski les. Do tega je prišlo zaradi zelo ostrih toleranc glede slepic in glede mrazne neprave črn ja- ve, ki jo štejemo za napako srca. Tudi druge napake: npr. zdrave grče, razpoke Gozd V 52, 1994 25 Standard za bukove hlode Grafikon 1: Kakovostna sestava sortimentov pri petih načinih razvrščanja Graph 1: Quality Assortment Structure in Five C/assification Methods sečišča cultliJg places skladišča ·wood storages dolcž !iD .han ,.., 50 '" '" w 28 Gozd V 52, 1994 sečišča culling placcs skladišča wacxlstorages OA . " 13 CL . ' ., . ' el CL . ' !,l3 p,.."..l .. C6.m.r>od O Goli Trimm