serge grünberg
1. Robert Blake 2. Robert Loggia
vodič:
kako se izgubiti v lynchevem univerzumu
Filmski svet Davida Lyncha ima zelo kompleksno zgradbo, labirint, kjer jc vse znak, a nič nima pomena. Lynch je kot cineast intenzivnosti nezaupljiv do jasnega umovanja. Njegova edina logika so sanje - pogosto nočne more - in morali bi zav/.eti položaj spečega in ne več položaj gledalca, od fi!ma do filma odkrivati podobe in situacije, ki so v svojem ponavljanju kot manifestacije neke podtalne, podzavestne dejavnosti. Kot junaka v Izgubljeni cesti tudi nas režiser manipulira (skrivnostni mož - "Mystery Man" - na fotografiji 1), nas neprestano snema; smo nekakšne lutke v njegovih rokah (na koncu Twin Peaksa Leland, Laurin oče, kot lutka lebdi v prazno). Lynchev junak je poizvedovalec, ki išče resnico in hoče vselej rešiti žensko (Dorothy v Modrem žametu, Lulo v Divji v srcu, Lauro v Twin Peaksu, Renee/Alice v Izgubljeni cesti), a da bi jo rešil, se mora soočiti z očetovsko figuro in figuro sadista (Frank v Modrem žametu, Marcelo Santos v Divji v srcu, Leland/Bob v Twin Peaksu in g. Eddy v Izgubljeni cesti); očetovska figura je najpogosteje s pištolo oboroženi gangster (fotografija 2). Oče - ki je ponekod "pravi" oče kot Leland Palmer v Twin Peaksu - si lasti žensko, ji grozi (vendar se zdi, da kot Dorothy, Lula, Laura ali Renee/Alice, ta ženska ob njegovih grožnjah mazohistično uživa). Junak mora torej ubiti "očeta", a pri tem mora skozi več faz iniciacije (tu sreča svojega dvojnika): po žensko mora v pekel, saj je kot Orfej tudi on pesnik; v Izgubljeni cesti je Frcd saksofonist (fotografija 3), njegov dvojnik Pete pa mehanik, ki popravlja motor "po zvoku". Pekel jc osamljen kraj: v gozdu (Twin Peaks), v Doiini smrti (Izgubljena cesta), v temačni stavbi (Modri žamet), nekje daleč v Ameriki (mesto Big Tuna ali mračni Novi Orleans v Divji v srcu). Ti osamljeni in peklenski kraji so povezani s paralelnimi in okultnimi svetovi; najznačilnejša je "rdeča hiša" v Twin Peaksu, katere gospodar je pritlikavec -demiurg; v Divji v srcu imamo javno hišo zla g. Reindeerja, katerega ljubica je tudi pritlikavka; v Modrem žametu je to Bcnova javna hiša, kjer sta ujetnika Dorothyjin mož in sin; v Izgubljeni cesti je to Billova hiša, javna hiša in prizorišče snemanja pornografskih filmov (tudi v motelu v Big Tuni v Divji v srcu jih snemajo). Peklenska mesta so zmeraj javne hiše, ker je Lyncheva ženska predvsem kurba in mati (Dorothy je najboljši primer zato: prostituirá se, da bi rešila sina). Renee je materinska soproga, a bo postala pod Aličinimi potezami kurba (fotografiji 4 in 5). Trdi, da so jo k snemanju pornografskih filmov prisilili, vendar dobro vidimo, da kljub grožnjam s pištolo pri tem uživa, kot Dorothy uživa ob bolečinah, ki jih ji zadajata Jeffrey in Frank v Modrem žametu ali kot se Lula pusti zapeljati ostudnemu Bobbyju Peruju. Fred, kot smo lahko videli, je pesnik, ki se je spustil v pekel, da bi rešil svojo Evridiko, vendar tako kot Bill Lee iz Cronenbergovega Golega kosila najde ženino dvojnico, ki mu reče: "Vse je izgubljeno", tako saksofonist, potem ko je doživel ekstazo z Alice, zasliši: "Nikoli me ne boš imel". Ob izgubljeni cesti (lost highway) se nahaja kolonialna hiša, kakršne ima Lynch rad, nenadoma jo osvetli blisk. In prekinjena rumena črta se vije pred nami s svetlobno hitrostjo (kot v Modrem žametu, Divji v srcu...). Lynch je sam narisal načrt za hišno pohištvo (fotografija 6), kot da bi se želel popolnoma polastiti sveta, ki nam ga ponuja, med Hitchcockom in serijo Zona somraka (Twilight Zone); sveta, ki je obtičal v petdesetih letih, kjer nam služi kot vodič ... zato, da se bolje izgubimo..
Prevedla Anja Kosjek
3. Bill Pullman 4.,5. Patricia Arquette 6.