t PoStnins plačana v gotovini. Leto XV1L, št. 9S UpravniStvo; i^uDijami, tuiafljeva ulica 6. — Telefon št. »122, 3123. 3124, 3125, 3126T inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova UL d. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t. 11. — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št 11342, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Poljski poset na Madžarskem Sef poljske vlade, ministrski predsednik Koscialkowski, je končno vendarle prišel na poset v madžarsko prestolnico. Odlog, ki ga je povzročil notranjepolitični zapleti jaj, je trajal razmeroma malo časa, dasi je bila nevarnost, da se bo mnogo bolj zategnil. Da je pripotoval Kosciaikowski sam, brez zunanjega ministra, po tem se more sklepati, da gre res v prvi vrsti za običajni akt meddržavne vljudnosti, za vrnitev madžarskega obiska, ki je bil že predlanskim storjen v Varšavi. Seveda se kljub temu ne moremo čuditi, da skuša madžarski tisk, kakor je to že njegova tradicija, na moč poveliča-ti poljski poset v Budimpešti ter ^ mu dati vse večji ter pomembnejši značaj, pač takšen, kakršnega si Madžari želijo. 2e ponovno srno imeli ob sličnih prilikah nezaželjemo priložnost, poslušati dolge tirade o poljsko-madžarskem sodelovanju, ki da se je uveljavljalo skozi stoletja, in se nadaljuje tudi še v moderni dobi. Marsikaj od tega je resnica, toda jako mnogo je tndi pretiranega in spada v neizbežni inventar slavnostnih govorov o priliki diplomatskih obiskov. V Budimpešti seveda potrebujejo argumentov o sodelovanju iz preteklosti, da bi na njihovi osnovi zgradili svoje teze o potrebi sodelovanja v sedanjosti, pri čemer je v ospredju želja, da bi Varšava podpirala madžarske revizionistične načrte. V Budimpešti se najraje sklicujejo na revolucionarno avstrijsko leto 1848., ko so poljski generali po porazu, po ponesrečenem uporu zoper Ruse, prišli na pomoč Madžarom ter jih vodili v bojih zoper Avstrijce, zoper habsburške čete. Toda Poljaki so bili razkosani na tri dele in zares podložni Prusom, Avstrijcem in Rusom, Madžari pa so po kratkih razprtijah s Habsburžani zopet zagospodovali Slovakom in Rusinom, Rumunom in Nemcem, pa Srbom, Hrvatom ir. Slovencem. V zgodovini so se Madžari > proslavili« kot zatiralci, ne pa kot borci za svobodo. In še danes nosi madžarska politika pečat prav take neiskrenost Trdeč, da se bori za pravičnost, se -ganja za revizionizmom, stremi za em, da bi ji Evropa zopet izročila oblast nad Slovaki, Rumuni in Jugoslo-veni, ki so si priborili nacionalno svobodo. In kar je najbolj kričeče: pričakuje, da bo za to svoje prizadevanje našla zagovornico ter pomočnico tudi v Poljski. Saj zlasti s tega vidika pozdravlja poljskega ministrskega predsednika in s tega vidika glosira one momente iz zgodovine, ki so pokazali sodelovanje med obema narodoma. Treba je bilo napraviti ta odskok v osredje madžarskega političnega pojmovanja, da se pokaže pravi značaj madžarskega pričakovanja, s katerim se sprejema in pozdravlja Koscia.lkowski. S tem pa ni rečeno, da je madžarsko stališče tudi poljsko stališče. Dasi je res, da imajo tudi v Varšavi slabost, da radi ob podobnih prilikah posežejo po rekvizitu historičnih reminiscenc, in dasi smo tudi v polpretekli dobi opazili marsika-ko gesto, ki bi je raje ne doživeli, zlasti v dobi poslabšanih poljsko-češkoslova-ških odnošajev, je vendar poljska politika daleč od tega, da bi se identificirala z madžarsko ali da bi podpirala njen revizionizem. 2e ponovno so se hotele uveljaviti napovedi, da se pripravlja sodelovanje med rimskim trikotnikom in Poljsko. 2ivezi med Italijo Avstrijo in Madžarsko naj bi se priključila še Poljska. Toda vselej znova se je pokazalo, kako malo realnega bi mogla nuditi taka kombinacija. Zakaj težišče poljskih interesov in skrbi leži povsem drugod, v področjih, kjer rimski triko* Poljakom ne more nuditi nikake opore. Poljski pogledi segajo pred vsem na baltiško področje in se morajo baviti neprestano s problemi, kako si zagotoviti trdno mesto na tesnem prostoru med opasno Nemčijo in mogočno Rusijo. Tod leži torišče poljskega diplomatskega prizadevanja in uveljavljanja, tu pa ji države rimskega spora-:suma ne morejo prav nič koristiti. Naravnost smešna pa je misel, da bi se na tem področju našlo kaj konkretnega za sodelovanje z Madžarsko. Res odnošaji med Varšavo in Prago niso taki, kakor bi biilo želeti. Ali vendar bomo vedno najtočneje presojali to razmerje, ako prisojamo sodobnosti značaj začasnega nesporazuma, ki ima premalo realnih temeljev, da bi ga mogli jemati za osnovo celotni državni orientaciji. Zato ni mogoče pripisovati resnega pomena onim šovinistom, ki bi se radi sli sodnike na tuje stroške, pa bi »dodelili« Slovaško Madžarom, a Podkarpatsko Rusijo oddali Poljski, da bi imeli ti dve državi potem skupne meje. Povsem mirno lahko trdimo, da Poljska nikdar m v položaju, da bi mogli v tem pogledu Madžari računati na resno njihovo zaščito ali pomoč. Poljska je že ponovno Izjavljala, da se za podunavske zadeve ne misli zanimati in da se je Podunavje ne tiče. Resnica je, da ležijo te dežele za njo preveč oddaljeno, da je težišče njenega ozemlja Liubliana, petek 2j. aprila VEDNO HUJŠI ODPOR ABESINCEV Neguševa vojska se je severno od Adis Abebe »trdila močnih gorskih postojankah in nudi Italijanom silno žilav odpor Pariz, 23. aprila, o. Agenciji »Radio« in »United Press« poročata soglasno, da so se Abesinci odločili boriti Be do skrajnosti. Tudi inozemski vojaški strokovnjaki so prepričani, da so obrambni ukrepi abesinskih vojaških poveljnikov zelo resni. Abesinci so zavzeli sedaj takšne postojanke, da bodo Italijani lahko prodirali dalje šele po hudih naporih in velikih žrtvah. Italijanske letalske sile so zaradi goste megle, ki je legla na abesinsko visoko planoto, popolnoma izločene iz vsake akcije. Megla je prvi znak bližajoče se deževne dobe. Abesinci imajo sedaj opravka z razdira-njem cesarske ceste, ki vodi iz Adis Abebe proti Desiju, pa tudi v ofenzivo so nekateri abesinski oddelki že prešli. Zlasti razvijajo izredno nevarno četniško akcijo. Tako se potrjujejo vesti, da so v torek ponoči napadli eno izmed obeh letališč v Desiju, poklali vse straže in zažgali 19 italijanskih letal. V Adis Abebi je zopet zavladal mir. Narodna banka, ki se je predvčerajšnjim odločila zapreti svoje blagajne, je danes objavila. da svojih tresorjev ne bo izpraznila. nego bo še nadalje vršila izplačila, dokler ;e ne prežene sovražnik. Tudi vlada vztraja nadalje v prestolnici. Cesarska cesta razstreljena V torek in sredo italijanskim letalom ni uspelo odvrniti Abesincev od razdiranja cesarske ceste, ki so jo razstrelili na več važnih prehodih Prav tako so napeljali nanjo več potokov, ki so jo že popolnoma izpodkopali. Staracejeve kolone ustavljene Abesincem je včeraj končno uspelo zaustaviti tudi nadaljnje prodiranje Staracejeve motorizirane kolone, ki so jo v torek ponoči napadli in je morala včeraj zjutraj po krvavi bitki zapustil bojišče ter se naglo umakniti proti Desiju. Abesinci so se utrdili po strmih rebreh šoanskih planin med prelazoma Tarma Buruh in Soa Meda. Zvedelo se je. da je maršal Badoglio inozemskim dopisnikom izrecno prepovedal poročati o težavah italijanskih čet ki bi imele prodreti proti Adis Abebi. Ras Nasibu se dobro drži Na južni tronti je vojski rasa Nasiba, uspelo odbiti naval Grazianijeve vojske, ki je pritisnila na abesinske postojanke okrog Sasabane in Dagaburja. Italijanske čete so sedaj oddaljene še nad 130 milj od Džidži-ge in približno 40 milj proti jugu od Dnga-meda. Kakor so ugotovili italijanski letalci, je Vehib paša zgradil okrog Sasabane in Dagaburja velike in moderne utrdbe. Na raznih strateško važnih točkah je postavil dobro maskirane protiletalske baterije in strojnice. s katerimi lahko branijo tudi sleherni dostop proti cestam, ki vodijo iz Berbere v Abesinijo Ehvato^siko deževje Med tem postaja ekvatorsko deževje vedno večja ovira sleherni vojaški akciji. Celo abesinski avtomobilska kolona je obtičala v blatu že pred nekaj dnevi in je ostala brez vsake pomoči do srede, ko se je vreme nekoliko zboljšalo. Kljub deževju pa nameravajo Italijani nadaljevati svoje prodiranje, čeprav v nekoliko počasnejšem tempu. Italijanska intendanca je izdala ze vse odredbe, da se očuvajo zveze zaledja s fronto in da bo tako vojaštvo na bojišču stalno preskrbljeno s hrano in streljivom. Po italijanskih službenih poročilih je pn Džani Gogi padlo okrog 3.000 Abesincev. Libijska divizija pod vodstvom generala Nasija prodira sedaj proti Birkutu, motorizirana kolona pod poveljstvom milični-škega generala Verneja proti Segagu, tretja kolona pod vodstvom generala Frus-cia proti Gabredaru, četrta pa iz Gerlogu-bija proti Kuratiju. Italijani skušajo za vsako ceno doseči kak odločilen uspeh, ker bo deževje prihodnji mesec že mnogo hujše. Letalski napadi na abesinske oddelke DeSie, 23. aprila- AA. Italijanska letala 90 včenai na na dla 60 km južno od Desija med Uora Hailom in Džafarijem z bombami in strojnicami neko abesinsko kolono, ji prizadela velike izgube in jo pognala v beg. Dopoldne so letala zopet nasi« to kolono im jo razgnala. Ze pre i s« južno od Dobe na ravnini Santara izvršila napad na močne oddelke abesinskih vojakov cesarjeve armade, ki je bila poražena pn Ašangiiju- Italijanska letala nadzirajo prometne zveze na jugu od Desija in preganjalo zaostale neguševe čete- Grazianijeva ofenziva Rim. 23 aprila. w Ofenziva generala Grarianija se razteza sedaj v Ogadenu na več sto kilometrov ter je prispela že do obrambne črte od Džana Goge do Sasaba- _Cena 1 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40,— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefor 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica LL Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ne. ki jo je zgradil šef generalnega štaba rasa Nasiba ter jo imenoval Hindenburgo-vo črto, da bi s tem označil njeno važnost. Sedaj je posegla v borbo tudi legija italijanskih prostovoljcev ii inozemstva, dva pehotna polka pritiskata na utrdbe pri Sasabani. dočim odražajo druge kolone fronto pri Uadelu. London, 23- aprila. AA. Reuterjev urad poroča iz Mogodiscia: V Ogadenu je italijanska glavna kolona prišla do Dukuna, ki ie 1 km severozapadno od Elfuda. Glavni del motorizirane kolone domačinov je prišel na vzporedni cesti do Segaga. glavni del osrednje kolon-e pa je prišel 40 km severno od Marandaba. Po zmagi libijske kolone pri Džana Goiu so našli na bojišču 3000 Abesincev. Poleg tega so Abe-siinci izgubili tudi vsa svoja prevozna sredstva avtomobile itd. Nejveari del abesinske vojake se ie razbežal r>o Sikanru. Na itali janski strani je bilo 1100 mrtvih in ra-n ienih. Italijansko vojno poročilo Rim, 23. aprila. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 193: Na somatskem bojišču libijska divizija še nadalje prodira. Sovražni oddelki se v razsulu umikajo na karavanski cesti ▼ Elfud in si zaman prizadevajo, da bd usta. vili prodiranje naših sprednjih čet. Neka kolona pod poveljstvom generala Verneja je zajela karavano kakih 600 kamel, ki je nosila živež in vojaški materijal za čete dedžasa Abede Dampta. Zapleni® smo tudi mnogo tovornih avtomobilov in sani. tetnega materijala. Naše čete so zavzele mesto Kura ti. V odseku Borane so naS oddelki s podporo prebivalstva prispeli v predel Eldere zahodno od. Malke vzlic precejšnjemu odporu abesinskih čet, ki smo jih pognali v beg. Letalstvo Je na vsem odseku obstreljevalo afoesinske postojanke. Na eritrejskem bojišftu se nI pripetila nič posebnega. Misija izrednega turškega odposlanca v Beogradu Jugoslavija pristaja na turško zahtevo glede pravice do ponovne utrditve Dardanel Beograd, 23. aprila, p. Generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan Rifad je včeraj konferiral v zunanjem ministrstvu s pomočnikom ministra Mortin-cem, danes pa ga je sprejel predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič Po današruji konferenci ga je predsednik vlade pridržal na obedu, ki so se ga udeležili tudi ministri Stankoviič Cvetkovič, dr. Kožulj, turSki posta nik Haj-dar Ali, švedski poslanik Uden, grški poslanik Saikelaropulos, pomočnik zunan;ega ministra Martinac, poslani dr. Bodi in drugi. Zvečer je turški poslanik Hajdar Alti priredil na čast turškemu diplomatu svečano večerjo- G. Numan bo odpotoval jutri v Bukarešito. Po dopoldanskih razgovorih je predsednik Vlade dr- Stojadinovič sprejel novinarje in jim izrazil svoje zadovoljstvo, ker je mogel pozdraviti v .Beogradu uglednega zastopnika diplomacije prijateljske in zavezniške države, s katerim je danes izmenjal misli o vseh perečih vprašanjih zunanje politike- Pri tem je ooudaril. da se je potrdijo popolno soglasje med vladama republike Turčije in kra!iev;ne Jugoslavije. Odgovor jugoslovenske vlade na turško noto od 11. aprila glede morskih ožin bo ugoden za turško tezo. Carigrad, 23. aprila. AA. R imunski poslanik v Ankari Piloti je odnotoval v Bukarešto. Njegov obisk je v zvezi z obiskom glavnega tajnika turškega zunanjega ministrstva v Bukarešti. Nemčija mora jasno povedati, kaj hoče Anglija je odločena do kraja razčistiti razmerje z Nemčijo in bo zahtevala točnih pojasnil o njenih predlogih Nezadovoljstvo s politiko Baldwinove vlade London, 23. aprila- o- O včerajšnji redni setja angleške vlade se v vladnih krogih ču-je zelo malo, tem več pa razpravljajo o nijej v političnih progih in v tisku. Zatrjuje se, da je prišlo na seji vlade ponovno do velikih nesoglasij rne-d po edinimi ministri. Posebno je baje prišlo do izraza nezadovoljstvo napram politiki ministrskega predsednika Baldwina, ki ima v konservativnih in liberalnih vrstah vedno več nasprotnikov. Nihče ne more razumeti, za-kaij je bilo treba žrtvovati Hoarea in za-ka!j se mnogo bolj izkušenemu Johnu Simonu ne poveri vodstvo zunanje politike, marveč se mu prepuščajo le podrejene vlo- ge m zakaj se Baldvin toliko zavzema za Macdonalda. Glede na razvoj mednarodnih dogodkov pa mu očitajo, da ni pravočasno opazil nevarnosti ponovne nemške oborožitve in hkratu ga dolžijo, da je on kriv, da je Anglija tako zelo izgubila na svojem moralnem ugledu in prestižu Na čelu nezadovoljnežev proti Baldwinu je bivši konservativni minister Percy, ki zahteva najodločnejšo politiko proti Nemčiji. V vladi prihaja do izraza tudi vedno večji vpliv angleškega generalnega štaba in mnogo parlamentarcev je že zahtevalo, naj se sklene vojaška zveza med Anglijo. Francijo in Belgijo. Tragična bilanca nemirov v Palestini Jeruzalem, 23. aprila o. Položaj v Palestini se je v poslednjih dnevih zelo poostril. V Jaffi traja generalna stavka že drugi dan-Policiji se je sicer doslej posrečilo preprečiti večje demonstracije, vendar pa je demonstrantom davi uspelo napasti železniško postajo in jo hudo poškodovati. V nekem velikem skladišču je izbruhnil ogenj, ki je napravil za več tisoč funtov škode. Zidje so pričeli bežati z dežele v mesto, ker 90 bili na svojih farmah že precej izpostavljeni Večinoma so zapustili tudi Jaffo in se zatekli v Tel Aviv. Njihova zapuščena stanovanja so bila takoj poZgana. Požari eo se zaradi vetra še razširili in je pogorelo že več tisoč hiš. Listi, ki izhajajo v hebrejsčini zahtevajo od vlade zaščito /a Žide ter obtožujejo Arabce, da se v čisto lokalnih sporih ravnajo po navodilih iz inozemstva- Davi je bil objavljen tudi uradni komunike o žrtvah, ki so padle pri poslednjih izgredih. Ubitih je bilo 16 Židov in 5 Arabcev nevarno ranjenih 26 Židov in 31 Arabcev' lažje ranjenih pa 49 Židov in ravno toliko Arabcev. Dan kolonij v Nemčiji Berlin, 23. aprila, o. Po nalogu nemške vlade se bo jutri po vsej Nemčiji praznoval takozvani dan kolonij. Tega dne Je pokorni Bismark proglasil nemške kolonije v A nki za last nemške države. London, 23. aprila o. Vlada se sedaj v zu- | nanje političnem pogledu bavi predvsem z vprašanji, ki jih namerava staviti Nemčiji trlede na Hitlerjeve mirovne predloge- Vprašanja sestavljajo posebni strokovnjaki zunanjega ministrstva in bodo predložena nemški vladi v 8 ali 10 dneh. Kar se tiče stališča Anglije, se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da angleška vlada v nobenem primeru ne bo pristala na nemško ekspanzijo proti vzhodu ali v srednji Evropi. Anglija bo stavila Nemčiji predvsem naslednjih 10 vprašanj: 1 Ali je Nemčija pripravljena smatrati Whko na-domestoval ministrskega pffedsetfrafca »a njegove odsotnosti. Beležke Važni sklepi vlade Dogovor z Inozemskimi upniki — Druga tranža državnih bonov — P«*»e bo z njimi postopalo po za-koniu. Drugače vlada v Kerestincu in v vsej tej okolici red in mir. 2. Odobren je dogovor na predilog prometnega min:stra glede zgraditve obale v Dubrovniku. 