Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za Ijudske šole. (Konec.) St. 67. Elektrika, vzbujena po dotikanji. — Bakrena in cinkova plošča, obe z žico zvezani. Daniellov člen sestoji iz steklenega kozarca, v kojera stoji v razredčenej žvepleni kislini odprt cinkov valj. V cinkov valj postavljen je luknjičast prsten valj, napolnjen z nasičeno raztopino modre galice (bakrenega vitrijola), v katerej stoji odprt bakren valj. Majhen elektromagnet s kotvico je podkovi podobna železna palica, na kateri je v istej raeri navita s svilo oraotana bakrena žica. Ako privijemo žičina konca v vijake daniellovega ali drugega elena, postane železo jako magneticno in drži kotvico s precejšno silo. Vzorec Morsejevega pisalnega brzojava. — Galvanoplastični aparat. — Pritiskalni vijaki. — Osaraljena bakrena žica. Št. 68. 0 lečah: Zbiralna leča v okvirji z držajem je dvojno izbočno, to je v sredi debelejša, kakor na robu. Solnčni trakovi sticejo se v gorišči, kjer se užigajo lahko gorljive stvari. Predmet, postavljon med gorišče in leco, vidimo povečan. Razmetna leča v okvirji z držajem je dvojnojamasta, t. j. v sredi tanjša, kakor na robu. Solnčni trakovi stopajo iz leče razhodno, zatorej tudi lahko rečerno, da jih leča razmetuje. Predmete vidimo pomanjšane. Jednostaven drobnogled z eno lečo ali drobnogled za zrna. Sestavljcn drobnogled z dvema lečama in zrcalom v omarici. Obe leči, predmetnica in prioonica, sta leči zbiralki. Predmote polagamo na malo prevrtano raizico in jih razsvetljujemo od spodaj z zrcalom. v Carobna svetiljka ali laterna magica. — Odprti ali amerikanskitelozor. St. 69. Oko: Razstavljiv vzorec človeškega očesa. Tu navedeni aparati bodo zadoščevali za vs6 učne slike o prirodoslovji v naših berilih. Pri izbiranju aparatov iz dr. Houdek in Hervertove zbirke sem iraenoval za vtemeljevanje vsacega prirodoslovneda pojava navadno le po jeden aparat, dasitudi nam navedena zbirka za marsikateri predmet nudi po več aparatov istega namena; vender se raoramo ozirati na to, da je pri čestokrat neugodnera stanji krajnošolske blagajnice težavno tudi najpotrebniše nakupiti; čestokrat je pa tudi premalo zanimanje prebivalstva za šolo vzrok temu nedostatku. Vender pa mislim, ako učitelj ne izgubi potrpežljivosti in krajni šolski svet vedno prosi in prosi, in drega in drega, da bode mogoce v teku več let potrebno zbirko prirodoslovnih aparatov nakupiti. Da se bodo kupovale najpoprej najnujniše priprave, in še le potem one, kterih je želeti, a niso neobhodno potrebne, razumeva se samo po sebi. V šolah po deželi, kjer so večinoma le jedno- in dvorazrednice, trebalo bode raanj aparatov, ker učna tvarina iz IV. berila ni prcdpisana. Mogoče bode torej tudi tukaj z manjšimi troški najpotrebnejše nakupiti. V šolah po trgih in mestih, kjer se IV. berilo obravnava, pa je krajni šolski svet iz bolj inteligentnih udov sestavljen in je zavoljo tega tudi bolj darežljiv, bode spoznavši veliko vrednost prirodoslovnega pouka za nakup aparatov preje potrebno vsotico podelil. Govoril bi sedaj o praktični vporabi navedenih aparatov za vsak posamezen predmet prirodoslovnih učnih črtic v naših berilih; a narastlo bi iz tega ravno toliko učnih slik, kolikor imamo dotičnih berilnih vaj v naših berilih in tu mislim, nedostajalo bi nam danes časa vse to obravnavati. Opozarjara