RAZGLEDI 22. MEDNARODNI GEOGRAFSKI KONGRES V KANADI (avgust 1972) Svetozar I l e š i č 22. mednarodni geografski kongres se je vršil v Montrealu v Kanadi od JO. do 17. avgusta 1972. pod pokroviteljstvom Rolanda Michenerja, generalne­ ga guvernerja Kanade. Kraj kongresa je bila frankofonska Unioersite de Montreal. Slavnostna otvoritev kongresa je bila 10. junija v glavni dvorani slovite nove kulturne zgradbe Place des Arts. Kongres je otvoril po pozdravnih be­ sedah prof. Gordon C. M e r r i l l a, predsednika kanadskega Nacionalnega komiteja za geografijo, g. Alastair G i l l e s p i e , kanadski minister za zna­ nost in tehnologijo, ki je prinesel pozdrave odsotnega kanadskega ministrske­ ga predsednika P. E. Trudeau-a, v svojem govoru pa izrazil svoje pričako­ vanje, da bo kongres pokazal vlogo geografov v sodobni družbi kot vlogo ti­ pičnih »generalistov« ki so potrebni za to, da postane delo specialistov bolj uporabno in koristno. To je navezal tudi na problematiko razmerja med okoljem in družbo, kjer bi že po tradiciji morali geografi kot »generalisti« in sintetiki imeti eno glavnih besed. V imenu kanadskega združenja geografov (Canadian Association of Geographers) je pozdravil zbrane kongresiste pred­ sednik Louis-Edmond H a m e l i n , profesor z univerze v Quebecu. V nasprot- ju z drugimi domačimi govorniki, ki so med svojimi govori menjavali oba deželna jezika (angleški in francoski) je govoril samo francoski. Sledila sta še pozdrava predsednika Mednarodne geografske unije Stanislawa L e s z c y - c k e g a in predsednika organizacijskega komiteja kongresa prof. J. Briana B i r d a . Na kongresu je bilo registriranih okrog 1700 rednih članov (brez t. i. »družinskih« in »odsotnih« članov). Od teh jih je seveda največ odpadlo na domačo, kanadsko delegacijo (blizu 500). druge najmočnejše delegacije so bile iz sosednjih ZDA (370), Velike Britanije (125), Francije (68), ZR Nemčije (54), Mehike (54). Sovjetske zveze (50), Italije (41), Japonske (40), Indije (36) in Poljske (30). Vseh udeležencev iz Evrope je bilo nekaj manj kot 500. kar je spričo visokih stroškov za prevoz in bivanje preseglo napovedi. Iz Jugo­ slavije smo bili registrirani podpisani kot predsednik Nacionalnega komiteja SFRJ (toda s sredstvi, ki jih je dodelila Raziskovalna skupnost Slovenije), prof. Ivan C r k v e n č i č (Zagreb), prof. Dušan D u k i č (Beograd), prof. M. L l e s h i (Priština), doc. M. R a d o v i č (Titograd), akad. J. R o g l i č (Zagreb), asistent M. Sušič (Beograd) in prof. M. Vasovič (Beograd). Od teh pa zadnja dva na kongres nista pripotovala. Kongres sam je potekal deloma po utrjenih, deloma pa po novih poteh. Med prve spada nedvomno razdrobljenost njegovega dela na številne bolj ali manj specialne sekcije in na zasedanja stalnih komisij Mednarodne geo­ grafske unije. Ta oblika dela je verjetno morala razočarati omenjene pred­ stave ministra Gillepsia o vlogi geografov kot »generalistov«. Na kongresu je bilo organiziranih riaslednjih 13 sekcij (v oklepaju je navedeno število ustreznih, vnaprej pripravljenih in objavljenih referatov): za geomorfologijo (69), za klimatologijo. hidrografijo in glaciologijo (58), za biografijo in pedologijo (59), za regionalno geografijo (55), za historično geo­ grafijo (58), za kulturno geografijo (z dovolj nejasno opredeljenostjo pojma : kulturna«, 10?) za politično geografijo (11), za ekonomsko geografijo (50), za kvaliteto okolja (52), za agrarno geografijo in agrarna naselja (47), za urbano geografijo (46), za geografsko teorijo in oblikovanje modelov (35), ter za te- ledetekcijo ter obravnavanje podatkov in infrmacij (20). K o m i s i j e Mednarodne geografske unije, ki