3. Odobren je dogovor s tujimi lastniki jugoslovemskiih državnih posojil glede plačila kuponov za prihodnji dve leti. 4. Finančni minister se pooblašča, da izda drugo tranšo državnih bonov v znesku 100 miilijonov dinarjev za financiranje javnih del na račun malifardne-ga kredita. 5. Na predlog ministra za šume in rude je bila odobrena uredba o organizaciji ministrstva za šume in rude ter njemu podrejenih ustanov. Po sedli je minister dr. Vrbanič izjavil novinarjem, da se bo jutri dopoldne sestal finančno — ekonomski odbor ministrov, da razpravlja o ukrepih, ki jih namerava vlada izdali v zaščito jugoslovanskih zavarovancev »Feniksa«. Minister je obteiKbil novinarjem, da jim bo jutri po seiji dsal podrobnejša obvestila. Problem podpiranja nezaposlenega delavstva Važna seja centralnega odbora za posredovanje dela — Anketa o novi uredbi — I delodajalci i delojemalci odklanjajo povišanje prispevkov Poljski obisk v Budimpešti Slovesen sprejem predsednika poljske vlade Koscial-kowSkega — Manifestacije za poljsko- madžarsko prijateljstvo BudimpeM«, 23. aprila b. PoUjski mini-, strelci predsednik KascialkowSki je ▼ spremstvu državnega tajnika kmetijskega ministrstva in več vodilnih uradnikov zunanjega ministrstva prispel opoldne v Budimpešto. Na postaja so ga sprejeli členi vlade z ministrskim predsednikom Gom-bosom na čelu ter velika množica ljudstva, ki je burno manifestirala za pol jako-madžarsko prijateljstvo. Poljski ministrski predsednik se je s kolodvor« odpeljal pred spomenik Neznanega junaka in položil preden j venec. Jutri se prično važni politični in gospodarski razgovori, ki bodo trajali do sobote-Velik pomen pripisujejo zlasti gospodaT-sko-političnim razgovorom, ki se imajo zaključiti s podpisom dveh konvencij- Francoska kritika poljske politike pariz, 23. aprila, o V zvezi s poslednjo akcijo poljske polkovnriške skupine, ki jo je preprečil odtočen nastop ministrskega predsednik Koscialkowskega, je izšel t današnjem »Oeuvru« zok> oster članek proti poljskemu zunanjemu mimistru Becku. Lisrt pravi: Kakor se je moglo pričakovati, je ostal polkovnik Beck zvest Hitlerjeva vkdij in se trudi, da bi razdrt vse zveze, ki jih >e ustvarila Francka proti agresivni politiki sedanje Nemčije. Poijski diplomatski zastopniki so na razpolago nemškemu poslaniku. Letake, ki jih širijo Nemci, plačuje poljsko poslaništvo- Po potrebi nemške zunanje politike poftsuje polkovnik Beck v da|jna mes-ta; tako se je tik pred nemško zasedbo Porenja mudil v Bruslju. Beck jn lUjegovi prijatelji so pristaši fronte Nemči-ja-PoJjsba-Madžarska proti Franci ji, Češkoslovaški in Rusijii. Mi smo Poljakom posojali denaT in jiim dajali topove, zato imamo sedati pač tudi praivioo vedeti, na katero srtran se bodo Poljaki postavili, če bi prišlo do vojne. Mi bomo izgubili ves prestiž v vzhodni Evropi in na Balkanu, če bomo še nadalje dopuščali, da nas poljski zunanji minister Beck vleče za nos- Dijaška zarota v Beljaku Samomor sina policijskega šefa — Nad 50 srednješolcev aretiranih — Velike demonstracije Ljubljana, 23. aprila V sredo in četrtek je zasedal v Ljubljani centralni odbor za posredovanje dela, ki je vrhovna institucija javnih borz dela. Na dnevnem redu je bila razprava o uredbi, ki jo je 'zdal minister za socialno politiko na osnovi neke meseca decembra v narodni skupščini sprejete resolucije. Ž,e o priliki sprejetja te resolucije so nekateri govorniki opozicije opozarjali na to, da je problem brezposelnih v naši državi ne samo socialen, nego važen nac;onalni problem. ki ga ni mogoče reševati na brzo roko. marveč ga je treba dobro proučiti, da bodo sredstva, ki se v to svrho žrtvujejo, tu d' kaj zalegla. Na podlagi te resolucije in pooblastila v Pnančnem zakonu je ministrstvo socialne politike izdalo zdaj uredbo o preskrbi nezaposlenih delavcev. Uredba je hotela zajeti tudi oni vePki kader novodobnega pro le ta ri a ta, ki ga ustvarja obubožano podeželje, od koder prihajajo v mesto vse večje množice sinov malih kmečkih posestnikov in drug;h sezonskih delavcev, ki iščejo zaposlitve v industriji. Uredba je izzvala vtrs, kakor da hoče favorizirati pri podpiranju nezaposlenih te nekvalificirane delavce na škodo kvalificiranih delavcev in nameščencev, ki so v primeru nezaposlenosti odvisni edmo od javne podpore, dočim imajo s podeželja prihajajoči delavci vendarle še nekako zaledje in četudi bedno eksistenco na svoj;h domovih. Na zahtevo zainteresiranih delavskih in delodajalskih organizacij je b;la zaradi tega sklicana seja centralnega odbora za posredovanje dela v Ljubljani. Na sejo so bili poleg članov tega odbora pritegnjeni tud; zastopniki delavskih zbornic. Sejo je vodil predsednik g. dr. Mario Krmpotic, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Uvodoma je podal obšrren referat o sami uredbi in pri tem podčrtal, da je problem obubožanega podeželja tesno povezan s problemom nezaposelnosti kvalificiranega delavstva, ker drug drugemu vedno bolj konkurirajo in tako poslabšujejo položaj na delavskem trgu na škodo vsega delavstva Z izjemo Slovenije v naši državi nimamo še trpa izrazito industrijskega kvalificiranega delavstva; zato je uredba sestavljena na načelu, da se skuša s povišanjem podpor, skrajšanjem karenčnega roka in s poenostavljenjem administracije pomagati enim in drugim. Stvar je čisto idealno zamišljena, samo vsa zgradba stoj-5 na peščenih tleh, ker s finančne strani uredba o podpiranju nezaposlenih v nobenem pogledu ni podkrepljena. Z dosedanjimi sredstvi, ki se stekajo izključno ;z prispevkov delavstva in delodajalcev, ni mogoče niti misliti ne na povišanje podpor, ne na podaljšanje podporne dobe. Zato je stvar zamišljena tako, da se sedanji obvezni prispevki za brezposelno zavarovanje povišajo za 100 odstotkov. Ta konstatacija je seveda pokopala na mah vse lepe nade in demantirala vse sla-vospeve o novem skrbstvu za nezaposlene. Včeraj popoldne so imeli delavski in de-lodajalski delegati ločene konference, na katerih so zavzeli svoje stališče, danes dopoldne pa se je plenarna seja nadaljevala. Delodajalci so v načelu zavzeli stališče, da v sedanjih razmerah, k0 se javne dajatve skoro vsak mesec povišujejo in Ko preživlja gospodarstvo zaradi sankcij najhujšo krizo, ni niti misliti na to, da bi se pri. Dubrovnik, 23. aprila, o. V mali obmorski vasici Ostojuik v okolici Dubrovnika se je pripetila dames dopoldne strahovita nesreča. Skupina petih otrok, treh fantkov in dveh deklic v starosti 8 do 14 let je na nekem pašniku zbijala žogo. Med igro so otroci našli staro avstrijsko granato. V svoji otroški nevednosti so začeli granato razbijati. Nenadoma je nastala eksplozija, ki je imela strahovit učinek. Vseh pet otrok je dobesedno raztrgala, tako da so daleč na okrog ležali posamezni deli teles. Ko so slišali eksplozijo, so prihiteli bližnji vaščani. Na kraju nesreče so se odigravali pretresljivi prizori, ko so obupane matere in očetje iskali svoje otroke. O dogodku je bilo obveščeno sresko naoelstvo, ki je poslalo na kraj nesreče posebno komisijo. Prebivalstva v vsej okolici se je polotil strah pred novimi sličnimi nesrečami. Za časa svetovne vojne je namreč bilo v teh krajih nameščeno gorsko topništvo, ki je imelo pogoste strelske vaje. Zato misHijo, da ie raztres^h oo okolici še več neeksplodi- spevki za podpiranje nezaposlenih povišali kar za 100 odstotkov. Delavski delegati so v svoji obšinv deklaraciji prav tako označili novo uredbo za nesprejemljivo, ker dejansko poslabšuje položaj kvalificiranega delavstva na korist nekvalificiranih množic s podeželja prihajajočega tranzitnega kadra sezonskega delavstva. Tudi delavski delegat je so se izjavili proti temu, da bi se spričo sedanjih mizernih mezd, stalnih redukcij in vedno večjega ustavljanja obratov povišali prispevki. Zahtevali so, da ostane v veljavi dosedanja uredba o podpiranju nezaposlenih, ki naj se primerno izpremeni in izpopolni v duhu intemcij delavstva 5n delodajalcev, da se dajo čim večja sredstva za podpiranje nezaposlenih. V načelu pa so se izjavili i delavski in de-lodajalaki delegatje proti sistemu podpor v obliki nekake miloščine ter zahtevali, da se uvedejo velika javna dela socialnega značaja, pri čemer pa niso mišljena ona javna dela, ki spadajo v delokrog občin, banovin in države v izvrševanju njihovih funkcij in dolžnosti. Po vsestranski živahni debati je bila na koncu sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo, da se izvajanje nove uredbe odgodi vse dotlej, dokler ne bo dobro proučena rn predelani, dotlej pa naj se sorazmerno s sredstvi, ki so na razpolago, povišajo podpore in razširi krog podpirancev. Delavci in delodajalci pristanejo na 100-odstotno povišanje prispevkov pod pogojem, da prispeva tudi država najmanj toliko, kolikor plačujejo v to svrho delavci in delodajalci. Če vlada na ta predlog ne pristane, ostane uredba v zraku ;n problem podpiranja nezaposlenih bo ostal še nadalje eno najbolj perečih vprašanj naše socialne, gospodarske in nacionalne politike. V debati se je obširno govorilo tudi o bednostnem fondu dravske banovine rn o njegovi uporabi. Da bi se zagotovila smo-trenejša, namenu in cilju tega fonda bolj odgovarjajoča uporaba nabranih sredstev, je bila v resolucijo sprejeta zahteva, naj se bednostni fond dravske banovine docela ukine, ker nalaga delavstvu in delodajalcem v dravski banovini poleg splošnih še posebne dajatve, ki jih drugod nimajo; ako pa ostane, naj se sredstva tega fonda stavijo na razpolago centralnemu odboru za posredovanje dela, da jih uporabi za podpiranje nezaposlenih delavcev dravske banovine. Ob zaključku seje je predsednik g. dr. Krmpotic odločno demantirail razne govorice, ki so bile zadnje čase razširqene, da ima namreč centralni odbor za posredovanje dela neke velike milijonske rezerve, k.; pa da jrh nekako skriva in noče dati za podpiranje nezaposlenih. Te govorice so nastale le vsled nepoučenosti ;n se zlorabljajo v demagoške svrhe. Govorice o 30 milijonskem fondu se nanašajo na kredite, ki so bili svoječasno določeni za zgraditev delavskih domov in poslopij za javne borze dela v raznih krajih države, kakor v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, Nišu, Skoplju, Sarajevu, Subotici, Murski Soboti itd. Ta kredit je že popolnoma izčrpan in n;ma ustanova za posredovanje dela in podpiranje nezaposlenih nobenih drugih sredstev kakor prispevke, ki jih plačujejo delavci in delodajalci. Državne podpore že davno ni *n zato tudi ni nikakih rezerv. Prihodnja seja odbora bo sredi maja, najbrže v Zagrebu. ranih izstrelkov. Na prošnjo okoliških občin bodo vojaške oblasti dale ves teren natančno preiskati. Nadškof dr. Bauer drugič operiran Zagreb, 23. aprila, o. Zdravstveno stanje nadškofa dr. Baaerja se je danes znova poslabšalo. Včeraj so ga morali operirati zaradi vnetja desnega srednjega ušesa, danes pa se je razširila bolezen tndi na levo srednje uho, tako da je bila potrebna nova operacija. Po objavljenem biltenu je stanje bolmika trenutno zadovoljivo, vendar pa bo moral še delj časa ostati v zdravniški negi. Zagrebški proračun potrjen Zagreb, 23. aprila, o. Zagrebški župan Erber se je te dni mudil v Beogradu. Finančni minister Letica je odobril proračun zagrebške mestne občine v celota tako, kakor je bil sprejet od mestnega sveta. Sklicanje parlamentarnih odborov Po velikonočnem odmoru se bo prihodnji teden zopet pričelo živahnejše živdjenje v skupščini in senatu. Za sredo sta sklicana administrativni odbor skupščine ln finančni odbor senata za četrtek pa finančni odbor skupščine. Administrativni odtor bo razpravljal o nekaterih stvareh v zvezi z novo skupščinsko palačo, o kateri zatrjujejo, da bo dovršena že do ot\roritve rednega jesenskega zasedanja v oktobru. Finančna odbora obeh zbornic pa bosta proučila predloge pogodb med ministrstvom za pošto ter radijskima družbama v Beogradu in Zagrebu glede podaljšanja eksploatacij9ke dobe in glede razširjenja oddajnih po6taj v oteh mestih. Na ljubljansko postajo nanašajoča se pogodba do sedaj Se ni bila predložena finančnima odboroma. »Samouprava" o položaju Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja o političnem položaju uvodnik, v katerem prav- med drugim: mcZ.na,n je politični položaj v državi, znano tudi stališče vlade, da se ne more iti na skupščinske volitve pred občinskimr volitvami. Dotlej misli -delat' vlada s skupščino ter ji predložit5 razne važne zakone, ki so nujni za konsolidacijo države. Vlada brani in obnavlja demokratski program v celi državi m na celi črti. Njej niso potrebne demagoške kretnje za olepševanje stvarnega položaja. Akcija gotovih politikov proti današnji vladi že presega meje običajne opozicije m prehaja ponekod že v defetizem. Kljub temu bi ti ljudje želeli, da se jih smatra za demokrate in za državljane, ki žele resnično normaliziranje političnega življenja Jugoslav:je v demokratski smeri.« Na čigav naslov so namenjene te težke besede iz »Samouprave« ni prav razvidno. Na prvi hip se zdi, da se nanašajo na parlamentarno opozicijo, vendar pa bi bile potem v nasprotju z dosedanjo taktiko JRZ, ker so ;z njenih vrst doslej parlamentarno opozicijo vedno označevali za profci-demekratično in fašistično. Zato je bolj verjetno, da jc »Samouprava« mislila rv-venparlamentarno opozicrjo, s katero od-nošajii JRZ niso več tako dobri, kakor so bili še pred meseci. Posvetovanja srbijanske združene opozicije Po vesteh iz Beograda so se včeraj ▼ stanovanju Ljube DavidoViča ves dan vršila posvetovanja med zastopniki beograjskega krila združene opozicije. Posvetovanjem je prisostvoval tudi Miša Tri-funovič, nekaj časa pa je bil navzoč tudi nrjegov tovariš Krsta Miletič, ki se je bil ravnokar vrnil iz Knjaževca od Aoe Sta-nojeviča. Tudi včeraj še ni bdi določen dan, kdaj se bo sestaj delovni odbor razširje. ne zdužene opozicije. Zato sedaj ni več gotovo, ali se bo to zgodilo Se ta mesec, kakor je bilo napovedano. Preiskovalni zapor za aretirane poslance Preiskovalni sodnik pri sodišču za zaščito države je končal preiskavo proti narodnim poslancem, ki so bili aretirani pod sumom, da so sodelovali pri poskusu atentata na predsednika vlade v narodni skupščini dne 6. marca. Državno sodišče za zaščito države je sklenilo, da ostanejo aretirani poslanci še nadalje v preiskovalnem zaporu. Trgovska visoka šola v Beogradu Kakor je znano( je dobila vlada v finančnem zakonu pooblastilo, da osnuje poleg ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu enako visoko šolo tudi v Beogradu. Drugo pooblastijo se nanaša na ustanovitev umetniške akademije v Beogradu. Po vesteh beograjskih listov je prosvetno ministrstvo že izgotovilo uredbi o ustanovitvi obeh novih beograjskih šol. UTedbi bosta predloženi eni prihodnjih sej ministrskega sveta v odobritev in oba zavoda bosta otvorjena že v jeseni. Nove poštne znamke Beograd, 23. aprila. AA. Za otroške dni bo ministrstvo za pošto, brzojav in telefon izdalo poštne znamke v korist jugosloven-ske unije za zašč:to otrok. Znamke bodo prišle v promet 3. maja in bodo le malo časa v prometu. Imele bodo veMko filate-lističmo vrednost, ker bodo tiskane v omejenem številu. Znamke jugoslovenske unije za zaščito so izdelane s podobo Nj. VeL kraljrce Marije in se bodo prodajale kakor druge znamke pri vseh poštah v državi, rabile se pa bodo za vse poštne pošiljatve. Znamke bodo imele povečano takso in bo prebitek namenjen uniji. Veliko zborovanje hotelirjev Zagreb, 23. aprila o. Jutri se prične v Zagrebu predikonferenca Zveze hotelirjev kraljevine Jugoslavije, v soboto pa bo letna glavna skupščina Zveze ter ustanovna skupščina podporne zadruge jugos'ovenskih hotelirjev. Na dnevnem redu so številni pereči problemi, led so v tesni zvezi 8 Pospeševanjem tujskega prometa, tako med drugam izkoriščanje hotelov izven glavne sezone, organiizaai ja tujskopromeitne propagande v inozemstvu, sanacija hotelirstva, davčne in druge olajšave za hotelsko industrijo. * Nemški poslanik v Kairu rešen Kairo, 23. aprila. AA. Davi ob 9.30 je v bližini Baharija izsdedi-lo angleško letalo pogrešanega nemškega poslanika Stohrerja in njegovega šoferja. Letalo, k* ga je rešilo, je poslanika in njegovega šoferja prepeljalo v Heliopolas. Popoldne se je posla nik vrnil z letalom v Kairo. Stohrer je po vedal da mu je na »letu zmanjkalo vode in da se je moral avto ustaviti. Razen te. ga so mu popokali na razbeljenem pesku gumijevr obroči. Izgubil je že vsako upa-i nje v rešitev. Na kairskem letališču je , sprejela Stohrerja velika množica in mu I priredila navdušene ovacije. Iz Beljaka nam poročajo Pretekli teden je tukajšnja policija aretirala 56 dijakov tz višjih razredov beljaških srednjih šol. Obtoženi so hitler. jevske propagande in protirežimske za. rote. Res so postaie razmere na srednjih Šolah v Beljaku, pa fcudč po drugih koroških mestih skoro nevzdržne. Dijaki pri. rej a jo dan za dnevom razzoe demonstracije proti profesorjem, ki v političnem živ. ljenju ln v šoli nastopajo za sedanji av_ atrijski