letenje s šestkopterjem, ki je nosil laserski skener. Na dogodku so predstavili tudi mednarodno mrežo MedRIN (Mediterranean Regional Information Network). Ta deluje kot regionalno omrežje združenja GOFC/GOLD (Global Observation for Forest Cover and Land Dynamics). MedRIN je osredotočen na povezovanje raziskovalcev s področja daljinskega zaznavanja in drugih deležnikov z območja Sredozemlja. Plakate si je bilo mogoče ogledati skozi celotno konferenco. Konference sem se udeležil tudi spodaj podpisani, ki sem predstavil dva referata: • Geoinformation analyses of land-use changes in northeast Slovenia: A case study of the Jarenina Creek catchment (soavtorji: Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jure Tičar, Matija Zorn, Jennifer Deriaz in Dénes Lóczy) in • The use of general black-box explanation method for explaining Slovenian landscape typology map (soav- torji: Erik Štrumbelj, Rok Češnovar, Mauro Hrvatin in Drago Perko). Ob konferenci je izšel tudi zbornik povzetkov (ISBN: 978-9963-697-33-5). Več o konferenci si lahko preberete na spletni strani: http://www.cyprusremotesensing.com/rscy2019. Rok Ciglič Dolgoročne spremembe okolja 2019 Ljubljana, 11. 5. 2019 V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 14. maja 2019, v organizaciji Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), potekal peti posvet z naslovom »Dolgoročne spremembe okolja« (poročila o prvem, drugem in četr- tem posvetu so objavljena v Geografskem vestniku 83-1, 85-1 in 89-1). Enodnevni, tradicionalni bienalni posvet je edino slovensko srečanje, ki združuje raziskovalce z najrazličnejših področij, ki se vsaka po svoje dotikajo okoljske zgodovine. Na tokratnem posvetu se je zvrstilo dvanajst predavanj. Prvi sklop predavanj je bil pretežno pos- večen rastju. Tjaša Tolar (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) je s sodelavko predstavila naravno rastje, ki je raslo okoli kolišč na Ljubljanskem barju. Žiga Zwitter (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavil (izkustvena) znanja kmetov in zemljiških gospodov o traviščih v 16. in 17. stoletju. Nina Caf (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) s sodelavci pa je predstavila spremembe rastja v holocenu zara- di vpliva človeka v visokogorskem okolju Planine pri Jezeru. V drugem sklopu je Ana Trobec (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana) s sodelavci najprej predstavila spremembe sedimentacijskih okolij Tržaškega zaliva od poznega glaciala do antropocena, za tem pa še delovanje Slovenskega nacionalnega odbora Mednarodne zveze za razi- skovanje kvartarja INQUA (SINQUA; več o delovanju odbora si lahko preberete na spretnem naslovu: https://sites.google.com/a/geo.ntf.uni-lj.si/sgd/o-drustvu/home/sinqua). Tretji sklop predavanj je odprla Tjaša Tolar (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) s predavanjem o upo- rabi drena v času kolišč, sledila pa so tri predavanja pretežno posvečena podnebnim spremembam. Andrej Novak (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana) s sodelavci je predstavil odlaganje sedi- mentov v holocenu v dolini Planice v povezavi z intenzivnimi padavinami. Mauro Hrvatin (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) s sodelavci je predstavil spremembe temperatur, padavin, snežne odeje in pretokov rek v zadnjega pol stoletja v Sloveniji, Matej Lipar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) s sodelavci pa se je na podlagi podledeniških karbonatnih sedimentov spraševal ali je Triglavski ledenik pred malo ledeno dobo res izginil. V zadnjem sklopu je Bojan Toškan (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) s sodelavci predstavil, kako lahko analize stabilnih izotopov ogljika in duši- ka pri ledenodobnih kopitarjih ponudijo vpogled v  ekološke niše teh živali, Lars Zver (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) pa je na primeru bizona predstavil pomen arheogenetike, ki lahko odgovori na številna vprašanje o okoljskih in podnebnih spremembah. Posvetovanje je sklenila Anja Ragolič (Inštitut 174 Zborovanja Geografski vestnik 91-1, 2019 vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 174 175 Geografski vestnik 91-1, 2019 Zborovanja za arheologijo ZRC SAZU) z vpogledom, kakšne podatke o antičnem okolju podajajo antični pisni viri in spomeniki. Več o dosedanjih posvetovanjih si lahko preberete na spletnem naslovu: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/ strani/palinologija-konference#v. Matija Zorn Mednarodna konferenca o okoljski zgodovini reke Drave Koprivnica, Hrvaška, 24.–25. 5. 2019 Konec maja je v Koprivnici na Hrvaškem potekala mednarodna konferenca s področja okoljske zgodovine z naslovom Povijest okoliša rijeke Drave/Environmental history of the river Drava (Okoljska zgodovina reke Drave), ki so jo organizirali Povijesno društvo Koprivnica (Zgodovinsko društvo iz Koprivnice), Društvo za hrvatsku ekonomsku povijest i ekohistoriju (Društvo za hrvaško ekonomsko in okoljsko zgodovino) in Centar za komparativnohistorijske i interkulturne studije Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu (Center za primerjalnozgodovinske in medkulturne študije Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu). V približno zadnjem desetletju je to že četrta (okoljsko) zgodovinska konferenca posvečana reki Dravi, ki so jo organizirali v Koprivnici (za poročili s konferenc leta 2012 in 2016 glej rubriko Zborovanja v Geografskem vestniku 84-2 in 88-2). Tako kot zadnji dve je tudi tokratno vodil zgodovinar in geo- graf Hrvoje Petrić (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu), potekala pa je v letu, ko Zgodovinsko društvo iz Koprivnice praznuje 35 let delovanja. Ker reka Drava ni lastna le eni državi, so organizatorji na konferenco povabili tudi raziskovalce iz Madžarske in Slovenije. Konferenca je potekal dva dni. Prvi dan so bila predavanja, drugi dan Slika 1: Na ekskurziji smo spoznali tradicionalne pesmi in plese. MATIJA ZORN vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 175