so pred tem objavile po­ ročila o svojem delu v medkongresnem razdobju 1968—1972 že v »Bulletinu« Mednarodne geografske unije (vol. XXIIJ, 1972, No 1) so povečini zasedale že pred kongresom, v prvih dneh avgusta, v obliki simpozijev po raznih krajih Kanade. To so bili naslednji sestanki (v oklepaju so navedeni kraji zase­ danja in število vnaprej objavljenih referatov; razen le-teh je bilo na dnev­ nem redu seveda tudi veliko poročil, zadevajočih delovni program in orga­ nizacijo dela): komisija za obravnavanje podatkov in informacij (Ottawa, Ontario 2), komisija z ekologijo višinskih področij (Edmonton-Calgary, Al­ berta 2), komsija za obalno geomorfologijo (Halifax, Nova Škotska, 9), ko­ misija za recentne geomorfološke procese (Calgary, Alberta 4), komisija za geografijo v vzgoji (Quebec-Montreal, 17), komisija za humidne trope (Gva- jana-Barbados-Guadeloupe, 1), komisija za tematiko »Človek in okolje« (Calgary, Alberta 6), komisija za geomorfološko kartiranje (Regina-Calgary. Alberta 3), komisija za tipologijo agrikulture (Hamilton, Ontario, 18), ko­ misija za regionalne aspekte ekonomskega razvoja (London, Ontario, 1), ko­ misija za geografijo aridnih predelov (Lethbridge, Alberta 1), komisija za populacijsko geografijo (Edmonton, Alberta 27), komisija za aplicirano geo­ grafijo (Waterloo, Ontario, 7), komisija za kvantitativne metode (Montreal 1), komisija za izrabo tal v svetu (Sherbrooke, Quebec, 8), komisija za geo­ grafijo prometa (Toronto, Ontario, 12) in komisija za medikalno geografijo (Guelph, Ontario, 10). Večina komisij je seveda zasedala ponovno med samim osrednjim kon­ gresom v Montrealu. Tam pa je posebna vloga pripadla komisiji za zgodovino geografske misli, ki je v sodelovanju z vodstvom MGU pripravila za 10 0 - l e t n i c o m e d n a r o d n i h g e o g r a f s k i h k o n g r e s o v (prvi tak kon­ gres je bil leta 1971 v Antwerpnu) posebno publikacijo z naslovom La Geo­ graphie ä travers un siecle de congres internationaux — Geography through a century of international Congresses z uvodno besedo predsednika MGU St. Leszczyckega ter s prispevki predsednika komisije Ph. Pinchemela ter drugih sodelavcev (Jj. Dubois, G. Kish, D. Pumain, J. Schneider, K. Sališčev, R. P. Beckimsale, P. Claval, M. Egly, Ch. Bailey, H. Boesch. M. P. Maret, W. T. Freeman, G. Chabot) in z ustreznim bibliografskim pregledom. Tej stoletnici je bila posvečena tudi posebna slovesna seja kongresa, kjer so po uvodnih besedah prof. Leszczyckega govorili prof. K. Sališčev (ZSSR) o prispevku med­ narodnih geografskih kongresov in MGU k razvoju kartografije, G. Kisli (ZDA) o geografiji in geografih v sto letih mednarodnih geografskih kon­ gresov in P. Pinchemel (Francija) o geografiji in kongresih. Bazen zgoraj navedenih predkongresnih zasedanj komisij širom po Kanadi so bili v raznih krajih Kanade pred kongresom in deloma še po njem organizirani tudi še drugi s i m p o z i j i : o kulturnih neskladnostih v so­ dobnem svetu (Burnaby, Britanska Kolumbija 5), o vodnih virih (Victoria, Britanska Kolumbija 25), o vlogi mesta v modernizaciji dežel v razvoju (To­ ronto, Ontario, 6), o razvoju predelov ob meji med prerijo in gozdom (Ed­ monton, Alberta — Saskattoon, Saskatchewan, 8), o kraški geomorfologiji (Edmonton, Alberta 8), o problemih predelov počasne rasti ali stagnacije v razvitih deželah (St. John, Nova Fundlandija), o razvoju subarktike (Winni­ peg, Manitoba, 2), o naselitvi manjšinskih skupin v ZDA in Kanadi (Winnipeg, Manitoba 4), o ledenikih Skalnih gora (Calgary, Alberta) in o matematični teoriji prostora (Toronto, Ontario). V načrtu je bil tudi predkongresni sim­ pozij o teoriji geografije v Torontu, zaradi