končno le, da tudi najlicnejši in lep aparat ne dosežo svojega cilja, ako ne funkcijonira točno. Smatral bi raorebiti kdo to kot za nekaj raanj važnega, a gospoda moja, osobito od točnega delovanja aparatov, odvisen je ves vspeh njihovega namena. Nejasno in netočno funkcijoniranje fizikalnih aparatov je glaven vzrok nejasnih prirodoslovnih pojmov. Vzroki nepovoljnega delovanja pa so dvoji: 1. Ako se ne gleda dovolj na snažno vzdržavanje vsacega posameznega dela aparatov in na pravilno sestavljanje podrobnih njihovih organov. 2. Ako je učitelj sam premalo spreten v svojem kretanji z aparatom. Potrebno je torej za vsak posamezen učni poskus se pred poukom večkrat in temeljito vežbati v kretanji z aparatom. .Gledati je treba pa tudi na vse slučajne vplive in razmere, ki bi utegnile poskusu biti ugodne ali neugodne, kakor svetloba v dvorani, veoja ali manjša gostota in vlažnost zraka, gorkota in hlad itd. Dobro je tudi raznolike slučaje v tvorbi naravnih zakonov uporabljati za ta ali oni predmet, ker tedaj so učenci pozornejši in bodo naravne zakone, ktere so spoznali na delovanju kacega aparata, lože v naravi opazovali. Pozornost narašča in s pozornostjo raste tudi veselje do opazovanja naravnih čudežev. Vrnivši se k svojim uvodnira besedara o mnogostranski veliki važnosti prirodoslovnega pouka, poudarjam, da moremo povoljen učni nspeh pri tem pouku le tedaj doseči, ako v prvi vrsti mi učitelji naravo v vseh njenih pojavih natanono opazujeino in njeno bistvo spoznavamo. Blažilni vpliv spoznanih njenih zakonov se bode pojavljal v naših srcih in nas oživljal k plodonosnemu delovanju na polju jednega izrned najkrasnejših predmetov. Fr. Slanc. Avstrijsko šolstvo v 1.1890. s posebnim ozirom na Kraujsko.1)(Dalje.) (0 šolskih zakonih je dopuščen na jedno- in na večrazrednih šolah, kjer so v jednem in istem razredu otroci različne starosti in izomike, pouk v oddelkih. Kranjska ima relativno najraanj jednorazrednic s skupnira in poleg Bukovine največ z deljenim poukom ; dalje poleg Bukovine in Galicije najmanj večrazrednic s skupnim, poleg Zgornje Avstrije in Šlezije največ večrazrednic z deljenim poukora. — V obce največ večrazrednic s skupnim in najmanj večrazrednic z deljenim poukom. Ako ločimo raed šolami po mestih in trgih na jedni in med šolami po deželi na drugi strani, se nam seveda pokaže zopet še večja razlika. Izmed šol po mestih in trgih je le 6 _°/o jednorazrednic s skupnim in le 4"6°/o jednorazrednic z deljenim poukora, nasprotno pa 79'3°/o *) Glej štev. 1. t. 1. večrazrednic s skupnim in le 9'9°/o večrazrednic z deljenim poukom, torej skorej štiri petine vecrazrednic s skupnim poukom. Izrned šol po deželi je pa tretjina, namreč 33'7°/o jednorazrednic s skupnim, četrtina, 24 9°/o jednorazrednic z deljenim poukom, skorej tretjina, namreč, 32*8°/o večrazrednic s skupnim in le 8'6°/o večrazrednic z deljenim šolskim poukora. V primeri s splošnirai kranjskimi razmerami ima glede pouka v oddelkih še najnormalnejše razraere glavarstvo ljubljanske okolice, za njirn pa radovljiško; najrazličnejše pa mesto Ljubljana. Pravilna šolska doba traje po šolskih zakonitih predpisih na ljudskih šolah po 46 tednov v letu. Kjer se nahajajo srednje šole, se imajo ljudske šole pričeti ob jednem ž njimi; drugod se pa ravnata pričetek in sklep šolskega leta po krajevnih razmerah in po stanu večine prebivalstva. Po mestih in trgih so tri petine, namreč 609°/o avstrijskih javnih občnih ljudskih šol, s 46 in več tedni letne šolske dobe, 37-4°/o s 40—46 tedni, le l--4°/o s 30—40 tedni, le O-3°/o z manj kot 30 tedni; po deželi pa 64'8o/o s 46 in več tedni, 26-3°/o s 40-46 tedni, 4-6°/o s 30—40 tedni in 4'3°/o z manj kot 30 tedni; sploh je pa 64'O°/o šol v Avstriji, na kterih znaša letna šolska doba 46 in več tednov; 28"5°/o s 40-46 tedni, 4'O°/o s 30--40 tedni in 3-5°/o z manj kot 30 tedni. Na Kranjskem ima 298 ali 92'8°/o javnih občnih ljudskih šol letno šolsko dobo 46 in več tednov; na 18 ali 5"6°/o šol traje šola 40—46 tednov v letu, na jedni ali O-3o/o 30—40, na 5 ali l-3°/o raanj kot 30 tednov. Velika večina kranjskih javnih občnih ljudskih šol ima normalno, zakonito predpisano šolsko dobo; ljubljanske mestne šole delajo izjemo, ker se ravnajo po srednjih šolah, razun njih še 10 šol po deželi v isto vrsto. Koncno je na Kranjskem le še 6 tacih javnih občnih ljudskih šol, kojih letna doba pade pod 40 tednov, oziroma pod 30 tednov. Med privatnimi občnirai ljudskimi šolami jih je v Avstriji po mestih in trgih 215 ali 36"7°/o, na katerih traje letna šolska doba 46 in več tednov, 336 ali 57-3°/o s 40—46 tedni, 30 ali 5-l°/o s 30—40 tedni in 5 ali O-9°/o z manj kot 30 tedni. Po deželi iraa 180 privatnih občnih ljudskih šol, to je 45'8°/o letno šolsko dobo 46 in več tednov, 176 ali 44#8°/o po 40—46 tednov; 25 ali 6-4°/o po 30—40 tednov, le 12 ali 3-O°/o pa manj kot 30 tednov. V obče je pa v Avstriji 395 ali 4O*4°/o privatnih občnih ljudskih šol, na katerih traje letna šolska doba po 46 ali več tednov; 512 ali 52-3°/o s 40—46 tedni; 55 ali 5-6°/o s 30—40 tedni, le 17 ali. l'7°/o z manj kot 30 tedni. Od kranjskih privatnih ljudskih šol ima 14 šol letno dobo 30 40 tednov, le tri dobo 40—46, le jedna dobo 46 in več tednov. 0 poučnem jeziku odločuje po državnem šolskem zakonu deželna šolska oblast potem, ko je zaslišala one faktorje, kteri šolo vzdržujejo. Od 18.598 ljudskih šol sploh je imelo 7879 ali 41 2°/o nemški poučni jezik; 4617 ali 25"5 °/o češki; 1856 ali 10'50/o rusinski; 1758 ali 9-4°/o poljski; 866 ali 4-7°/o laški; 595 ali 3-3°/o slovenski; 561 ali 2-9°/o mešani; 369 ali 2°/o hrvaški ali srbski; 93 ali O-5°/o rumunski; 4 ali O.O2°/o madjarski. Nernške šole se nahajajo po vseh avstrijskih kronovinah; češke v Ceški, Moravski, Šleziji in Nižji Avstriji; rusinske v Galiciji in Bukovini; poljske v Galiciji, Sleziji m Bukovini; laške v Primorski, Tirolski s Predarlsko in v Dalmaciji; slovenske v Štajerski, Kranjski in Priraorski; hrvaške in srbske v Priraorski in Dalmaciji; rumunske in raadjarske v Bukovini; raešane po vseh kronovinah razven Zgornje Avstrije in Solnograške. Ako mešane šole nadalje razkrožimo po poučnem jeziku, dobirao sledeče podatke: Izmed 519 mešanih javnih ljudskih šol jih je bilo največ namreč 212 nemško-slovenskih, 138 poljsko-rusinskih, 44 nemško-čeških, 29 nemško-poljskih, po 22 nemško-rusinskih in nemškorumunskih, 19 hrvaško-srbskolaških, 12 neraško-poljsko-rusinsko-rufnunskih, 6 slovensko-laških, po 4 rusinsko-rumunske in nemško-poljskorusinske, 3 nemško-rusinsko-ruraunske, 2 nemško-slovensko-laški, po 1 ncmško-laška in rumunsko-madjarska. E. Lah. (Dalje prih.)