režim. V Beljaku se je ta pokret tako razširil, da so morali srednje šole za nekaj časa zapreti One dijake, o katerih domnevajo, da so kolovodje, so aretirali, obenem pa so uvedli disciplinarno prei^ka. vo proti celi vrsti profesorjev, ki jih dolže da so dajali dijakom potuho v njihovi prottrežlmfiki akcih Dijaki bo obdolžili petošolca Kolmana, sina vodje tukajšnjega policijskega komi-sariata. da je on denunciral svoje kolege očetu. Mladi Kolman si je izmišljeno ob-dolžitev vzel tako k stco, da se je v četrtek blizu Perave v beljaškem predmestju Maribor, 28. aprila. Nocoj se je vršila v mestni posvetovalnici šesta redna seja mestnega sveta mariborskega. Sejo je vodil mestni predsednik dr. Juvan, ki se je uvodoma spominjal dopoldne umrlega člana mestnega sveta in finančnega referenta g. Vladimirja Puše-njaka in sporočil, da bo pokojnik pokopan na stroške mestne občine. V upravni odbor Mestne hranilnice so Mi izvoljeni; predsednik dr. Juvan in Člani mestnega sveta Stabej, Ozvatič, Sabothy, Hr&sfcelj, dr. Miler in (Mak, za namestnike pa: dr. Leskovar, Snšnik, Zebot, Sojč, Prijatelj, Žitnik in Ceh. — Mariborska mestna občina bo še nadalje ostala Sanica Zveze mest kraljevine Jugoslavije in sta bila na prošnjo Tujsko prometne zveze določena v odbor podžupan Zel»ot in Stabej. v nadzorni odbor pa Roglič. — Na predlog članov mestnega sveta bo občina popravila mestno hišo na Slomškovem trgu. Sledila so poročila odsekov. Vse personalne zadeve so bile odložene za tajno sejo. Mestni svet je sprejel načrt pravilnika za tiskovni referat, zavrnil pa razne pritožbe zoper predpise mestnih davščin, med njimi tudi pritožbo 13 trgovcev in prekupčevalcev z živino zoper predpis uvozni ne. Prošnje za redno ubožno podporo, prošnje za zvišanje rednih ubožnih podpor, predlog za ukinitev rednih nbožnih podpor, prošnje za oddajo v hiralnico, za sprejem v mestno oskrbnišnieo. v privatno oskrbo, kakor tudi prošnje za vzgojne prispevke, za podaljšanje vzgojnih prispevkov, za zvišanje vzgojnih prispevkov, za nabavo protez ter prošnje za sprejem v stanico za Zakon o razpusta strank v ČSR Praga, 23. aprila g Poslanska zbornica je danes sprejela zakon o političnih strankah, ld poobladča vlado, da more razpustiti politične stranke, njene nadomestke in gospodarske organizacije. Obrambni odbor je sprejel poročilo o novem zakonu o državni obrambi. Zakon o razpustu strank omogoča vladi braniti demokracijo ln ostavo proti državi sovražnim strankam Razpust belgijskega parlamenta Brnselj, 23. aprila a S kralje»vim odlokom sta bila danes razpuščena poslanska zbornica in senat Volitve bodo 24. maja, novi zbornici pa se bosta sestali 23. julija Aretirani ponarejevalci kovancev Zagreb, 23. aprila- o. Zagrebška policija ie danes aretirala tri nezaposlene delavce, ki so falzifiokali 20-dinairske kovance- Denar so izdelovali na zelo primitiven na&n, ako da je bilo ponarejene kovance že na Drvi pogled lahko spoznati- Kljub temu pa jwm je uspeh), da so okrog 100 komadov spravili v promet. Pri ni jih so našlii j še 20 falzifikatov rn vse priprave z« ponarejanje denarja. Izgorvairjaiio se z bedo. ustreliL V soboto je bil njegov pogreb. Po pogrebu se je zbrala pred policijo precejšnja množica, v kateri so bili tudi starši aretiranih dijakov. Ko se je oče nesrečnega fanta vrnil b pogreba, je začela množica proti njemu demonstrirati ter je zahtevala, da izpusti aretirane fante. Kolman je to odklonil, nakar so se demonstracije še precej časa nadaljevale po ulicah. Demonstranti so vzklikali proti vladi, Habsburžanom, zlasti ogorčeno pa tudi proti italijanskim trgovcem^ ki stanujejo v Beljaku. Demonstracije proti Italijanom izvirajo iz mržnje, ker dolže Italijo, da podpira »protiljudski režim« v Avstriji. Zanimivo in značilno je, da so bile demonstracije naperjene tudi proti italijanski osnovni šoli v Beljaku. Slišali so b« ob tej priliki celo klici: »Dajte raje šole Slovencem!« Slični dogodki kakor v Beljaku ao se nedavno dogodili na šolah v Celovcu in skoro istočasno na benediktinski gimnaziji v Št. Pavlu. Tudi tam so aretirali precej dijakov, nekateri pa so ušli čez mejo. dojenčke je mestni svet sprejel v smislu odsekovih predlogov. Ker je Maribor uvrščen med turistične kraje, je mestni svet izvolil iz svoje srede poseben turistični odsek, v katerem so podžupan Zebot, načelnik gradbenega urada inž. Baran ter člani mestnega sveta inž. Jelene, Ošlak in Sušnik. V ta svet bodo poklicane tudi razne tujsko prometne in gospodarske organizacije, ki bodo pa imele le posvetovalno pravico.— Mestni svet smatra gTadnjo nove tržnice kot nujno zadevo in jo bo občina zgradila, čim bodo dopuščale finančne možnosti. — Mestni svet je pooblastil upravni odbor, da razdeli v proračunu določene podpore in sicer 40.000 Din kulturnim društvom. 15.000 Din dijakom. 20.000 Din pa tujsko prometnim ustanovam. — Odobrena je kanalizacija Tvor-niške ceste, ki bo stala 130.000 Din. in ureditev cestišča ter kanalizacije Kamniške ceste, kar bo stalo 105.000 Din. — Na predlog gradbenega urada bodo lahko hišni posestniki plačevali stroške za napravo hodnikov obročno po 6% na štiri leta. a hišni posestniki, ki bodo takoj plačali, bodo uživali 10% popust. — Pole? naročenih dveh avtobusov je sklenila občina nabavo štirih novih Šasij na Dieselove motorje. Vzdrževanje avtobusnega prometa na progi Maribor — Celje stane občino 518.000 Din s starimi, a z novimi motorji le 152.000 Dm. Frekvenca mariborskega avtobusnega prometa se je že nekoliko ustalila rn je lani dosesrla 773.000 potnikov. Občina je naročila šaBije v Nemčiji, kjer jih je dobila pod zelo ugodnimi pogoji Javni seji je sledila še tajna seja. Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu Novi Sad, 23. aprila. Danes so bile razdeljene nagrade zmagovalcem II. nacionalnega turnirja in so prejeli: Pire 4000 Din, dr. Trifunovič 3000, Schreiber 2000, Bro-der in Frvdmon pa 1250, Konig in Pelikan po 700, Opočensky pa 400 Din. Kostič je prejel 500 Din, nagrado predsednika šahovskega saveza Stevana Ciriča za najboijš?, uspeh nasproti nagrajenim Novi državni prvak Vasja Pire je novinarjem izjavil, da je bil ta turnir znatno močnejš5 od prvega v Beogradu, ker so sodelovali tudi tuji mojstri. Rekel je, da so naši mojstri zelo napredovali, kar velja v prvi vrsti za dr. Trifunovica, Schreiberja ?n Broderja. O svoji šahovski karieri je izjavil, da se je začela šele 1. 1930, ko je bal na turnirjih v Nemčiji, Češkoslovaški in Angliji, dalje v letih 1932 in 1933 v Budimpešti ter lani v Moskvi. Predsednik JSS je v svojem govoru poudaril, da je Pire dosegel razred vodilirh mednarodnih mojstrov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved >a danes; Nestalno, deževno, topleje. Dunajska vremenska napoved za P«tek: V noči na petek najbrže Se vetrovL Kljub temu v viSjih legah najbrže, v nižjih legah pa morda slana. V petek zjutraj zelo hladno vreme, nagla razjasnitev, zboljšanje, podnevi zopet vdor toplega zraka. Stara granata ubila pet otrok Mariborski mestni svet JUTRO« št 95. ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO S Dobiva se povsod S Pazite^ na Slovo upravitelja Germeka na Ježici film, mojstrovina »Zlato jezero«. Rim nam bo odkril popolnoma nov svet sredi altaj-skih planin, kjer se skriva zlato jezero, polno zda t« rude. Tja se je odpravila ruska znanstvena ekspedkrja, da prouči teren in ustvari vse potrebno za izkoriščanje. Mahoma pa se kopalci zlata znajdejo v silni borbi s planinskimi gusarji Razveje se vojna države proti razbojnikom, ki hočejo na vsak način zatreti delo znanstvene ekspe-dicije To je borba na življenje in smrt. borba pionirjev ruskega divjega vzhoda s tolpo tihotapcev. Gledalca drž'jo v nape- Konflikt mariborske GM likvidiran Maribor, 23. aprila Dolgo se je vlekla znana zadeva, med Mariborsko Glasbeno matico m g. Hlad-kom Bohinjskim, ki se je svojčas v časopisju obširno obravnavala in o kateri je mariborska in naša kulturna javnost dobro poučena. Ta sporna zadeva se je sedaj rešila z zadevnim odlokom prosvetnega ministrstva, ki je te dni rešilo zadevno pritožbo mariborske Glasbene matice proti vsoječasnemu dovoljenju ustanovitve »Subvencionirane muzičke škole Glasbene matice v Mariboru, katere vodstvo je bilo v rokah g. Hladka-Bohinjskega Prosvetno ministrstvo je ;zdalo naslednja dva odloka, ki razčiščujeta vso zadevo: »Na prošnjo Glasbene matice v Mariboru in na osnovi čl. 6 uredbe ministrstva prosvete je gospod prosvetni nvnister z odlokom P. br. 30713 z dne 1. aprila L 1. odobril pravila in učni načrt »Privatne glasbene šole Glasbene matice v Mariboru« brez pravice javnosti. S tem odlokom so izgirivli veljavnost vsi prejšnji odloki prosvetnega ministrstva.« Drugi odlok pa se glasi. »V zvezi z odlokom gospoda prosvetnega ministra P. br. 30713 z dne 1. aprila t 1. s katerim so izgubli svojo veljavnost vsi prejšnji odloki, se obvešča direktor »Subvencionirane KINO SLOGA, tel. J7-JO Danes ob 16, 19.15 in 21.15 poslednjič MALA MAMICA v gi. viogi Frančiška Gaal CARJEV SEL Vladimir Pušenjak f Oblastni odtor združenja vojnih invalidov za dravsko banovino bo imel v nedeljo dopoldne v Mariboru svoj redni občni zbor. V soboto zvečer pa se bo v Mariboru vršila delegatska anketa, na kateri bodo navzočni samo delegati krajevnih organizacij z oblastnim odborom. Združenje invalidov v Sloveniji šteje zdaj 47 krajevnih organizacij. Krajevne organizacije redno poslujejo, število članstva pa narašča. Oblastni odbor ima mnogo deda zaradi vprašanj, ki jih nalagata namen organizacije in dolžnost do članstva. Nekatere akcije, ki se vlečejo že iz leta v leto, je bilo treba nadaljevati, uvedene pa so bile tudi mnoge nove akcije, ki jih zahtevajo razmere-Bolj ko se slabša položaj vojnih žrtev, bolj narašča delokrog organizacije. Glavno, kar je združenje letos doseglo, so izpremembe invalidskega zakona, za katere se je borilo zadnja tri leta z vso vnemo. Delovanje združenja je usmerjeno v tri 6meri: v organizacijsko delo. pravno zaščito in gmotno pomoč. Izpremembe invalidskega zakona, ki so bile dosežene po triletni borbi, še daleč ne predstavljajo vsega, kar je energično zahtevala invalidska organizacija. V časih, kakršni so. pa je treba pozdraviti vsako zboljšanje ter nadaljevati borbo do novih pomembnejših izprememb. Invalidski zakon, ki je bil zdaj v nekaterih točkah iz-prernenjen. je v veljavi že šest let in v Sloveniji je večina vojnih žrtev ie prevedena po njegovih določilih. Pri invalidskem sodišču v Ljubljani je nerešenih samo še nekaj primerov, ker še niso Izvršene vse poizvedbe. V Sloveniji spadajo obmejni srezi: metliški, črnomeljski. dolenjelendav-ski in mursko-soboški pod zagrebško invalidsko sodišče, odkoder še niti polovica vojnih žrtev ni dobila rešitve. Oblastni odbor je posredoval neštetokiat im tudi predlagal. naj bi vse invalidske zadeve iz Sloni je zagrebško invalidsko sodišče odstopilo ljubljanskemu kar pa se ni zgodilo. Oblastni odbor Se vedno išče pota, kako bi ustregel upravičenim zahtevam onih svojih članov, ki čakajo na rešitve po invalidskem zakonu iz leta 1929. Oblastni odtor je sestavil tudi statistiko, ADOLF WOHLBRUCK v naslovni vlogi Maria Andergast, Hilde Hildebrandt i. t. d. i Kino Union, tel. 22-21 Maribor, 23. aprila. Danes dopoldne ob pol 11. je na svojem stanovanju v Miklošičevi ulici št 2 nenadoma umrl v starost- 54 let višji revizor mariborske Zadružne zveze g. Vladimir PušenjaIme pokojnika je v našem gospodarskem in političnem svetu dobro znano, še posebno na Štajerskem, kjer se je celo vrsto let udejstvoval na področju zadružništva, po vojni pa je vidneje stopil v poetično areno ter je kot poslanec bivše Slovenske ljudske stranke zastopal slovenjgraški srez do leta 1929 v Narodni skupščini. V Mariboru je bil tudi član mestnega sveta in mestnega finančnega odbora ter predsednik upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice Na nedavnem občnem zboru Privilegirane agrarne banke je bil izvoljen tudi v njen upravni odbor. Pokojni Vladimir Pušenjak je. enako kakor njegov politični tovariš g. Vesenjak, kot visokošolec pripadal še naprednemu taboru, potem pa je stop'I v okrilje klerikalne stranke im je v njej igral zlasti na Štajerskem veliko vlogo Osebno pa je ostal koncMianten in je zato imel lepo število dobrih znancev tudi med političnimi ljudmi, ki niso bili5 njegove barve. Bodi mu ohranjen blag spomin! Ta film si mora vsakdo ogledati Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 ur V skale je treba z razumom in z očmi: Potreben pouk o plezanju in plezalni tehniki .......... .................................. nist mora biti pogumen, do skrajnosti hlad- 11*®$ nokrven in imeti mora jekleno voljo. Alpi- nist ne klone nikoli predčasno; volja je mlil Mil ona, ki ukazuje telesu, da kljubuje napo- ^f^lnP "Si rom in tudi — nesrečam. Tovarištvo na ' Vil turi in zlasti pri plezanju mora doseči tak '''Mt f^- vrhunec, da lahko imenujemo vse one, ki f-%|§ niso nikoli grešili proti temu, — viteze. To- % variši naj bodo v družbi na turi vedno na- K vezani drug na drugega, samovoljnost naj ^■MM^" *1§ti§|| - odpade. ^mm-' - ■ W Nato je g. Zupančič raztolmačil prin- cipe plezanja, ki je udejstvovanje v strmi-# - nah gora, ko za premikanje in vzdržanje , T ravnotežja ne zadostujejo več noge, ampak -f ^ si pomagamo tudi z rokami. V stenah je iij^^H najvažnejše presoja položaja in slutnja za prehod. Težkih mest ne preplezamo v zaletu. Plezati je treba z razumom in z očmi. Vrnimo se vedno pravočasno z mesta, katerega ne moremo preplezati. Tak časten umik naj se izvrši v času, ko še imamo dovolj moči za siguren in lahek povratek. Pri plezanju se varuj tega, kar bi moglo spraviti tovariše v slabo voljo in nerazpoloženje. Vsak plezalec mora poznati razčlembo sten (kamini, prevese, zajede, oporne peči, polica, stolp, greben), kar vse so pokazale lepe slike. Pri plezalni tehniki je Uroš razložil razne načine plezanja, uporabo vrvi in klinov v zvezi z zaponkami. Pri vrvni tehniki je omenil Modečev način plezanja previsov. Plezalne tehnike se ne more naučiti v sobi. T. K. Skala je organiziral plezalni tečaj v pečeh Grmade nad Vikrčami. Izvrstno in poučno predavanje so pojasnjevale številne skioptične slike iz naših gora. Diapozitivi so delo ljubljanskih in jeseniških Skalašev. Zlato jezero Ljubljana. 23. aprila. Kakor pričuje ves letošnji spored Kina Matice v Ljubljani, se ta naš elitni kino prizadeva, da bi ljubljanskemu občmstvu v teku sezone postregel ne samo z nemškimi, marveč tudi z drugimi odličnimi filmi velike svetovne industrije. Videli smo lahko že celo vrsto pravih mojstrovin francoskih, angleških in ameriških stvariteljev, a prav posebno pozornost posveča Elitni Kino Marica slovanskemu filmu. Kar je doslej najboljših ruskih filmov prišlo v Jugoslavijo, in kar je zadnji čas najboljšega ustvarila češka filmska industrija — vse je teklo v Elitnem kinu Matici. In spet se nam za te dni obeta ruski Miha Čop v triglavski severni steni Ljubljana, 23. aprila. Pred pričetkom plezalne sezone in v navodilo mladim plezalcem se je pod okriljem skalaške alpinistične šole vršilo dvoje predavanj o plezalcih, plezanju in plezalni tehniki. To predavanje je vodil eden naših najbolj drznih in izkušenih plezalcev Uroš Zupančič. Vsakega plezalca (alpinista) morajo poleg telesnih vrlin (moč, gibčnost, vid, sluh) krasiti tudi duševne vrline. Vsak alpinist, ki hoče uživati v naravi, si mora biti z dejanji na jasnem. V alpinizmu in plezanju rikoli ne gre na slepo srečo. Nikoli ne sme biti v alpinistovi glavi mesta za podcenjevanje težav in naporov, ker le to privede mnogokrat do žalostnih zaključkov. Alpi- Jutri premiera prvega velikega našega jugosiov. zvočnega filma vuuva w Mr - —----Cj--o w «-» _ _ A življenje teče dalje" Delo v društvu se je pričelo res dosti lepo razvijati. Posamezni odseki so se resno oprijeli dela in prired;tve, prosvetne in zabavne, ki jih je dajalo društvo, so dosegle razveselj;ve uspehe. Toda ni po trajalo dolgo, pa je zavel v društvu nekak razdorni duh, ki je skoraj popolnoma zavrl vse delo. Najboljši delavc; so se začeli umikati, užaljeni, ker delo, ki je v glavnem slonelo na njihovih ramah, ne le ni našlo pravičnega priznanja, teveč le bolj ali manje krivično kritiko. Začelo se je glasno govoriti, da mora občni zbor v mesecu marcu temeljito razčistiti te nevzdržne razmere. Tedaj pa je prišel še nov. najtežji vzrok nezadovoljstva. Predsednik dr. Vinko Zoreč in žnjim skoraj ves upravni odbor se je postavil na stališče, da letos vobče ni treba rednega občnega zbora, češ, ko se je zadnji vršil pred štirim5 meseci, in da traja funkcijska doba sedanjega društvenega vodstva vse tam do meseca marca prihodnjega leta, ko naj bi se šele vršil redni občni zbor. V tem smislu so se razpošiljala članom celo tudi tiskana obvestila, Nasprotniki tega samolastnega tolmačenja društvenih pravil in društvenega zakona 90 odgovorili na ta ukrep glavnega odbora z nabiranjem podpisov z zahtevo, da se skliče izreden občn* zbor, na čigar dnevnem redu bodi volitev novega društvenega vodstva. Prisiljen s to zahtevo in nalogom pristojne oblasti je naposled upravni odbor vendarle sslical občni zbor, Odrešeniki in grobarji — enotnega društva Slovencev v spočeta, da bo razveseljivo rastla in napredovala ter dajala zaželjene najlepše sadove. Na občnem zboru, ki se je vršil komaj mesec dni po ustanovitvi društva in je dal društvu prvo redno upravo, pa so se že pokazale močne kali med čisto pšenico posejanega strupenega plevela »Jutro« je tedaj izčrpno poročalo o dogodkih na občnem zboru in to poročilo se n? čitalo ravno najprijetneje. Saj so se dogajale stvari, ki niso bile v posebno čast ne društvu ne vsej naši slovenski prestolnici naselbini. In je še treba dodati, da je poročevalec tu-patam zamižal ne samo na eno, temveč na obe očesi. Ugotovilo pa se je že tedaj, da so se grehi prejšnjih društev presadili v novo enotno društvo in da sta osebna ambicija in korist največja med njimi. Pri volitvah predsednika se je to jasno pokazalo. Bilo je pa tedaj v vseh onih, ki so želeli in hoteli resnega dela v društvu, toliko dobre volje, da so prešli preko vseh teh in takih nevšečnost? in neprijetnosti, tolažeč se s pričakovanjem, da se trenje v društvu s časom in delom ublaži ali celo popolnoma izgine, če pa ne, pa da redni občni zbor, ki se mora sklicati do konca meseca marca, prinese rešitev z novimi volitvami. Beograd, 22. aprila Nekam čudna so pota, po katerih hodi naše »Društvo Slovencev v Beogradu« . . . Ko je po dolgotrajnih razgovorih, posvetovanjih in pogajanjih tamle lanske jeseni naposled vendarle prišlo do zedinjenja treh dotlej samostojno, ločeno, več ali manj konkurenčno delujočih društev, »Cankarja«, »Edinosti« ;n »Triglava«, do njihovega razi da in se je ustan ovilo novo enotno »Društvo Slovencev v Beogradu,« ki je v smislu sklenjenega dogovora z imetjem oprenehajočih društ podedovalo tudi njihovo članstvo, smo z največjim zadovoljstvom pozdravil'' to novo društvo. Bili ftmo prepričani, da bo »Društvo Slovencev v Beogradu,« v katerem so se strnile vse naše delotvorne sile, ki niso bile slabe tedaj, ko so bile še razcepljene, z združenimi, trdno med seboj povezanimi močnr zagrabilo za delo, tisto veliko ustvarjalno in organizacijsko kulturno, prosvetno, socialno in gospodarsko delo, ki je toliko potrebno naš; slovenski naselbini v prestolnici, če naj ta naš otoček res ohrani svojo samobitnost, svoje gotovo nezavrglji-ve slovenske osebine, svoj pravi, pristni slovenski značaj. Pa je v prvem začetku tudi v resnici kazalo, da ie stvar dobro se nasprotnik, ki je zaostal s članarino, ne I spomnil še pravočasno svoje dolžnosti. Obetajo se osebne, gmotne koristi. Vpisovali so se nov?, člani ter plačevala zanje vpisnina m članarina. Brucovskg večer z obilno vlago naj bi obvezal akademsko omladino. Znatno vlogo v tem volilnem metežu igra tudi neka kreditna zadruga. L t i. r. t A In naposled se celo grozi, češ, če ne zmagamo, pa izstopimo iz društva. Tako je danes naše enotno, edinstveno »Društvo Slovencev v Beograd«*, pa se vprašujejo ne samo vsi tremi in resni, moralno in materi jalno nesebično zanj »avze-ti člani, temveč tud; vsi izven društva stoječi beograjski Slovenci, ld eo čakali prvih boljših dokazov resničnega delu v društvu, da bi pristopih, — ali bo sedenji občni zbor rešil društvo z roba propasti m mu dal nove življenjske moči, ali pa ga bo porinil v prepad. In to se zgodn, če ne pride do temelfte izpremembe v društvenem vodstvu. Na vrhu so odrešeniki in — grobarji! —r- ne izreden, temveč reden, ki se bo vršil v soboto. 25. L m. ob 20. v dvorani »Radii ;čke komore« v Nnemanjmi uHci št 28. Na dnevnem redu občnega zbora je poročilo predsednika m ostalih odbornikov, poročilo nadzornega odbora, volitve predsednika (posebej), članov upravnega m nadzornega odbora m društvenega razsodišča, izprememba odn. izpopolnitev društvenih pravH, eventuaJn' predlogi in slučajnosti. Kakor pravi vabilo na občni zbor, ima v smislu soglasnega sklepa upravnega odbora glasovalno pravico samo oni član, ki je do 18. t. m. poravnal članarino za čas do konca meseca marca Ta občni zbor je precej močno razburkal duhove v naši presMnrSci slovenski naselbini. V zadnjem času se vrše članski sestanki večer za večerom po raznih krajih mesta. Razpošiljajo se t:skani pozivi in vabila. Agitira se od osebe do osebe. Izrabljajo se osebni, službeni in poslovni vpbvi v agitacijske svrhe. Plačevale so se neplačane članarine, da zamudnik niti sam ni vedel za to, ali se je skrbno pazilo, da oi Domače Jurijevo Ko bo danes po jezdil zelem Jurij na tvojem čilem konjiču čez hrib in plan, skorajda ne bo mogel verjeti, da res ni prespal svojega patrona. Saj bo našel pred seboj razgrnjeno zelenje, kakršno izvabi druga leta iz tal šele visoko sonce sredi blažene majniške pomladi. Davno je ie odpadlo cvetje, ki je druga leta na Jurijevo odpiralo svoje nežno popje. Košate črešnje, ki so včasih v višjih legah zacvetele sredi maja, bodo letos do takrat že obesile na veje drobne plodove, da jih majniško sonce temnordeče pobarva. Nič ne de, da april k slovesu pridno rahlja spremenljivo svoje vreme. Navajeni smo tega in zdi se, da je celo vsa brste, ča narava zadovoljna s tem. Vihravi mesec ostaja kljub vsakodne\mi moči še dokaj zmeren in je bilo doslej le redkokje najti razloge, da se hudujemo nad njim. V zmerni oddaljenosti od usodne ničle se drže nočne temperature, ki bi drugače utegnile povzročiti skrbnim negovalcem vse mnogo obetajoče rasti nemalo škode. In če strupena slana tudi nadalje ne bo našla prilike, da se vleže na snujoče drevje in polje, bomo s hvaležnostjo do res lepe pomladi, z najlepšimi nadami prešli v zoreče poletje. Visoko v planine se je oblekel gozd s svežim zelenjem že davno prej. Svetlo zeleno bukovo listje, ki so ga včasih še na Florjanovo v hribih čuvarji ognja le težko lahko že zataknili za čelade, je letos že dvajset dni sem zasenčilo gozdne cvetke. Pohitele so zaradi tega tudi dišeče majniške šmarnice, ki jih že teden dni pridno nosijo okoličani na trg. V toplih ravninah Slavonije in Banata je ponekod že nastavi-lo žito svoje klasje v času, ko je nenaden hlad v notranje bosanskih planinah, v delu Črne gore in Sandžaka natresel precej novega snega. . Daleč na visoki sever Evrope bo Jurijev praznik pozdravilo letos bohotno pomladno zelenje. Severnjaki pač ne bodo v zadregi, da po starem običaju našega jurjevanja poneso v domove sveže zelenje brezovih vej. In ker je vražja vera pri njih še prav tako v navadi kakor pri nas, bodo v zarji Jurjevega dne pohitela dekleta na travnike, da si nabero v posode pomladne rose. Kajti sveža rosa porojenega dne patrona, kakršen je bil vitez Jurij, po-mlaja lepoto obraza deklet, ki zvesto verujejo v vstajenje pomladi na dan njegovega pojezda v prirodo. * Povišana sta za kmetijskega svetnika kr. banske uprave dravske banovine v 5. skupini Sergij Gorjup, in za višjega kmetijskega pristava na kmetijski vzorni in kontrolni postaji v Ljubljani v 6. skupini Ivan Zaplotnik. » Diplomiran je bil dne 22. t. m- na ju-ridični fakulteti v Ljubljani g. Mejak Kari iz Novega mesta- Čestitamo! * Zborovanje čebelarjev. Dodatno k včerajšnji notici objavljamo: V Slavonskem Brodu je bila v soboto in nedeljo odboro-va seja in letna skupščina Zveze jugoslovenskih čebelarskih društev in zadrug. Na zborovanju se je, kakor že večkrat poprej, ugotovilo, da načeistvo ni kos svoji nalogi. Čebelarski zakon, na katerem se dela ze nad deset let, še vedno ni predložen narodni skupščini. Vseslovanska razstava, ki je bila i. 1934. v Beogradu še vedno ni likvidirana. Zato se je pri volitvah popolnoma izmenjal nadzorni odbor. Sklenilo se je tudi, da 6e skliče izredni občni zbor, na katerem se bodo spremenila zvezina pravila. * Sprejem gojencev v pilotsko šolo. Aeroklub je razpisal natečaj za 25 gojencev pilotske šole poveljstva vojnega zrakoplovstva, ki se bodo brezplačno izvežball na zemun-skem in zagrebškem aerodromu. Kandidati morajo biti "študenti. Prednost imajo tehniki. Sprejemajo se tudi absolventi gimnazije, realke ali srednje tehnične šole. V šolo se' sprejemajo samo gojenci, ki so sposobni za vojaško službo ter stari od 20 do 25 let. Prošnje sprejema beograjski Aeroklub do 9. maja. * v mladostni dobi je umrla včeraj zjutraj v Leonišču gdč. Ana Možetova, hči uglednega trgovca in posestnika iz Dvora pri Žužemberku. Zadnje dni je začela tožiti o živčni bolezni in o bolečinah v glavi, pri tem pa je vendar vztrajno opravljala gospodinjstvo in pomagala v trgovini. Ker pa se je bolečina le še večala, je prišla iskat pomoči v Ljubljano Žal tudi zdravniška spretnost ni več mogla rešiti cvetočega življenja. Njena smrt je vzbudila mnogo pomilovanja v Ljubljani in po vsej Dolenjski, saj je Možetova rodbina daleč po Sloveniji visoko spoštovana. Gdč- Ano bodo ob 16- spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gdč. Natalija Pečenkova. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt zaslužnega arheologa. V Osijeku je umrl v starosti 74 let upokojeni profesor Vekoslav Celestin. ki je bil kustos osiješke-ga mestnega muzeja. Pokojnik je bil rodom iz samoborske občine, v Zagrebu je dovršil filozofske študije, potem pa je let služboval kot srednješolski profesor. Vedno je kazal veliko zanimanje za arheologijo. Pri ureditvi muzeja v Osijeku si je pridobil velike zasluge. S skromnimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, je uredili lepe zbirke ter vzbudil tudi v tujini veliko zanimanje za osiješki muzej. Napisal je mnogo pomembnih arheoloških razprav, udejstvoval pa se je tudi kot prevajalec francoskih in angleških leposlovnih del. Tako je n. pr. prevedel mnoga Kipdingova dela- Zanimivo je opisoval zgodovino Osijeka in so bile njegove razprave prevedene tudi v razne tuje jezike Ko je bilo v Osijeku ustanovljeno arheološko društvo aMursa«, ga je izvolilo za svojega častnega predsednika. Prof. Celestin je bil tudi član mnogih dobrodelnih in znanstvenih društev. TOLŠČI PODVRŽENIM EV MIŠIČA-STM, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV, pomaga odlično večtedenska pitna kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. Ogl reg S. br 30474/36. * Za udeležbo na občnem zboru invalidov dravske banovine, ki bo v nedeljo v Mariboru, je prometno ministrstvo odobrilo polovično voznino, ki velja od 23. do 28. t. m. * Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je podaljšala rok za izdelarvo idejnih načrtov za zgradbo novega kolodvorskega poslopja v Sarajevu za 10 dni, tako, da morajo biti načrti predloženi šele 10. maja in ne že 1 mojia, kakor je bilo objavljeno v razpisu. * Pogrešana mlada planinca. 15-letni Rudolf Hiti, stanujoč v Ljubljani na Celovški c. 43., se je že 16. t. m. z nekim svojim 18-letnim prijateljem ki je ključavničarski vajenec, napotil v Kamniške planine- Fanta sta vzela s seboj smuči. Rudolf pa tudi očetovo harmoniko, nekaj živeža ln posode. Rudolf je materi pripovedoval, da bo ostal v planinah le nekaj dni. Ker se Rudolf ni vrnil se je njegov oče napotil v Kamnik in v Kamniško Bistrico. V tistih dneh je bilo tam mnogo izletnikov in se nihCe ne spominja na pogrešana fanta. Rudolf Hiti je živahen, lepo razvit fant, oblečen pa je bil v temne kratke hlače, siv suknjič in svetel plašč. Starši so zaradi njega v velikih skrbeh. » Za zboljšanje položaja naših mornarjev. Dosežen je bil sporazum, da se tx> namestu ankete o mornarjih vršila konferenca mornariških organizacij v Beogradu. Ta konferenca se bo sestala po iniciativi delavskih zbornic Splita in Zagreba menda 9. maja-Konferenca ima namen, da bi se že vendar enkrat sprejeli in uveljavili zakonski predpisi o zaposlitvi mornarjev in o ureditvi službe na ladjah. . * Naprošeni potrjujemo, da g Josip Pec-nriik iz Brežic ni pisec poročila »Banov obisk v Brežicah«, ki je bilo objavljeno v nedeljo 19. t. m. v »Jutru«. ... * Divji petelin poje tudi v Beli Krajini. Iz Črnomlja nam poročajo-: Alojzi i Fabjan je 20 aprila letos ustrelil v lovskem revirju svojega očeta 5 kg težkega divjega petelina Splošna je sodba omomeljskih lovcev, da se doslej še nikoli ni čulo, da bi kak lovec v Beli Krajini ustrelil kralja naših gozdov. Doslej sploh niso zasledovali divjih petelinov, njihov plen so številni zajci, srne. divje svinje in sem m tja tudi kak medved rjaivček. Da pa se v gorovju Bele Krajine držijo tudi drvija petelini, pričujeta stara lovca 'Alojzij brte-pec in Anton Janko iz ČrnomUa, ki sita Leta 1910. prvič zasledita nad Tancjo goro, na Debelem hribu, divjega petelina, vendar je takratni lovski klub smatral njuno Iz Ljubljane o— Lepa večerna prireditev, ki jo že mnogo let z veseljem posečajo družine, dramski in operni umetniki in sploh vsi, ki jim je pri srcu naraščaj naših glasbenih in dramskih umetnikov, je tradicionalna zabavni večer ljubljanskih konzerva t oristo v. Letošnji tak večer se bo vršil v soboto 2. maje v dvorani Kazine in bo .,njegov spored v muziikailnem in zabavnem oziru skrbno izbran, pečtfer in zanimiv. Prireditev bo vredna odličnih posetnikov, ki bodo jmeta vtis, da so na veliki, zelo prijetni družinski prireditvi. Člani in članice zdruzenja ljub: Ijanskih konservatoristov so neumorna pri studvranju sporeda, da tudi letosnvi zabavni večer ne bo zaostajal za pravšnjim«. Člani združenja se veselijo, da bodo na tem večeru spet sprejela v svojo »red« svoje prednike, ki so študirali na liublianskem konservatoriju in pri Glasni Matici., in eo njimi je že mnogo odličnih opernih m dramskih umetnikov in umetnic, ki nudijo naši mladi in namlajši generaci« mnogo pobud pri študiju in umetniškem s'rem- ljentju- Francoska akademija ljubljanskih srednjih šol. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na to prireditev ki bo drevi ob oo v veliki dvorani Delavske zbornice. 1 ro-gram je bogat in pester: tudi pevskih m Glasbenih točk bo dovoli- Vstopnice so na prodaj v Francoskem institutu. Narodni dom (odprto od 10. do 12. in od 17. do 1».) ter zvečer pri blagajni. Cene sedežev so 10. s. in 6 Din. „. . ... u— 0 življenju in svojih doživljajih v Abesiniji bo danes ob 20. predaval v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici dr. Jordan Sirokov. bivši telesni zdravnik in organizator abesinske sanitetske službe. Projiciral bo na platno fotografske slike, ki jih je večinoma sam napravil. Vstopnina je nizka: sedeži prvih 20 vrst 5 Din. ostali 4 Din, stojišča 3 Din, za dijake in vojake 2 Din. Vabimo na predavanje vse občinstvo, ki se zanima za Abesinijo in Abe- since. .. u_ 80 mladih pevcev zapoje na letošnji prvi produkciji šole Glasbene Matice 10 mladinskih pesmi pod pevovodjem mladinskega zbora prof. Viktorjem Soncem. Šolski orkester, pomnožen z gojenci drž. konserva-toriia pa nastopi na isti produkciji pod vodstvom prof. Karta Jeraja poleg dveh še j? prvič izvajano skladbo Karla Jeraja »l izba za umrlim kraljem in apoteoza«, ki jo_ je skladatelj komponirai ob priliki tragične smrti kralja Uedinitel.ia. Vstopnice po 2 Din za to produkcijo, ki bo 27. t im. ob četrt na 7 v dvorani filharmonične družbe, se dobe v knjigarni Glasbene Matice Opozarjamo vse ljubitelje mladinske glasbe na ta mladinski nastop. pričevanje za lovsko latinščino Elitni kino Matica — TeL 21-24 * Smrtna nesreča v zeniškem rudniku. V državnem rudniku v Zenici je po nesrečnem naključju ubilo 59 letnega rudar ja _ Ivana Billča, ki je bil doma iz Zenice ln je ze dolga leta delal v rudniku. Bilič je bil zaposlen v rovu, ki mu pravijo »Petrovo okno« in Id leži 145 m pod zemljo- Ostali rudarji so delali v stranskih rovih, Bilič pa je čistil prostor ob vhodu v rov. ker se je tja od sten nasuto precej premoga in kamenja. Pri delu je prišel v kot. kjer se spusča dvigalo. Košara dvigala je bila zgoraj in pri naglem delu je Bilič preslišal signal, da se košara spušča v globino. Košara ga je zdrobila pod seboj. Delavci v stranskih rovih niso ničesar slišali in eo šale pozneje ko se je košara spet dvignila, opazili strašno razmesarjeno truplo. ... * , ^ » Dolgoletno hajdukovanje je končal- Dra-gič Dragičevič, ki so ga te dni zajeli v Ni-šu in zdaj prepeljali v Cačak, ker je na področju tamošnjega sodišča zagrešil veC zločinov Dragičeviča so oblasti že leta 1925 proglasile za hajduka ter razpisale na njegovo živo ali mrtvo glavo 50.000 Din. Ilaj-dukoval pa je mož že od leta 1923. Tedaj je bil v čačku zaprt zaradi nekih tatvin in v ječi se je seznanil z nekim starim, nevarnim razbojnikom. Iz ječe sta utekla m potem sta hajdukovala po raznih krajih. Dragice vid je nekajkrat svojo hajducijo tudi prekinil za dalje časa". Tako je pod krinko mehanika iz Budimpešte živeli nekaj časa v Zaječarju, potem pa se je nastanil kot •šofer v Beogradu. Osumili so ga špijonaz«, a ko mu niso mogli ničesar dokazati, ga je beograjska policija izgnala na Madžarsko, meneč da je madžarski državljan. Madžari so ga izročili Rumunom, iz Rumunije pa se je mož pod tujim imenom spet priklatil v Jugoslavijo. Ko so ga v Cačku zdaj zaslišali, je razne tatvine gladko priznal, vse razbojniške zločine pa odločno tajil. * Skrbna nega prvih zob je zelo važna za zobe sploh Dece najbolje varuje svoje zobe z Odolovo ustno vodo. Ta voda je antiseptična, prijetnega okusa, airoma-tična, varuje pa zobe in usta še več ur po uporabi Odol je koncentrirana ustna voda, zadostuje že nekaj kapljic- Odol je zelo ekonomičen pri uporabi, Odol je zaradi tega poceni- * Tovarna JOS REICF spre'etna mehko in škrob!jeno perilo v najlepšo izdelavo \l OH* e— Mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. p— Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin bo prispel v Celje v torek z brzim vlakom ob 14.38. Na kolodvoru bo sprejem. Ob 19.30 se bo začelo v vrtni dvorani hotela Evrope predavanje, ob 10. pa simultanka s 40 šah isti iz Celja in okolice. e— Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek ob 20. Gostje bodo uprizorili Laveryjevo »Prvo legijo«, dramo iz življenja v jezuitskem kolegiju. Predstava je za abonma. Vsitopn4ce v Fraj-letovi trafiki. — Gostovanje ljubljanske opere bi moralo biti v Celju že 21. t. m. pa je zaradi obolelosti g. Betetta preloženo na mesec maj, po gostovalni turneji v Split Vsa tri operna gostovanja bodo 'zvedena, predvidoma prvo v prvi polovici, drugo in tretje pa v drugi polovici maja. e— Pevski zbor CPD bo imel drevi ob 20. važen članski sestanek, ki je zelo nujen in zato obvezen za vse. — Odbor. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Dežela smeha« in dve predigri. u— Bosno Hercegovino, Srbijo in Dalmacijo v skioptičnih slikah nam pokaže predavanje g. direktorja Pintarja. To potovanje z avtobusom bo priredil Jugoslovenski tou-ring klub v Ljubljani letos poleti po zelo nizkih cenah. Predavanje bo drevi ob "-0-v verandi hotela Uniona. Vstop prost. u— Šentjakobsko gledališče ponovi v nedeljo ob> 15. igro z godbo in petjem »Na Trški gori.« Ker ima pevsko društvo »tabor« v soboto zvečer koncert, odpade običajna sobotna predstava. Posetmke izven Ljubljane prosimo, da si pismeno rezervirajo vstopnice na naslov: Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, Mestni dom. Cene sedežev- 12, 10 in 8 Din, stojišča 3 Dm. u—'Sekcija podmladka pri dravskem ba-novinskem odboru Rdečega križa opozarja starše in ljubitelje mladine, da Ji poklonijo svojo pažnjo in se udeleže akademije, Katja«. Predigra kulturni film tn Fozov tednik. Zapravljiv slepar, prijet v Ljubljani Kako je Matija Stebli poneveril 400 tisoč Wn Ljubljana. 23. aprila. Snoči je v FTorjanski uFci prišlo do aretacije, ki je spravila na dan eno največjih kriminalnih afer, kar jih je Ljubljana v zadnjem času doživela. Agent je kriminalnega oddelka so že nekaj dn- pozorno sledili dejanju m nehanju mladega, elegantnega tujca, ki se je kretal po Ljubljani po večini v družbi lahkoživih deklet in pa dobrih »prijateljev«, kakršn;h se kaj lahko nabere človek, če ima polne žepe cvenka. Mladi tujec se je s par veselimi dekleti pravkar pripravljal, da se z avtotaksijem odpelje na kratek izlet, kakor je tudi prejšnje dni dal ljubljanskim taksijem precej zaslužka, saj se je dan za dnem vozil proti Gorenjski in drugam m na debelo razmetaval denar. Agent t® mladega gospoda odpeljal na poLicijo, kjer so ugotovili, da se piše Matija Stehlr, da je star 25 let, da je po rodu iz Sotina, da je bil svoj čas brivski pomočnik, zdaj pa je zastopnik veletrgovine z žitom in žitnim5, pridelki Mihajla Moora iz Šida v Slavoniji. Povedal je, da je samo na trgovskem potovanju po Sloveniji, da nakupuje pšenico, koruzo ;n drugo žito za svojo tvrdko in v imenu svoje tvrdke prav tako vse skupaj prodaja naprej, pa se mu čudno zdi, da ga na lepem vlačijo na policijo. Odločno je protestiral proti sumničenju, da je denar, k5 ga razsip-Ije, sumljivega izvora, saj mu lepe provi- zije pri trgovini dajejo zadosti prilike, da lepo živi A kakor nalašč je že malo za njim prihitel na policijo tudi g. Mihajlo Moor> ki je nadebudnega zastopnika že dolgo zaman iskal, pa je nazadnje le dognal, kakšna pota so ga zavedla proti lepi Sloveniji. Šef ga je bil pred kakšnimi 6 meseci poslal po Slavoniji in Vojvodini, da nakupi večjo količino blaga Stehli je v resnici imel polnomočje- da žito za g. Moora nakupuje in prodaja, in kakor je vse kazalo, je izpočetka tudi v redu svoj posel vršiL Nekaj časa je pošiljal svoji tvrdk: naplačila, ki jih je prejemal,_ polagoma pa je začel zmerom večje deleže pridrževati zase. Bil pa je toliko spreten, da mu gospodar dolgo ni prišel na sled Končno pa se je le zbal, da bodo poneverbe prišle na dan, in iz Vojvodine, kier se je zadnji čas mudil, je pred dne v pobegni' proti Ljubljani. Pri pregledu njegovega poslovanja so ugotovili, da je tvrdka oškodovana najmanj za okrog 400.000 Din, pri Stehliju pa so ob aretaciji naši4 samo še okrog 33.000 Din. Vse drugo je pognal v veselih nočeh. Ker je Stehli zagrešil svoje de'anje v vukovarskem okraju, kamor spada Šid, ga bo policijska uprava v Ljubljani v sporazumu z okrajmm načelstvom v Vukovaru odpravila tja, da se uvede podrobna kazenska preiskava. OKT V nedeljo na igrišču Jadrana Medtem, ko se vršijo pomembne spremembe v naših vod:lnih klubih, poteka borba. drugorazrednih klubov dokaj izenačeno, kar znači, da so vsi klubi v tem razredu tako po moči, kakor po znanju enaki. Iz navedenih vzrokov vlada v športni publiki precejšnje zanimanje. Okraj V4č bo zastopan po svojem klubu Reki, Trnovo in Kolezija po Jadranu, Vod-mat in okolica po Slovanu, Poljane po Marsu, tiskarji po Grafiki in prijatelji Svobode po istoimenskem klubu. — Za ta izredni dogodek, ki zahteva 5 ur prvenstvene borbe, je uprava _ igrišča Jadrana preskrbela udobna sedišča. Da ponovimo program: ob 13. Mars — Grafika, Svoboda — Reka in Jadran — Slovan. — ZAPOMNITE SI! Za 5.— Din zamorete dobiti celo premoženje, ako stavite na nogometne tekme. — Tedenska izplačila »Everymans« igralnice za stave okoli Din 3,000.000. „F O S T O K" BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 Fodružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUft LLIJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predalič. Iščemo krajevne zastopnike v Jugoslaviji. Službene objave LNP 22. seja u. o 21. 4. 1936 Razpust S K Sloge se vzame na znanje in se predlaga J N S za izbris iz članstva. Protest S K Marsa se odpošlje J N S. Vzame se na znanje razpust nogometne sekcije S K Ilirije- Dopis o razpustu se odpošlje J N S v svrho izbrisa iz članstva. Vzame se na znanje dopis ASK Primorja, v katerem sporoča, da je spremenilo ime v S K Ljubljana. Dopis se odstopi JNS v svrho registriranja. Po protestu S K Ilirije od 14. 3. 36. v zadevi kaznovanja igralcev Žitnika Ludvika, Unterreiterja Josipa in Slaparja Franca se sklene po § 78 k- p. znižati kazen imenovanim igralcem tako. da se smatra dosedaj prestana kazen kot zadostna in jim preteče vzdržavanje iste 21. 4. 36. Na prošnjo S K Ilirije z dne 14. 4. radi kaznovanja prvega moštva se sklene obnoviti postopek po § 82. k. p. Po referatu kazenskega odbora m po ponovnem zaslišanju sav. sodn. g. Joksiča se konstatira, da so nastopili opravičeni in uvaževanja vredni novi momenti- Upravni odbor je upoštevajoč nova dejstva sklenil, da se oprosti moštvo (imenoma igralci: Rožič Feko, Berglez Lado, Sočan Jule. Lah Vili Lah Sandi, Zupančič Boris. Grintal Josip, Jug Franc) nadaljnjega izdržavanja kazni ki jim poteče z ozirom na ta sklep dne 21- 4. 36. Sklene se sestaviti spomenico na pred; sedstvo mestne občine ljubljanske, v kateri se bo prosilo, da se takse diferencirajo po razredih. Sklene se odposlati spomenico na notranje ministrstvo, v kateri se bo navedel nevzdržni finančni položaj naših klubov in prosilo, da se ne bi plačevala policijska straža kakor je to v Beogradu in Zagrebu- Ugotovi se pomota v službenih objavah p o. z dne 8 4. 36. po kateri se ima čitani igralec Svobode Doljak pravilno glasiti Dekleva. 22. seja k. o. 21. IV. 1936. V zadeivi igralca Klančnika Avgusta, Hermes, se zasliši še Šenica Josip, Korotan - Lj- _ , , Igralcu Znidaršiču Stanetu, Svoboda, se na seji k. o- z dne 28. XI. 1935 izrečena kazen 6-mesečne zabrane igranja popravi v toliko, da se všteje ves suspenz in mu poteče kazen dne 28. IV. 1936 Dvigne se suspenz igralcu Orehku Francu, Slavija. Na prihodnjo sejo se vabi Avnavtovic Božidar, V- S- K- 24 seja S. O. 23. IV. 1936. Navzoči: Lukežič, Čamernik, Macoratti oprav. Škerlj in Mrdjen. Delegirajo se k tekmam dne 26. t. m. Mars: Grafika Jordan, Svoboda: Reka Vr-hovnik sporazum. Jadran: Slovan Čamernik sporazum. Brod: Mladika Jenko. Slavija: Zalog Pečar, Korotan: Hermes jun. Štiglič. Svoboda : Reka jun. ing. Jesih. Jadran: Mladika jun Dorčec, Mengeš: Kamnik Do-linar. Disk; Domžale Ramovš. Dask: Retje Erlih. Maribor: Atletik Macoratti. Radeče: Laško fiketelj. Cas in igrišča so razvidna iz objav P. 0. Seja S. 0. se vrši v ponedeljek 27. t. m. ob 18. v podsavezni pisarni. K zaslišanju se vabijo ss. Dolinar in Šketelj in član K. 0. G. Šalamon. V ponedeljek 27. t. m. ob 19.30 se vrši plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov pri Slamiču. Velika boksarska prireditev! Agilna boks sekcija Slovana bo priredila v dvorani Delavske zbornice 3. maja svoj propagandni boksarski nastop, na katerem bodo sodelovali najboljši atleti iz Zagreba in že dobro znani atleti SK Kamnik. Na to prireditev že danes opozarjamo. LZSP (Službeno). L seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. GZSP (Službeno). Redna glavna skupščina GZSP se bo vršila v nedeljo 3. maja ob 14.30 v hotelu »Paar« na Jesenicah. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnje izredne glavne skupščine GZSP, poročila predsednika, tajnika, 1. in 2. blagajnika, teh. referenta in preglednikov; poročila in sklepanje o nerešenih poslih bivše uprave GZSP. volitve novega odbora; raznoterosti. Prosimo vse klube GZSP, da na to skupščino pošljejo večje število svojih delegatov. SK Ilirija. Plavalna sekcija. Sestanek vseh waterpolistov danes ob 18.30 v zimskem kopališču. Zaradi dogovora o treningu je udeležba strogo obvezna. " SK Slovan. Drevi ob 20.30 strogo obvezen sestanek za vse verificirane člane. SK Slavija. Danes ob 20. sestanek I. moštva, rezerve in vseh juniorjev, ob 24. pa I. redna seja novo izvoljenega odbora. SK Istra—Jezica. Danes ob 20. članski sestanek pri »Rebcu«. Ker je sestanek zelo važen radi nedeljske tekme, morajo priti vsi člani brez izjeme. SK Zalog. Danes ob 19.30 v garderobi g. Cirila, članski sestanek za vse aktivne člane. Po sestanku kratka odborova seja. V nedeljo prvenstvena, tekma s Slavijo v Ljubljani. Iz življenja na deželi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Strelska družina v St. Vidu nad' Ljubljano je zaključila vežbe v sobnem streljanju, ki so v tekočem letu izredno dobro uspele. Člani so se izvežbali v zelo dobre strelce ta bodo lahko konkurirali z drugimi družinami Dne 26. t. m. prične družina z ostrini sitrelftan jem na 6vojem strelišču v Staneži-oah- Vabijo se tudji nečlani k udejsstvova-n|ju v tem viteškem športu, a izletniki na Sv. Katarino se opozarjajo, naj upoštevajo svarilne znake. SOKOL Sokolsko društvo pri Sv. Antonu v Slor. goricah priredi 3- maja svoj letni javni nastop. Prihitite vsi v cvetoče Slov. gorice na majniški izlet. Najlepše vabljeni Gospodarstvo Zaposlenost v posameznih gospodarskih panogah Debelost Kakor smo že pred tedni poročali, se j« pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani povprečno število zavarovancev od februarja na marec povečalo za 2896 na 79.447 in je bilo pri tem stanju za 5429 zavrovncev več nego v istem mesecu lanskega leta. Sedaj objavlja Okrožni urad še podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah. Gibanje zaposlenosti v lesni stroki Zanimiv razvoj kaže v zadnjih mesecih gibanje zaposlenosti v lesni stroki. Glede na sankcije je v gozdno žagarski industriji število zavarovancev že v novembru nazadovalo za 192, v decembru za 666, in v januarju za nadaljnjih 686, torej v treh mesecih za 1544 (v istem razdobju pred enim letom za 916). V februarju ko se zaposlenost sezonsko pričenja zopet dvigati, smo letos zabeležili prirastek 386 delavcev (lani 207), v marcu pa beleži najnovejša statistika nadaljnji prirastek 459 delavcev (lani 37). Dočim je bil v novembru, decembru in januarju padec zaposlenosti znatno večji nego pred enim letom, imamo v februarju in marcu obraten pojav in :e povečanje zaposlenosti večje nego lani Zaradi teh sprememb je bilo v marcu v gozd-no-žagarski industriji povprečno zavarovanih 5744 delavcev, to je za 96 manj nego v lanskem marcu. Tudi v industriji za predelovanje lesa, kjer je število zavarovancev v novembru, decembru in januarju padlo za 363, se je v februarju zopet povečalo za 172, v marcu pa za nadaljnjih 35. V tej stroki je bilo v marcu zaposlenih 3199 delavcev, to je za 63 več nego lani. Zaposlenost v gradbeni stroki Kakor smo že ponovno omenili, je povečanje skupnega števila zaposlenih delavcev v letošnjem letu v primeri z lanskim v znatni meri pripisati zgodnemu pričetku gradbene sezone spričo mile zime. Pri gradnjah nad zemljo, pri železniških in cestnih gradnjah ter v industriji gradbenega materijala je bilo letos v marcu za 2258 delavcev več zaposlenih nego lani v istem mesecu. To pa je več nego polovica prirastka skupnega števila zavarovancev nasproti lanskemu marcu, (ki znaša 5429). Od februarja na marec je v gradbeni stroki število zavarovancev naraslo za 1646 na 7756. Gradbena delavnost je povzročila zgodnje sezonsko oživljenje tudi v drugih industrijskih panogah, tako n. pr. v kovinski Industriji, kjer je bilo v marcu zavaro-vanih6665 delavcev, to je za 565 več nego lani. Ugodno se zadnje mesece razvija zaposlenost v tekstilni industriji, kjer imamo sedaj že 13.823 zaposlenih delavcev, to je 1367 več nego v lanskem marcu. Vzporedno narašča tudi zaposlenost v oblačilni industriji, kjer je bilo v marcu zavarovanih 4460 delavcev, to je za 359 več nego pred enim letom. Nadalje je omeniti živilsko Industrijo, kjer je bilo v marcu 3925 zavarovancev (za 231 več nego lani) in papirno industrijo, kjer je bilo v marcu točno 2000 delavcev (za 122 več nego lani). Nazadovanje beleži v marcu kakor tudi v primeri s prejšnjim letom usnjarska Industrija, kjer je od februarja na marec nazadovalo število delavcev za 118 na 1669 in je bilo stanje zaposlenih delavcev v tej stroki za 124 manjše nego lani. Nasprotno pa je v čevljarski industriji zaposlenost v marcu narasla za 153 na 2786, tako, da je bilo v tej stroki po dolgi vrsti let prvikrat rečja zaposlenost nego v predhodnem letu, in sicer za 102 delavca. pomeni često, da obstojajo škode za zdravje, motnje, ki morejo dovesti do nezaželjenih posledic. Smisel za razumno nego telesa, za skrbno brigo o prebavi in presnovi materije je postala danes splošna. Vemo, da se nabirajo v telesu usedline in gošče, ki jih je treba odpraviti, da se s tem odstranijo škode za zdravje, motnje, kakor tudi za-željena ali nezaželjena debelost. že več decenijev se je izkazala KRUŠEN sol kot koristna. Uživa se najbolje vsako jutro. Pričnite takoj, ako želite nagel uspeh. KRUŠEN sol priporočajo zdravniki, in stane velika steklenica, ki zadošča za tri mesece, samo Din 45.—, a mala steklenica Din 27. — Dobiva se v lekarnah. Beri 743-17, Di in. Rada se peni, še bolj osvežuje, zrtatna pri uporabi. NI VE A PASTA za ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Gospodarske vesti = Nadaljnja emisija državnih blagajniških zapisov. Kakor smo že poročali preteklo soboto, je finančni minister odredil nadaljnjo emisijo 4% trimesečnih državnih blagajniških zapisov, in sicer do največ 300 milijonov. Ker je bila v februbarju izdana prva tranša 200 milijonov in znaša po u-edbi od 2. januarja L 1 kontingent za emisijo državnih blagajniških zapisov 500 milijonov, se lahko izkoristi še 300 milijonov. Interesenti so bili pozvani, da se zaradi nakupa teh blagajniških zapisov druge emisije obrnejo na Narodno banko neposredno ali preko Državne hiootekarne banke, odnosno Poštne hranilnice. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, se je takoj prve dni pokazalo precejšnje zanimanje za te blagajniške zapise. Vpisovanje se je pričelo v ponedeljek 20. t. m. in je bilo do torka zvečer vpisanih že 32 milijonov Din, in sicer največ v Zagrebu in Beogradu. Zanimanje za nove zapise pa je nadailje zelo veliko, ker imajo denarni zavodi znatna razpoložljiva likvidna sredstva in nimajo večjih možnosti za kratkoročni plasman teh sredstev- = Občina Tržič dobi posojilo od SUZOR-a Uprava osrednjega urada za zavarovanje delavcev je imela dva dni trajajočo sejo, na kateri je razpravljala tudi o posojilih raznim javnim ustanovam in občinam. Med drugimi je bilo odobreno posojilo v višini 25 milijonov dinarjev po 6 odstotkov ministrstvu za socialno politiko, vračljivo v letih. Zagrebški »Merkur« je dobil posojilo v znesku 1-5 milijona za razširjenje svojega sanatorija. Občina Tržič je dobila posojilo .opnik glavne zadružne zveze inž. Ivan Varga, dalje zastopnik Udruženja jugoslo-venskih agronomov Dragiša Aršič ter Bori-voje Atanackovič, višji pristav kmetijskega ministrstva. Da bo delo pri izdelavi šlo hitreje od rok. bo komisija zasedala vsak dan. = K ukinjenju kompenzacij s Češkoslovaško. Kakor znano je naša Narodna banka do nadaljnjega ukinila izdajanje dovoljenj za kompenzacijske kupčije s Češkoslovaško. Sedaj poročajo iz Prage, da se je češkoslovaška Narodna banka obrnila na našo Narodno banko in je svoje želje predložila pismeno. najbrž pa bo poslala še svojega odposlanca v Beograd, da se ustmeno dogovori glede nadaljnjega postopanja. Jugoslavija kupuje prejo v Nemčiji. Pod naslovom »Posledice kontlngentiranja izvoza bombažne preje« poroča »Prager Tag-blatt«. da bo Jugoslavija v bodoče uvažala bombažno prejo iz Nemčije, in sicer zaradi tega, ker je oskrba jugoslovenskih tekstilnih tvornic z bombažno prejo otežkočena na eni strani zaradi sankcij nasproti Italiji, na . ________ _______ drugi strani pa zaradi kontingentiranja če- 1559 _ 15.70; koruza: za maj 12.48— 12.40, škoslovaškega izvoza. Pogoji za uvoz pre- | ^ j^pj 1305 — 13.07. Borze 23. aprila Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilmg". za malenkosrt pocenili in so bili zaključeni po 9.17, angleški funti pa po 250 V zagrebškem privaitaon kliringu je bil promet v avtrijskih šifdn-gdh po 9-17, v grških bonih po 30-4330 in v španskih pezJah po 6.75. Nemški klirinški čeki eo se trgovali v Ljubljani po 13-98, v Beogradu po 13.94, ;> in v Zagrebu po 13.96 odnosno za konec maja po 13-90. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voijna škoda pri mirni tendenci trgovala po 356 (v Beogradu po 356.50 — 357). Nadalje je bil promet v 4% agrarnih obveznicah po 48 in v 8°/'o Blairovem posojilu po 82. Končno so bili zaključki v delnicah Sečerane Osijek po 140. Deviz«- Ljubljana. Amsterdam 29.6530 — 2979.90, =rlin 1754 20 — 1768OS. Brusel j 738.11 — Gurih 1424.22 — 1431.29, London 31523 — 217.29, Nevvork 4336.79 — 4372.11, Pariz 387.92 — 289.36, Praga 180.47 — 181.58 „ T Curih Beograd 7, Pariz 202150. London 15-15 Newyork 307. Bruselj 51.887.-), Milan 24-15, Madrid 41.90, Amsterdam 20826, Berii n 133.40. Dui^ii 56.40. Stock-holm 78.1750, Oslo 76.1750. Kobenhavn 67 6750. Pre^a 12.68. Varšava 57.75, Atene 2 90. Bukarešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vo:na škoda 356.50 — 357, za aipril—junij 358 bi-. 4 o agrarne 47.50 — 48, 6% begluške 65,50 den, 6%> dalm. agrarne 61 jO d"n-, . Narodna banka 6325 — 6370, PAB 2U -242. ____ *Uagov*»?» trifšea 2TTO + Chicago, 23. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101, za julij 92, za sept. 90.25; koruza: za maj 64.625. za julij 62.0. -4-' Novosadska blagovna b >rza (23. t-m.) Tendenca .nlačm - P3»nira: baška m sremska 141 — 143: okolica Som bor in ba-nartska 140—142: baška kdia Tisa 143— 147; ladja Begei 143—145. slavonska 1-to 145. Oves: baški, sremski in slavonski 174—1^6 Ječmen: baški in srem>sk:. 64 kg 132~.50—135. Koruza: baška, sremska m banatFfca 105-104. Mo' 0 E 0 H Vukovič ■> e v •O V Z S G >N a M Točke Mesto '0 Pire ■ 1 7. 7, 7, 7, 7» 1 1 1 1 1 1 1 10-5 I 8085 Trifunovič 0 ■ 1 1 7« 7, 0 7, 1 1 1 1 1 1 95 II 731 Schreiber 7, " 0 ■ 7a t 1 7, 1 7s 7. 1 1 l 1 1 9 m 693 BrSder 7, 0 7i ■ 1 7, S 7. 0 1 1 1 7« 1 8 IV—V 61 6 Frydman V. 7, 7, 0 ■ 0 1 7, 0 1 1 1 1 1 8 IV—v 616 Konig 7. 7, 7, 7« 1 ■ 0 0 7» 7, 1 7. 1 1 7-5 vi-vn 57-75 Pelikan 7» 1 0 7, 0 1 ■ 1 7. 0 1 7. 1 7. 75 VI-VlI 57-75 Opočenski 0 7, 7, 7, 7, 1 0 ■ 7. 7, 1 0 7« 1 6-5 VIII 50 Kostič 0 0 7, 1 1 7. 7. 7, ■ 0 7, 7. 7, 7, 6 9 46-25 Popovič 0 0 0 0 0 7, 1 7» 1 ■ 0 1 7. 0 45 10 34-65 Tomovič 0 0 0 0 0 0 0 0 7» 1 ■ 7, 1 4 11—12 308 Vukovič 0 0 0 0 0 7, 7, 1 7» 0 0 ■ v. 1 4 11-12 30-8 j N edeljkovič 0 0 0 7i 0 0 0 7» 7, 7. /1 7. ■ * 35 13 26 95 j Kulžmski 0 0 0 1 0 1° 0 7, 0 7» 1 0 0 IV. I ) 25 14 19-25 j TurnLrska tabela novosadskega turnirja, na katerem je zmagal Vasja Pire in si priboril naslov jugoslovenskesa šahovskega prvaka. je sestavljena tako, da nam poleg uspehov posameznikov kaže tudi rezultate zmagovalcev med seboj, kakor tudi ne-zmagovalcev med seboj. — V dopolnilo vče- rajšnjega poročila o zadnjem kolu prinašamo še ostale partije. Trifunovič je premaga! Nedelikoviča. Opočensky Koniga. Vukovič ie podlegel Popoviču, Frydman Broder-ju, Tomovič Schreiberju. remis pa sta bili partiji Kostič-Kulžinski in Pelikan-Pirc. mc. Vse delnice nove družbe pripadajo rudarski družbi Šumadija v Parizu, ki ima 12 milijonov frankov glavnice in prinaša v novo družbo svoje rudarske koncesije v občini Maličevo, srez Lubič in pripravljalne instalacije v vrednosti 5.9 miiKtiona Din kot eport, dočam bo ostalih 100.000 Din vpisanih v gotovini. Po pravilih bo nova družba izdala ustanoviteljem, to je rudarska družbi Sumadrja v Parizu 4000 ustanoviteljskih korisitme, kot povračilo za trud in stroške ustanoviteljev, kii jih družba laihko odkupi t>o preteku 5. poslovnega leto. = Tujsko prometna razstava za dravsko banovino na zagrebškem velesejmu. 0 priliki zagrebškega velesejma od 2. do 11. maja bo prirejena velika tujsko prometna razstava, katere se bo udeležila tudi naša Zveza za tujski promet v Ljubljani skupno z mariborsko Tujsko prometno zvezo, da pokažet-a lepote naših krajev in vzbudita pri obiskovalcih velesejma zanimanje za naša zdravilišča in letovišča. V ta namen je zbrala ljubljanska Zveza že veliko razstavnega gTadiva in mnogo lepih slik ter bo gotovo dostojno reprezentirala Slovenijo, kar nam je znano že iz njenih dosedanjih številnih razstav na tuzemskih in inozemskih velesejmih. — Dobave. Komanda mornerice v Ze-munu sprejema do 7. maja ponudbe za dobavo 18.000 komadov vrvic za mornarske kape. Uprava 1- oddelka vojno-tehndčnega zavoda v Sarajevu sprejema do 2. mana ponudbe za dobavo bleščečega kartona, do 7. maja glede dobave petroleja, belega va-zebna in rafuniranega olja, do 13. maja glede dobave 2.500 kg belih bombažnih krp za čiščenje, do 15. majp glede dobave raznega strojnega olja, do 16 maja glede dio-bave 2.000 kg bencina in 1300 komadov manesmanovih cevi, da 19. maja pa glede dobave 300 kg sivega in 450 kg rumenega kartona. Dne 24. t- m. bo v inrtendatiOT štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani še^ta pogodba za dobavijamje mesa ljubljanski gamiziiji m čas od aiprila do 30-ceotembra in druga pogodba za dobavo 10.976 kub- m drv ia ljubVansko in mariborska gamiizijo. Dn» 27 anHa bo pn lrorrandi me«ta v Celju direktna pogodba za popravilo dveh vodnih »klfv^^č v Cel H'. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ" JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl. reg. a br. 30474/35. Nase gledališča DRAMA Petek 24.: Zaprto. Sobota 25-: Prva legija. Premiera. Red A. »Prva legija«, trodejanska drama ameriškega pisatelja E Laverya nam v napetih, vsebinsko skrajno zgoščenih slikali prikazuje gigantsko borbo vere na eni strani ter znanosti in skepticizma na drugi strani, dokler nad vsemi dvomi, razumskimi ugovori in duševnimi upori ob veličastnem čudežu ozdravljenja ne zmaga božja moč in vera. Najzanimivejše pri tem delu je, da je avtor z modrostno zrelostjo in z najpreprostejšo človečnostjo, pa tudi s skrajno, umetniško odkritosrčnostjo postavil vse te boje, dvome, stiske in upore v duše verskih legionarjev, patrov jezuitov samih, s čimer zadobi vse delo še prav posebno tehtnost in pomembnost. Svetovne gledališke kritike štejejo to dramo med največje umetniške uspehe najSnovejše gledališke literature. Režijo ima Ciril Debevec. Premiera bo v soboto 25. t. m. zvečer za red A. OPERA Petek 24.: Zaprto. Sobota 25.: Trubadur. Gostuje Mario Šimenc. Red B. Šentjakobsko gledališče Nedelja 26. aprila: Na Trški gori- Popoldanska predstava. Mariborsko gledališke Sobota 25.; Micki je treba moža. Igra dramski odsek gasilske čete iz Cerkovcev-Nedelja 25.; ob 15. Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. Ob 20- Ples v Savoyu Znižane cena Von Papen s soprogo In hčecfloo ki napajajo z električnim tokom možgane, živce in mišice Amaterka Sonja Henle Svetovna prvakinja na ledu kot spretna materialistka Njena strast za pokale in plašče iz krzna Dunajski »Der Morgen« objavlja zelo zanimiv članek o svetovni prvakinji v umetnem drsanju Sonji Henie. V tem članku pravi, da je smatrati poglavje tega športnega dekleta v drsalnem športu za zale'ju ceno, nadaljnje epizode se bodo odigral0 v Hollywoodu, kamor se je Norvežan ka angažirala za film S svojim prestopom v pro-lesionalizem je prehitela pač le mednarodno vrhovno instancc lednega športa, ki bi jo morala prej ali slej proglasiti za poklicno športnico. Po terr. dogodku pa =o za bele govoriti njene bivše konkurentke in tudi funkcionarji ter razsodniki, a to. kar vedo povedati, meče zelo čudno luč na ozadja Sonjine kariere do svetovnega mojstrstva. Posiušajmo. kaj ji očitajo Avstrijci, ki ima jo pač mnogo razloga, da ji ne morejo biti posebno naklonjeni Sonja je imela v zvezi = svojim očetom, ki je lastnik velike konfekcijske trgovine v Oslu. svoje [osebne poslovne metode, po katerih je mnogo zaslužila, ne aa bi ji ni-1 ge"' kdo do živega Pismenih pogodb se ie vedno izogibala. Zahtevala je vedno povra čilo običajnih stroškov Pod to nedolžno označbo pa je razumeti marsikaj na primer tri prostore v I. razredu spalnega voza za potovanje na prireditev in nazaj. XI nrostori so veljali zanjo, za njenega oče- ta in njeno mater Pri tem je bila Norve-žanka precej velikopotezna. Če je morala potovati n. p>r iz Pariza v Prago, a je hotela potem še na trening v Berlin, je zaračunala pot od Praae v Berlin posebe. Stroške ji je bilo treba nadalje povrniti za bivanje v hotelih, ki so morali biti vedno samo najprvovrstneiši potem Izdatke za taksi obisk gledališč, telefonske pogovore, če je moral oče kdaj govoriti z Oslom, da se je informiral, kako gredo kaj njegovi posli tam, pole? vseh drugih Izdatkov pa so imeli tisti, ki so jo povabili, še poseben izdatek za častno darilo >običa.jne« vrednosti kakšnih 20.000 Din ob posebnih prilikah pa e moralo biti to darilo še dražje- Darila so bila svoje vrste. Sonja je zahtevala vedno le takšna, ki so imela svojo stalno vrednost biti so morala iz zlata in srebra Zbirka častnih pokalov Iz teh kovin v njeni vili na Norveškem je nekai takšnega, čemur na v=em svetu ni primere Imela je po-ebno slabost tudi za krzno. Pri enem svojih zadnjih nasto;K?v v Pragi ji je oko obstalo na prekrasnem kožuhu iz vidre, ki je bil vreden svojih HO 000 Din. V tem pri n°ru so ii namesto pokala dali ta krzneni plašč. Sonja je bila v zadevah oblačil sploh želo nadarjena. Z manj nego petimi ogrom- nimi zaboji toalet ni potovala nikoli nika-, mor. Znan je nje rafinman, s katerim si ! je izbirala oblačila za nastope na ledu. Nazadnje so bile pogostoma le njene toalete — pravijo njene konkurentke — ki so učinkovale na razsodnike. Več nego 300 g ni smela tehtati njena obleka, drugače bi jo oviralo in jo delalo nervozno. Bela in svet- lo modra sta bili barvi, ki jima je dajala prednost pod nobenim pogojem pa bi ne nastopila, če bi ne bilo na levi prsni strani njene obleke male priponke z zajčjo šapo, ki ji jo je nekoč podaril neki zamorski godbenik in ki ji je rabila kot talisman. Vse to bi morda še ne bilo tako hudo, toda njeni nasprotniki vedo sedaj povedati še vse kaj drugega Sonja se Je običa;no branila direktnega plačila za svoje produkcije na ledu Znan je posta! v njeni karieri le en primer, da ni mogla kljubovati vabi lOOCO mark. To je bilo pred petimi leti, ko se je udeležila sijajne ledne prireditve v Berlinu Na zaključni dan je izšlo v nekem buljvarnem listu naznanilo, da bo ta večer Sonja Henie plesala s Karlom Schaferjem valček na konkurenci v Športni palači. Prireditelji niso vedeli sicer o tem ničesar, toda občinstvo ki je prišlo na to prireditev v ogromnem številu, je reklamiralo tudi to točko in prišlo je do škandala, v katerem je kazalo, da bo razburjena masa v ledni palači vse razl.-ila na kose. Schafer. kj je bil na prireditvi, je obupanim prirediteljem takoj izjavil, da je pripravljen nastopiti, Sonjo pa je bilo treba šele poiskati. Končno so jo našli v njenem hotelu in manager, ki je bil pod pritiskom največje sile. ker bi moral morebitno škodo v palači plačati iz svojega žepa, je moral položiti 10.000 mark, da je pristala Sonja na majhen valček s Karlom Schaferjem, ki v svoji ljubeznivosti ni imel niti pojma o vseh teh mahinacijah za kulisami In še težji očitki: Marsikomu je pri velikih mednarodnih konkurencah postalo očito, da je nastopala tudi neka Francozinja, ki je bita po svojih sposobnostih precej drugovrstnega razreda. Njena prisotnost pa je zahtevala v razsodišču francoskega Slana. Sedaj je treba vedeti, da je francoski šport z Jeffom Dick-sonom, Sonjinim zaupnikom Tn manager-jem. v nekih posebnih zvezah, tako da je moral francoski član v razsodišču Sonjine konkurentke v oceni prav krepko pritiskati dol. Parižanka, ki ni imela pri teh nastopih nobenih šans. je imela pri stvari torej le neko zelo čudno posredno vlogo. Jeff Dickson pa je znal tudi z drugimi az-sodniki sklepati posebne pogodbe. Dali so jim n. pr. razumeti, da bi norveški razsodniki kakšni poljski drsalki lahko navrgli kup točk, če bi imeli za Sonjo iste obzire... Sonja je nadalje po Jeffu Dick-sonu in managerjih. kj so bili z njim zvezani. delala veliko reklamo za konkurentke ki ji niso mogle škodovati, dočim je v javnosti na isti način ustvarjala nerazpolo-ženje proti rivalinjam. ki so jI bile zares nevarne. Pri zadnjih olimpijskih igrah v Ga-Pa je bila senzacija Angležinja Cecilija CoJledgeova. Vse je očarala s svojo pojava in nastopom. Sonjo je gotovo v tem pogledu prekašala. Navzlic temu je osem izmed devetih razsodnikov postavilo Norvežanko na prvo mesto. V občevanju s svojimi sotekmovalkami je kazala Sonja zelo vidna razlikovanja. S Colledgeovo, katere se je morala tati, sploh ni govorila Dunajeanko Stenufovo je obravnavala enako, nasprotno pa je bila zelo ljubezniva do konkurentk, o katerih je vedela, da bi ji ne mogle škoditi V kratki dobi svoje »amaterske« kariere je Norvežanka zaslužila kakšnih 35.000 dolarjev. to je denar, s katerim Je mogoče že nekaj easa živeti- Pripravila se je torej dobro za naslednja leta, v katerih ji ni bilo v amaterskem področju več pričakovati takšnih uspehov, znala se je pravočasno obrniti drugam, kjer bo lahko še bodj mirno delala za svojo materialno korist. Takšne virste so torej očitki, ki jih pri-občuje dunajski list. Ne smemo pozabiti, da jih sam označuje za govorjenje njenih konkurentk, ki ji gotovo ne morejo biti tako naklonjene, da bi sedaj, ko se je poslovila s sjKjrtnega polja, govorile o njej navdušene hvalnice. Toda podobne očitke, čeprav ne tako hude, je bilo slišati o Nor-vežanki tu in tam že prej. Vsekako bd bilo zanimivo jasno ugotoviti, kaj je za vso stvarjo; ali gre samo za grdo obrekovanje s strani Sonjinih nasprotnikov ali pa za razčiščenje nič manj grde nego gemahie večletne potegavščine vsega športnega sveta s strani ene izmed zvezd, ki ta svet bolj zanimajo nego bog pereče ' »»»♦♦»»»»»»♦»»»o««««»»»»»««««»»»«««»» »«»»»»»♦«»'««»«««» Neguš se bo še branil Na robu 2000 m visokih prepadov nad dolino Morne Nemški poslanik na Dunaju, von Papen, je pred kratkim obiskal Dubrovnik in preživel na našem divnem jugu nekaj dni s svojo družino Zakon — toda s pogoji Milijon dolarjev gotovine in čez šest mesecev ločitev Kakor poročajo iz New Yorka, je dr. Edwin Cohn z medicinske fakultete Harvar-dovega vseučilišča objavil rezultate desetletnega raziskovanja o fizioloških problemih, ki jih je vršil s šestimi svojimi asistenti. Dr. Cohn pravi, da je v človeškem telesu nameščeno ceio "omrežje »živih dinamov«, ki oskrbujejo možgane, živce in mišice z električnim tokom, ta tok pa Je spet vez med telesnimi reakcijami in duševnimi »povelji«. Pod »živimi dinamk razume dr. Cohn orjaške molekule — nekateri med njimi so 24-000 do 5,000.000-krat večji od vodikovega atoma—ki sestavljajo protom, glavno sestavino protoplazme. Dinami so Rešite Abesinijo! Abesinska cesarica M a n e n je poslala preko tiska poziv vsem narodom sveta, posebno Angležem in Francozom, naj store vse, kar je v njih moči, da rešijo Abesinijo Najstarejša mumija Profesor Hasan, znameniti egiptski arheolog iz Kaira, ki so v zadnjem času pogostoma poročali o njegovih velikih znanstvenih