smrti iniciatrja prof. Carola) pa je bil odpovedan. Od udeležencev iz Jugoslavije je imel podpisani v sekciji za regionalno geografijo referat o novih konceptih pouka regionalne geografije na jugo­ slovanskih (predvsem ljubljanski) univerzi, prof. Roglič pa v sekciji za geo­ grafsko teorijo referat z naslovom »Prostorski vidik je bistvo in perspektiva geografije«. Z zamudo je bil najavljen tudi referat K. Lessija iz Prištine z naslovom »Vloga mesta v organizaciji kmetijskih dejavnosti, primeri iz so­ cialističnih dežel«. Prof. Dukič iz Beograda je sodeloval v delu komisije za hidrološko dekado z referatom o rečnih režimih v Jugoslaviji, prof. Crkvenčic pa je sodeloval na simpoziju komisije za tipologijo agrikulture v Hamiltonu. Kakor že na dosedanjih kongresih, je bilo tudi nekaj večernih reprezen­ tativnih predavanj za vse udeležence, tako »prezidenčna adresa« dosedanjega predsednika MGU prof. L e s z c z y c k e g a o »Perspektivi razvoja geograf­ skih znanosti« (ob tej priliki je bil prof. Leszczycki odlikovan z zlato me­ daljo Kanadskega Geografskega društva) ter P. D a n s e r e a u a iz Mont­ reala o ekološki študiji za novo velikopotezno montrealsko letališče. Med pozitivne novosti v primerjavi s predhodnimi kongresi sodi vnaprej tiskana, 2 obsežni knjigi obsegajoča, vzorno urejena publikacija z naslovom International Geography — 19?2 — La geographie internationale (ed. by W. Peter Adams and Frederik m. Helleiner, Montreal 1972, skupno 1354 strani), v kateri so objavljeni vsi prijavljeni in sprejeti referati po sekcijah, po ko­ misijah in po simpozijih in to ne samov kratkem izvlečku, temveč v prostorsko sicer dokaj omejeni celoti, s čimer so organizatorji želeli doseči cilj, da re­ ferenti svojih referatov sploh ne bi čitali v celoti, temveč da bi samo z nekaj osnovnimi mislimi sprožili diskusijo; diskusija je bila včasih celo vnaprej or­ ganizirana in usmerjena. Novost so bili tudi t. i. workshops, na katerih so se zainteresirani kongresisti lahko praktično seznanjali z moderno raziskovalno tehniko. Prav tako je bilo novo, da so bile pripravljene nekatere posebne »panelske diskusije«, in sicer o tehle temah: »Raznoličnost, teritorialna or­ ganizacija in oblast — problematika federacije«, »Nordijski predeli«, »Wi- sconsinska deglaciacija v Kanadi« in »Raziskave o bodočem urbanizmu«. Vzporedno s kongresom je nekajkrat zasedala tudi g e n e r a l n a s k u p ­ š č i n a M e d n a r o d n e g e o g r a f s k e u n i j e . Precej razprave je bilo o delu dosedanjih in ev. bodočih komisij; Izvršni odbor je težil s svojimi predlogi za tem, da se število komisij po možnosti skrči, da pa te intenzifici- rajo svoje delo. Sklepanje o tem je bilo s strani Izvršnega odbora MGU bolje pripravljeno in zato manj anarhično in improvizirano kakor na 21. kongresu v New Delhiju. Nobena nova komisija ni bila ustanovljena, od dosedanjih 24 pa jih je ostalo 20 (za nacionalne atlase, za aplicirano geografijo, za iz­ rabo tal v svetu, z zgodovino geografske misli, za mednarodno terminologijo, za geografijo v vzgoji, za obravnavo podatkov, za kvantitativne metode, za tematiko »človek in okolje«, za geomorfološko kartiranje, za današnje geo- morfološke procese, za mednarodno hidrološko dekado, za geoekologijo vi­ šinskih področij, za populacijsko geografijo, za tipologijo agrikulture, za ruralna naselja v monsunskih deželah, za urbanizacijo, za geografijo trans­ porta. za regionalne aspekte ekonomskega razvoja in za medicinsko geogra­ fijo. Med 4 komisijami, ki so prenehale z delom, pa so komisije za obalno geo- morfologijo, za periglacialno gemorfologijo, za geografijo aridnih predelov in za geografijo humidnih tropov. