POMLADNA BAJKA.
,J_am za gorami daljnimi                          V zelenju in cvetju bilo je
prelepa loza stoji,                                 dan tretji vsako drevo,
na sredi loze zelene                              prihajala Vesna isti dan
skrivnosten vrt leži.                              tja je na plan cvetno.
Kot roža v sanjah spi v njem pomlad,     Od vseh strani so ponižno, molče
za posteljco je ji mah,                          jo rože pozdravljale,
varujejo angelci božji jo                        in ptičke v vrhovih zčlenih
v prebelih haljicah.                               jo glasno proslavljale.
Ročico belo pod glavo ima,                  In po poljani širni vsi
krog ustnic ji plava smeh;                   je sreča dihnila,
in angelci jo poljubljajo,                        in še pri ljudeh, nesrečnih ljudeh
in radost jim sije v očeh.                      bolest je utihnila.
Pa jezna zbudi se deva - pomlad,          Ah, v svetu širokem sreče nikdar
odide v lepi svet ...                           še toliko bilo ni!
Ah, to se ubožica vstrašila je,              In k Bogu se dvigne glas nevoščljiv,
ko vzrla je sneg in led . . .                  tako-le mu govori:
In k nebu je dvignila bele rokd            ,,Saj sredi zime ni, da pomlad
in svoj prelepi obraz:                            hodila bi sredi poljan,
,,Ah, solnčece, bodi mi dobro ti,           in da bi prisiljen bil starec-mraz,
preženi ta hudi mraz!"                         oditi na severno stran.
Nasmejalo se je solnčece,                     In angelci tega krivi so —
obsinilo hrib in ravan . . .                    onf so zbudili jo;
Aj, to vam je bežal starec-mraz            zato naj kazen tako dobo,
tja v daljno, tja v severno stran!          da bodo čutili jo:
In kar črez noč priklile so          .          Kolikor poljubčkov na vrtu vsak
cvetice \z mokrih tal,                            prelepi pomladi je dal,
in drugi dan priletele so                       poredne otroke toliko let
že ptičke iz gorkih dalj.                        on bode varoval!"
Ivo Danič.
4