uspehih, je sedaj v enem izmed staroegiptskih grobov, ki jih je odkril pred kratkim, našel doslej najstarejšo mumijo. Gre za truplo žene Sehema Neferja, moža, ki je bil za časa faraona Kefrena najvplivnejša osebnost v državi, žena je bila v blagoslovljenem stanju. tudi v lipoidih, sestavinah živčnega tkiva in aminovih kislin. Veliki molekuli so kakor magneti. Njih konci so pozitivno oziroma negativno nabiti. Dr. Cohn jih imenuje bipolarne jone. Po njegovem naziranju se pretaka električni tok skoznje na sledeči način: Doslej še neznan vzrok izzove sprostitev pozitivnega pola dinama. Negativni naboj se zgane potem takoj proti izpraznjenemu, prej pozitivnemu polu sosednega molekula. Tako Po nekem poročilu sedanjega skrajnega severnega abesinskega obrambnega položaja, se na severu Addis Abebe vršijo obsežne priprave, da bi zadržali nadaljnji pohod italijanske armade proti prestolnici. Abesinska vojska je zasedla nove položaje ob robu nad 3000 m visoke gorske stene, ki se dviga nad dolino Morne. Tu se bodo po vsej priliki odigrali zadnji spopadi za posest neguševeg-a glavnega mesta. Abesinske položaje na tej steni označujejo za izredno ugodne, Italijani pa bodo imeli strašno delo. da si te položaje osvojijo, če se jim bodo Abesinci res postavili v bran. Ne gozd ne grmovje ne skala jih ne bodo zakrivali pred abesinskimi kroglami, ko bodo naskakovali vrhove. Abesinski sli s severne fronte so prinesli nadalje v Addis Abebo vest, da stoji del Najmočnejši motor Neka ameriška družba za gradnjo letalskih motorjev je zgradila motor, ki razvija 1150 k. s. in je s tem za 21.7 odstotkov močnejši od najmočnejših dosedanjih motorjev. Motor ze radialno urejen, hladi ga zrak in so mu dali ime »osa dvojček«. Nobeno izmed dosedanjih letal ni baje zmožno zdržati brzine, ki jo lahko razvija ta motor, zato bodo morali zgraditi zanj poseben letalski tip. NEKAJ ZA VSE Trakulja ima kakor glavica bucike veliko glavo, vratni del ji je tanek kake«- nitka, ostalo telo pa sestoji v skladu s starostjo trakulje iz stotin do 1300 členov. Od srca odpadeta dve tretjini na levo, ena tretjina pa na desno stran prs- Čim starejša je žena, tem večje so povprečne mere novorojenca- Žene, ki code mnogo otrok, rode v splošnem povprečno večje in težje otroke. se pretaka pravi električni tok skozi celo verigo dinamov in se končuje kot stisk mišice. Mišični gibi, izločevanje žleznih sokov, posredovanje živčnih impulzov — vse to je po teoriji dr. Cohna samo posledica električnih tokov. To so domnevali že prej. Mnoge lastnosti telesne elektrike pa so nam še popolnoma neznane. Poznamo sicer naravo toka in vemo, da poteka na površini mole-kulov. toda poedini poskusi so dajali doslej rezultate, ki se zelo razlikujejo med seboj. neguševe armade še vedno severno od Desija in da držijo oddelki rasa Sejuma še vedno svoje položaje v tembienskem ozemlju. Te čete, ki so prodirajoči italijanski armadi za hrbtom, ji postanejo lahko usodne. Po teh poročilih so Italijani samo s razmeroma majhnimi motoriziranimi enotami prodrli preko Desija proti Addis Abebi, Abesinci pa so se jim umaknili iz taktičnih razlogov. Po zadnjih vesteh je tudi armada rasa Imruja v provinci Širi še nedotaknjena ter predstavlja trajno nevarnost ia desno krilo italijanske armade. Pripomniti je treba, da prihajajo vse te vesti iz uradnih abesinskih krogov, ki imajo pač mnogo interesa na tem, da bi ljudstvu, ki je demoralizirano zavoljo italijanskega napredovanja, predstavili položaj v čim bolj rožnati luS. I Bodoči prezident Španije Bivši minister A z a n a je sprejel kandidaturo za predsednika španske države Gospa Georgiana Harpova je ena izmed slovitih lepotic newyorške družbe. Od časa do časa se reši svojega trenutnega zakona in postavi potem novim Interesentom naslednja pogoja, pod katerim se lahko po-roče x njo: 1. zaročenec mora pred poroko viožiti na njeno ime milijon dolarjev, 2. mora se obvezati, da se bo po šestih mesecih ločil od nje, če bo opazil, da se ona v zakonu dolgočasi »Kaj hočete«, je dejala nekemu interesentu, »milijon dolarjev, to ni dosti zares zaljubljenega moža. Od zaljubljenih mož je treba zahtevati denar, dokler je še čas, kajti ko niso več zaljubljeni, je že prepozno. Gotovo še ne veste • • • ... da jabolka po daljšem ležanju izgu. be velik del svoje količine vitamina C. Na_ sprotno pa ohranijo krhlji izredno veliko tega vitamina. ... da imajo plavolase ženske največ, rdeče pa najmanj las. Povprečno ima pJa-volaska 150.000, rjavka 109 000, črnka 102.000 in rdečelaska 88.000 las na glavi. Plavi lasje rasejo najhitreje, dfni pa naj. bolj počasi ! Moj mož mora biti izobražen, vesele narav* j in zabaven, na noben način pa ne Irec, kaj ti ti so strašno lazdražljivi in to mi gre ns živce. Američanov ne maram, ker so vsi dol gočasni, Francozi so neznosni, prav taki Ne-mcL V po štev bi prišel le kakšen zastop nik fascinujočega angleškega tipa, toda ts tip je zelo redek«. Kraljica podeželskih lepotic Za kraljico francoskih podeželskih lepotic je bila izbrana gospodična Marija Dominika Desantijevaiz Niče ANEKDOTA Voltaira je vprašala neka dama, zakarj ni v nebesih nobenega zakona. »Zelo preprosto,« je dejal ujedljivec, »zavoljo izenačenja. Saj tud' v zakonu — ni nebes!« VSAK DAN ENA »Fej te bodi Jure, ali ne veš, da se samo ženske pudrajo, moški pa umivajo?« (»Tidens Tegnd Strašni so, vendar nič ne opravijo Roman »električne jegulje" Artist z milijonskimi prihranki, dirkalnimi konji in avtomobilom prišel na beraško palico Francis John Merritt, Je pred nekoliko Dedžasmas 31 a t a f a r a, guverner Ankobra s spremstvom leti svetovno znani akrobat in artist, ki je nastopal pod imenom »električna jegulja« po najslovitejših cirkusih in varietejih in je bil eden izmed najbolje plačanih angleških artistov. se je moral te dni zagovarjati pred sodnikom zavoljo tatvine krzna. Med razpravo je prišla na dan precej pisana življenjska zgodba tega moža, ki je imel svoj čas poseben hlev z dirkalnimi konji, svoj avto in svojega šoferja, a 'e s svojim razvratnim življenjem začel padati čedalje nižje in je končal na zadnje kot zločinec. Meritt, ki šteje danes komaj 46 let. nI- Sestra dr. Berlinerja izvršila samomor Na Dunaju so našli mrtvo 711etno zaseb-nico Johanno Lattwinovo, sestro dr. Wil-helma Berlinerja, generalnega ravnatelja zavarovalne družbe »Phonix«, ki je umrl v februarju tega leta. Starka je bila izvršila samomor s svetilnim plinom. Littwinova, ki je bila doma iz Lvova, je živela ločeno od svojega moža in sama v svojem stanovanju. Bila je bolehna in se je zelo bala, da ji bodo ustavili mesečno podporo v znesku 480 šilingov. V poslovilnem pismu je izražala bojazen, da bi kot poljska državljanka končala svoje življenje v varšavski ubožnicL Rajši si je sama vzela življenje. ma nič več skupnega z mladim atletom, kakršen je bil pred petnajstimi leti. Takrat je po zaslugi svojih visokih gaž imel v banki naloženih okroglo deset milijonov dinarjev. Toda to veliko bogastvo Je v lahkomiselnem. »romantičnem« ozračju variete-jev in cirkusov zapravil s pijačo in drugimi strastmi. Iz atleta, ki ga je bila sama sila in prožnost, je postal kmalu telesno in duševno strt mož. Ze leta 1924. je postal nesiguren v svojih akrobatskih nastopih in je izgubil svoje angažmane. Živel pa je še dalje razkošno, denar v banki je kopnel, potem je začel prodajati konje in premičnine, nazadnje je pognal še avto- Ko so mu pošli vsi ti viri, je poskusil spet kot artist, toda nikjer ga niso obdržali Brez vseh 9redstev je začel tedaj tavati jx) cestah angleške prestolnice. Neki metalec nožev, s katerim Je bil nekoč sodeloval in ki sta si bila velika prijatelja, mu je začasno pomagal iz bede, toda ko je ta mož nenadno umrl je izgubil Menritt zadnjo oporo. Že 1. 1925. so ga zavoljo izsiljevanja zaprli za pet let. Ko so ga izpustili, je začel padati še globlje v zločin. Postal je č!an neke londonske vlomilske tolpe in se je z njo udeležil vloma v veliko trgovino krzna. Dočim niso mogli prijeti niti enega izmed ostalih članov tolpe, je prišel bivši artist policiji v roke-Nenavaden način vloma, pri katerem je moral sodelovati človek, ki je bil izreden plezalec. ;e pokazal njegovo sled. Sedaj so mu odkazali nova tri leta prisilnega dela. 14 uit ur ni pregled ! Dr. Derganca ^Svetozor4 ( I»od naslovom »Svetozor« je izdal znani slovenski zdrarvnak in filozof dr- Franc Dergane prvi zvezek svojih izbranih, delno že prej objavljenih esejev- Knjiga je nadaljevanje knjižice »Borba Zapada in Vzhoda« (1932). Obsega, poleg predgovora in uvoda pat esejev: Francoski in slovanski intelek-tuaftizem, Spomini na Kreka, Vzhodni in zaledni nacionalizem in Verizem. Zadnje, izčrpno dalo o svoji filozofiji pa obeta pa-sartelj v lonjngfi »Prazakon resnice«, ki jo pripravlja. Zato se ne bomo spuščali v podrobnosti, ampak 6e bomo omejili samo na najvažnejše. Dergančeva filozofija ima izrazito re-formaitoriično tendenco. Sam pravi, da so pričujoči eseji vzrasili iz človeškega trpljenja in zdravniškega sočutja z zdravilnim n,imenom krepke injekcije optimizma. Zato je razumljivo, da posveča posebno pozornost vzgoja in vzgojiteliem. (Svoj »Sve-tozor« poklanja pisatelj slovenskim učiteljem in učiteljicam.) Ozira se na vsa aktualna vprašanja in pojave, zlasti na so-oSnilne, obenem pa obširno razpravlja o nja-hovem zgodovinskem ozadju. Teh zgodovinskih izvajanj je v »Svettozoru« celo vec kaJkor teoretičnih, vendar pa se v razbor zgodovinskih partij knjige ne more spuščati. Prinominjamo semio toliko, da je postala knjiga zaradii tega obširnega zgodovinskega gradiva in ponavljanja nekoliko nepregledna. Po avtorjevem prepričanju izvira vsa sodobna kriza iz individualistične degenera-eiije človeške duše, iz prenapetega egoizma, ki je nastali v težkem življenju ledene dobe ter v svoji pohlepnosti uživa ob trpinčenju in trpljenju sočloveka: rešitev iz sodobne krize pa vida v tem, da inteligenca spozna in iztrebi to individualistično dege-neracijo ter da si talko prerojena pridobi ljudsko simpatijo in zaupanje, da pridemo z vzgojo in evgeniko do novih, zdravnh in sočutnih duš. Da izvede to reformo v duhu verske in politične tolerance, brsrtstva in ljubezni, je po pisateljevem prepričanju posebno poklicano jugoslovansko in sploh slovansko učiteljevo in Sokolstvo, ki pirepuščaita nad-pnirodni tir poznavanja »konfesionalni metafiziki« in nikakor ne zaniikujeta potrebe tudi nadprirodne vzgoje, pridržujoč sebi prirodni tir izkustvene znanosti. Noš filozof se zavzema za razlikovanje med emocionalno, podzavestno nagonsko dušo, ki je zapadla močni individualistični degen.eraciji in zavestnim inieleiktom (duhom). Slika nam prastaro borbo med obe--ma, ki traja vse dio danes in se v naši diobi kaže kot borba med racionalizmom in iira-cionalizmom (Nitzsche, pragmatizem, akti-vizem, intuicionizem itd.) Vendar pe individualistični intelektualdzem Zapada, k' je v prvi vrstii sad francoskega duha, kakorkoli ima svoje velike zasluge, avtorja »Svetozora« ne zadovoljuje, kakor ga tudi individualistična etika nasilja in izkoriščanja ne zadovoljuje- Rešiitev vidii v sintezi francoskega in slovanskega duha, v s«trud-nora^vojnem intelektualizmu- Ta teorija sofcrudno-razvojnega in/telek- 'ialiiznua je za Dergančervo filozofijo najznačilnejša. vendar pa ji ne moremo pritrditi. Četudi je namreč človeški razum napredujoča sposobnost in četudi se nase spoznavamje vedno bolj izpopolnjuje, je vendar resnica izven razvoja. Množi se pac naše znanje, množi se število spoznanih resnic, ne pa resnica kot taka. »Razvijajoča se resnica« je nekaj protislovnega, iracionalnega, iracionalizem pa dr. Dergane sem odklanja. Tako »spo z n a v nok riitični no-turizem« ni v skladu z intelektualizmom. Drugi člen teorije sobrudnorazvojnega intelektualizma, »spoznavno kritični termi-nizem«, ka trdi, da nobena oseba ni sposobna sama iz sebe spoznati nobene resnice, je premalo obrazložen, da bi mogli spoznati, kaj avtor z niim prav za prav maslu. To, ker trdi znani Pitagorov stavek, je gotovo resnično. Tu sta samo dve možnosti, ali ga je Pitagora« sam odkril, ali pa mu je ta stavek povedal nekdo, ki ga je ze poznal. Nekdo je moral birtri prvi _ Tretji člen sotrudnospoznavnega indi-vidualizma, »spozraarvnokritični kono^urizem« pa ni nič novega, temveč je že v veliki meri uresničen v raznih znanstvenih institucijah in njihovi medsebojni zvezi, v izmenjavi znanstvenih publikacij itd. To dir. Dergane sam priznava, vendar pe pravi, da se je ta organizacija znanstvenega dela vršila pred njegovim nastopom samo podzavestno in priporoča popolno centrrlizaci-jio znanstvenega dela po vsem svetu- Glavno vprašanje pa je, kako_ nai ®o-tru dnora z vo j nii intelektualizem resi sodobno krizo, kako naj regenerirana individualistični etika organizira delo za uresničenje starih idealov svobode (bratstva in demokracije). dela. resnice, pravice in lepote v novi, trajni obliki. Tu avtor vidi cul J, ki je nedvomno lep in plemenit, ne pozna pa prave pot>i do tega cilja. Želi si_ novega Platona, ki noj organizira novo življenje in delo. pričakuje to organizacijo od velikih držav (Francije, Amerike, celo od Rusije in Nemčije), da. od nove svetovne vojne ali kakega filozofskega Napoleona ali diktatoria. Samo toliko mu je gotovo, da so Francozi in Slovani v prvi vrsti poklicani. da prevzamejo vodstvo pri tem delu. . . - Na drugem mestu pričakuje od države, da bo ona z uporabo svoje moralne in materialne sile vzgojila nove. sotrudinorazvoj-ne. socialne in bratske duše po metodi ameriške psiihotehnike in etotehnnke ter pri tem vsai za trideset let zsmostavifta vse druge reforme- Toda tega ne bi mogla storiti nobena posamezna država, četudi bi mejila na same nriijaiteljske države, taka *(kcm pe se tudi tedai ne bi mogla izvesti, če bi pričele z nio vse države ob •istem času. kajti življenje nikoli ne stori na isti točki, amoak zahteva vsak čas te ali one reforme Razen te?a T>a od samih prijateljskih držav obdane države niVW ni in tudi' nii upanfei n« sos^asje vseh drifcav, ki bi bilo potrebno za tako socialno akcijo. To dokazuje zgodovina, še bolj pa sedanjost- Vse to torej žal ni tako preprosto, vprav mehanično, kakor si zamišlja qr-Dergane, ne glede na to, ali sta ona ameriška psihotehnika in etotehniika res tako uspešni, kakor se nam v tem spisu predstavljata. Za Dergančevo filozofijo je značilno tudi stremljenje po posredovanju, po sintezi. Tako priznatva mdprirodni (verski) ln pcirodni (znanstveni) tir srpoznevanja ter se upa s tem izogniti vsakemu konfliktu med obema- Uči duaiizem duše in materije, vendar pa govori o njunem substanoi-alnem edinstvu. Svojo filozofijo imenuje intelektualizem, vendar pa na eni stiam pripisuje tudt podzaivesti sposobnost spoznavanja, na drugi strani pa zastopa radikalni empirizem. to je senzualizem. Skeptično pravi, da nimamo še na nobenem polju nobene veljavne resnice (ali torej tudi ta njegova trditev ni resnična?) vendar pa si obljublja največje uspehe spoznavanja v bodočnosti od kolektrivmo-genehicne metode in od vse narode obsegajoče koldktrv-nogenetične organizacije, kakor da bi se o resnici odločalo z glasovanjem. Kljub svojemu intelektua1fizmu se na vec mestih izraža čisto po hegeliansko. dasi je Heglov« filozofija v svojem bistvu iTacionatistrjna, saj ne priznava logičnesta zflkona protislovja. Vse to pa že ni več sinteza, temveč kompromis za vsako "eno- Taiko je moč Derganč?ve filozofije predvsem v plemenitem etičnem hotenju m tudi njegova etika je močnejša v Teoriji kakor v prakVčno uooribn h navodilih ct skorajšnjo rešitev krize Dr. M. Kobic. Vestnik ZKD Slstematika v prosvetnem delu V javnem življenju je kulturno delo brez dvoma izmed najplemenitejših, tembolj ker mora vsak dober kulturni delavec, ki že itak žrtvuje dosti časa in energije v korist splošnosti, pri tem pozabiti na svojo osebno korist in se odreči lastnim težnjam. Podrediti svojo osebo in vse svoje hotenje dobrobiti skupnosti pa je toliko težje, ker večinoma rezultati tudi najbolj požrtvovalnega kulturnega dela niso takoj vidni Da, pogosto se celo zgodi, da je v začetku vsaj na videz uspeh ravno nasproten, dasi se neumorni delavec trudi z vsemi močmi, da da svojemu kulturnemu prizadevanju zunanjega izraza. In tako se dogaja, da marsikdo izgubi voljo do dela, ko po tolikih m tolikih mesecih ne vidi pravega rezultata svoje energije in požrtvovalnosti. Toda tu velja še v večji meri, kakor kje drugje pravilo, da vztrajnost vselej zmaga. Kulturni delavec, ki ga ne plaši nobena ovira, bo končno vendarle dosegel svoj cilj, če bo delal vztrajno in sistematično. Kajti sistem v delu, to je notranja in zunanja pravilna porazdelitev energije z ozirom na končni smoter, je že dostikrat pol uspeha. Vsako kulturno delo naj sledi naprej določenemu načrtu, ki se ozira na miselnost prebivalstva in na razmere v do-tičnem kraju. Ne zadostuje, 6e kulturno društvo priredi neko izvestno število poljubnih predavanj, ki sicer predstavljajo statistično vidno, lepo številko, a ne tvorijo skupno zaokrožene, miselne enote in ni torej vsako predavanje zase nič več kakor udarec v vodo. Mnogo manj truda porabi in več uspeha žanje oni prosvetar, ki že takoj ob pričetku poslovne dobe najprej določi število predavanj in drugih kulturnih prireditev ter jih časovno pravilno porazdeli, mpo#te*ajo6 pri tem strukturo prebivalstva ia šele potem izbere temo predavanj. Tak, številčno v naprej določen ciklus predavanj mora upoštevati vzgojno, poučno in zabavno plat, vsako predavanje zase pa mora odgovarjati končni svrhi ki jo kulturni delavec zasleduje. Isto velja tudi za vse ostalo delo na prosvetnem polju. Prosvetni delavec naj ga opravlja po načrtu, držeč se načela, da je kakovost večje vrednosti, kakor pa število. Celokupno prosvetno delo pa naj bo idro-ženo v enotnem, minimalnem delovnem programu, ki prosvetnemu delavcu najboljše pokaže, kako mora sistematično porazdeliti svoje moči. da bo njegovo delo imelo čim več uspeha. Na Jesenicah je bil ustanovljen v nedeljo 19. t. m. okrožni prosvetni odbor ZKD. Sestanku je prisostvovalo lepo število delegatov jeseniških in okoliških društev včlanjenih v ZKD. Za centralo Zveze je prisostvoval in poročal g. ing. Jože Rus. Delegati so z zadovoljstvom sprejeli ustanovitev okrožnega odbora na Jesenicah. V razgovoru je bilo izraženih mnogo novih misli. Za načelnika okrožnega odbora je bfl izvoljen g. Andrej Zvan. Posečajte klno-matineje ZKD, ker fe S-sti dobiček namenjen izključno za kulturno delo na deželi Mariborska ZKD. Te dni Je ZKD v Mar riboru razposlala na vsa včlanjena društva vabila na občni zbor ZKD ki se bo vršil v nedeljo dne 26. aprila t. L ob 10. uri dopoldne v dvorani kina Apolo, sedaj Ljudska univerza na Slomškovem trgu. Včlar njena društva naj se točno ravnajo po navodilih, priobčenih v okrožnici. Za nakazila denarnih zneskov se naj društva poslužujejo odslej le poštnih položnic št. 11.666 in ne več položnic s Stev. 15366, ker je ZKD ček. konto štev. 15366 odpovedala. Knjižnicam ponovno priporočamo uvedbo kartoteke. Kartoteke je dobiti pri ZKD v Mariboru po najnižjih cenah. RADIO ToCm sporede mk domačih io Inozemskih oddajnih postaj na kratkih, nor ^.loih ia dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji «a radie, gledališče fOm »Nai val«. Mesetaa naročnina Din 12 Zahtevajte brezplačno to hrezobvezno sa ogled ea Izvod. Uprava; Ljubljana Knaf I jeva ulica 5. Petek, 24. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: Običaji in narodne šege v Prlekiji (g- Marjan TrataO-12: Pisano polje (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. - 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Reproduciran koncert na vurKlkih orglah,— 14: Vreme, borza—- 18: Ženska ura: Domača lekarna (ga. Leveč).— 18.20; Venček narodnih (piošoe). 18.40. O razlastitvi in zasilnih potih (g. v. Bidovec) — 19: Cas, vreme, poročila, spored. obvestila— 19.30: Nac. ura; 0 juzm Srbiji in Južnosrbijancih.— 20: Prenos koncerta iz Zagreba— 22; Cas, vreme, poročila, spored,— 22.30: Angleške plošče. Beograd 17- Orkester.— 18-30: Narodne melodije— 19.50- Crlazoanovljeve skladbe. 2110- Plošče.— 2130: Pesmi.— 22.20; Lahka glasba— Zagreb 17-15: Godalni kvartet,-20- Koncert Zagrebškega kvarteta, vmes klavirske skladbe— Praga 20.35; Ljudski koncert.— 21.30: Godalni kvartet,— 22.1o: Plošče,— Varšava 19.30; Veliki simfonični koncert poljske glasbe— 22.35; Ples-Dunaj 12- Orkester— 15.20: Mladinski koncert. 16-05-'Stari šlagerji— 17.30: Violinske m klavirake skladbe— 20; Orkestralen koncert— 21.05; Dunajske pesmi— 22.10: Arije in pesmi — 23.15: Plesna muzika — Berlin 18- Zabaven glasbeni program— 20.10; Orkestralen in pevski koncert— 22.30: Prenos iz Stuttgarta— Miinchen 18; Orkester in zbor— 19: Zvočna igra— 20-10; Večer nemških skladateljev— 21.35; Plošče— 22.30: Prenos iz Stuttgarta— Stuttgart 18: Lahka glasba— 19: Kabaretni program— 2010- Kakor Berlin.— 22.30; Lahka godba orkestra— 24; Francoska in angleška glasba— Rim 17: Prenos iz glasbene akademije— 20-35;' Prenos Mascagnijeve opere »Irisc. Si UPRAVNI ODBOR IN URADNIŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU javljata tužno vest, da j@ njihov predsednik, gosp mir m§ m sil, da mj oba podpišeta to pooblastili. To je briJ glavni vzrok, da sem vaju dal povabiti. Upam, da bo zadeva čez mesec dni ali najkasneje čez dva meseca dokončno odločena, — seveda vama v prid, ker se nihče drug ne poganja za dediščino --« Bržkone bi svojih besed ne bil tako končal, če bi ne bila ta mah njegova tajnica kratko potrkala in stopila v sobo. Podala mu je vizitko, ki jo je dr. Šolar vidno presenečen pogledal. »Komisar Remec? — Ne vem---« A tedajci se je spomnil. »Aha — to je tisti gospod, ki preiskuje umor profesorja Dolenca! — Nu, če je njegova zadeva do mene tako silno važna--- prosim!« Marko Justin se ni mogel popolnoma ubraniti rahlega tesnobnega začudenja. Kakšen je neki bil namen Remčevega prihoda? A s tem si ni utegnil dolgo beliti glave. Cez nekaj trenutkov so se vrata znova odprla, in komisar je stopil v sobo. Z enakomerno vljudnostjo je pozdravil najprej odvetnika, nato dr. Moravca in nazadnje mlado dvojico. Ko ga je nato dr. šolar povabil, naj sede, je brez ovinkov napeljal pogovor na vzrok svojega prihoda. »Po naključju sem danes v bolnišnici slišal, ko je gospod dr. Moravec povabil gospoda Justina na to snidenje. — Ne zamerite, gospod doktor, da smatram zdaj tudi svojo navzočnost pri tem razgovoru za nujno potrebno--€ »Prosim--prosim«, je vljudno rekel dr. Šolar. »— — za nujno potrebno — —« ie nadaljeval Remec, »že zato, da vam povem, da so za zdaj zdaj vsa prizadevanja za dediščino jalova--- Dr. Šolar si je vzel ščipalnik z nosu. »Čudim se vam, gospod komisar. Malokdaj je bila kaKa pravna zadeva jasnejša od te — —« »Motite se, gospod doktor! — Nikar ne pozabite, da sta. dokler nj morilec profesorja Dolenca najden, sedanja upravičenca še vedno sumljiva kakršnekoli zveze s tem dejamnein---« »Gospod komisar!« Marko Justin je bil planil pokonci. Skoraj bolna bledica mu je bila pokrila obraz. »Ali mar še vedno mislite — ?« Remec je vzdignil roko, kakor da se brani take domneve. »Kar mislim, ali česar ne mislim, za to zdaj ne gre! Gre za zgolj formalne razloge, ki se za zdaj še upirajo nastopu dediščine. — Gospod dr. Šolar in tudi gospod dr. Moravec, kj mu je stvar takisto znana, mi bosta nedvomno pritrdila!« Koncipient je hitro pokimal. »-Vaše stališče j*: popolnoma pravilno, gospod komisar.« Dr. Šolar je zmajal z glavo. »Da bi mogel to presoditi, bi me morali najprej popolnoma poučiti o vsem tem slučaju«. Remec se je naslonil vznak. »Nič ni lažjega, gospod doktor! — Ce vam je prav, vam torej podam kratek pregled o vsem Dolenčevem slučaju, kakršen je ta mah za neprizadetega opazovalca. Ostalim so te stvari tako in tako še predobro znane.« Dr. Šolar je molče pokimal z glavo. Nato so navzoči počakali, da si je Remec obrezal smotko m jo vtaknil med ustnice. Po prvih višnjevih oblačkih dima, ki jčh Je zamišljeno puhnil v zrak, je pričel: »Nekaj več kakor tiri dni bo zdaj tega, kar je neznan storilec ustrelil profesorja Dolenca. Dejanje se je zgodilo okoli polnoči, zakaj ob tem času je nočni čuvaj na cesti, ob kateri stoji profesorjeva viila, opazil neznanca, ki je v največji naglici zapustil hišo. Tako je prišk) dejanje na dan. Službujoči uradnik me je poklical na kraj zločina. V knjižnici svoje vile je ležal profesor Do-lenec, ustreljen s samokresom, ki ga je bH storilec pozabil. Ta samokres in klobuk, ki so ga hkratu našli v knjižnici, sta last gospoda Justina. Razen tega sem našel na kraju dejanja še tole: na pokojnikovi pisalni mizi je ležal dnevnik, iz katerega je bila zadnja stran iztrgana. Zapisek na predzadnji strani se je končaval nekako takole: .Drevi me ofoušče--in nato ie sledffi zlog, ki sva ga jaz in moj pomočnik dr. Potnik brala .Mar'. Nobenega dvoma ni, da je ta vpisek kazal na morilca. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 1\SM 1 . , ...lr odgovor, priložite «1« J." ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se maliB oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« Na ribe! Kam? V novootvorjeno gostilno m Aleksandrovi 5. Vsako iiredo ki petek sveže mor ske in sladkovodne ribe. Pristna pijača. Prvovrstna kuhinji. Se priporoča M. Kmeti i. 108-18 MZ&KMflMB Beseda 1 Din. davek 3 Din. ia šifro ali lajanje naslova E Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodajalko irtvežbano v modni stroki, sprejme takoj tovarna dežnikov ta nogavic Josip Vidroar, Ljnbljana, Savlje št. 16. 1006-1 Mlad čeden fant za vsa dranača dela se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 10094-1 Ribič - trnkar kateri je popolnoma vešč in tega zanimanja, dobi 1 ribjo vodo za lovljenje rib na Dolenjskem. Za plačo prejme 2 tretjine od izkupička za ribe, katere »e vsak dan prevzamejo. Voda bogata ne plemenitih ribah, stanovanje prosto. Bil bi obenem ribji čuvaj in dobi zato nekaj odškodnine. — V poštev pridejo pristni trnkarji, neoženje-ni. nekaznovani, popolnoma zanesljivi in pošteni, starosti izmed 25 do 35 let. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »2174«. "1031-1 Frizerko starejšo, samostojno moč sposobno v trajni železni in vodni ondulaciji ter ma-nikiranju. sprejmem v centru mesta. Naslov: Dolinska 12. 10083-1 Gostilniško blagajničarko sprejmemo v večjem obratu sredi mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. U008S-1 Plačilno natakarico sprejmem. Ponudbe s sliko in podatki dosedanjih služb na ogl. odd. Ju tra Maribor pod šifro »Maribor«. 10116-1 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 16 Miho in Toma so tu odvedli v šotor razbojniškega glavarja, kjer sta morala gledati, kako so beduini stresli denar na preprogo in ga jeli šteti, pri čemer so se veselo režali. O, kako rad bi bil Miha branil očetovo lastnino! Toda obadva, on La Tom, sta imela roke m noge čvrsto zvezane... Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din za dajanje naslove 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Strojnik - monter t dolgoletnim izkustvom pr; parnih io Diesel strojih, vešč v elektrotehnik^ želi spremeniti mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjake. 9984-2 Brivski pomočnik dober bubištucetr z mojstrskim izpitom, vojsko odslužil, išče mesto za takoj. Grga Rukamna, Zagreb. Ilica 43. 10106-3 Mlada šivilja vajena kuhe, šivanja, z dobrimi spričevali prosi mesta, gre tudi za natakarico. Naslov v vseh poel. Jutra. 10107-2 Brivski pomočnik išče službo. Vprašati Stari trg 9./II. pri g. Baraga. 10102-2 (Vajenci (Ge) Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro aH dajanje naslova 5 D.n. Najmanjši znesek Učenca za večjo trgovino na deželi, dober računaj, živahen lepega vedenja, star 14-15 let, močam in zdrav takoj sprejmemo. Pogoj poštenost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv učenec« 10085-44 PoUk Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inštruktor sedmo&olec, dober matematik se išče v Celju za ob sobotah popoldne. Ponudbe z navedbo honorarja na podružnico Jutra Celje pod »Matematika«. ioiei-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslona o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroška posteljica v zelo dobrem stanju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9085-6 Damske plašče, trenehkoate kostume in komplete najceneje pri F. I. GORICAH, Sv. Petra ceste 29. 9033-6 Mostno tehtnico natančno, jako dobro, nosilnost do 5.000 kil, se jako ugodno proda. Lastnik tehtnice Anton Golenko Sv. Miklavž pri Ormožu. 10079-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cebulček nudi po izredno nizki ceni Sever & Ko-mp.. Ljubljana, 9985-33 Frizerji! Najmodernejši aparati za trajno ondulacijo — 34 volt na obroke. Haube, Iavorji, dvojno močni FSn-aparata, preparati, najceneje p. Lud. ileršič. Rimska 18. 10005-30 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Denar na hranilne vloge rseh denarnih zavodov, pre *krbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komls olsema Rudolf Zore LJubljana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite znamke! 110-16 Vložne knjižice Kmet ske posojilnice. na večji znesek, kupimo proti plačilu v gotovini. Zadrusra Zagreb. Gajeva 57 9978-16 Hranilne vloge vseb denarnih zavodov vnovčuje oo najvišji oeni. takoj v gotovini Trg. ag. za bančne io kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ui bVIL telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost t vseb poslit 10034-16 Plačam v gotovini 200.000 vložnih knjižic Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Gotovina« 301.19-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vilo z vrtom vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila t vrtom«. i0033-20 Hišo 5 stanovanjsko z lepim vrtom prodam. Naslov v vseh poel. Jutra. 10U1B-30 Dvodnižinsko vilo novo prodam za 70.000 Din. Pobrežje pri Mariboru Spe-sovo selo, Slomškova ul. 25. 101116-30 Stavbeno parcelo kupim z knjižico Kmet. posojilnice. Ponudbe: Hrenova ul. 111 sob« 2. 10K16-90 Stanovanje odda Beseda 1 Kn, davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Stanovanje dveh eo4> in pritiklin oddam s 1. majem v sredini Ljubljane. Vprašati Salen-drova ul. 6/III. 10104-21 Trisob. stanovanje komfortno oddam za mesec julij. Pojasnila v »Menjalnici« Tyrševa cesta, 31. 10106-31 Trisob. stanovanje komfortno, z vrtom, ieto-tam enosobno stanovanje s pritiklinami, oddam. Ma riborska ul. 20. 30132-91 t V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična ANA MOŽE HČERKA TRGOVCA IN POSESTNIKA, danes ponoči, po kratki, mučni bolezni, pre videna s tolažili sv. vere, v Leonišču v Ljubljani, za vedno zatasnila svoje oči. Pogreb bo iz Leonišča v petek, dne 24. aprila ob 4. popoldne na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. DVOR PRI ŽUŽEMBERKU, KRKA PRI STIČNI, LJUBLJANA, dne 24. aprila 1936. ŽALUJOČE DRUŽINE: MOŽE, REBOLJ in LUKEŽ. Sobo odda Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati Knafljeva 13/11. 10010-33 Prijazno sobico v neposredni bližini realke in tehnike, z dobro domačo hrano in vso oskrbo, oddam stalnemu gospodu. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 10064-23 Sobo solnčno, lepo s poeeb. vbodom in vrt na razpolago, takoj oddam. Cena nizka. Mišičeva 23 IL desno. 10078-28 Sobe išče Sobo mimo in čisto išče uradnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »1. maj«. 10099-23* Sobo opremljeno s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 10106-33* V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo; Avgust 1986, Center mesta, Dobro ohranjen. Domače, Energija, Gospodinja 3, Hrepenenj«, Hitro, Junij-Juli, Komfortno. Kolesar, Kavarna, Knjigovodja. Ljubezen, Lepa prilika 83. 53 let cikLama, Mirna soba, Mlada in zanesljiva. Maj je tu 36, Mina, Mirna. Neomadeževana, Na deže li 26. Najugodnejše, Osebna, Podrožnik. Plačam. Pri jelen in udoben dom. Pri-ma plačniki. Planine. Per-fektna šivilja. Popolna garancija, Posestvo. Pridna šivilja. Pomlad, Poitena. Prednost že vpeljan. Pomanjkljivost znanje. Razu mevanje. Simpatija. Stalno mesto, Samo resno, Slovenec, Samostojna šivilja, Soča, Stalno, Svetlo, Srečanje, Solidna, Stroga vzgoja. Srečna bodočnost. Stalen, Takojšnja vselitev, Vpeljana tvrdka, V razvedrilo. Zvest v službi. Zanimanje, Značaj 1936. Zanesljiva in sposobna, zmvisii in soliden. Zanesljive in natančna, Železni nar. 2e vpeljan, 200, 160.000. 4488. 100, 400, 76, 16. Trenehkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje pri Preskerju St. Petra c. 14 Tslefos 88-88. Dražba. dne 29. IV. 1936. ob 9. uri pri ljublj. okr. sod. soba št. 16. Posestvo t Kozarjah št. 90. ENONADSTROPNA TRGOVSKA HIŠA S TRGOVINO, GOSTILNO in KISARNO. Idiličen, gostilniški vrt, velika gospodarska poslopja, primerna za preureditev v tovarniške svrhe, zelo pripravna tudi za vinsko trgovinsko. K temu pripada še ena dvostanovanjska hiša z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom. Posestvo leži ob Tržaški cesti tik ob meji Vel. Ljubljane. — — Cenilna vrednost Din 578.887, najmanjši ponudek Din 305.940. JCi/or o^laluie ta napreduje! Zahvala. Za mnogoštevilne izraze sočustvovanja ob izgubi naše ljubljene mamice, omame, sestre, tašče in tete, gospe Ane Majdič izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali krasno cvetje ter spremili predrago po-kojnico na zadnji poti k večnemu počitku. CELJE-SP. HUDINJA, MARIBOR, LJUBLJANA, JARŠE, 21. IV. 1936. ŽALUJOČI OSTALI. rejuj® Davorin Ravijen, — Izdaja a konzorcij »Jntra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Prano Jezertek. — Za tnaeratnl dal je odgovora Alo> Novak. — Val v Ljubljani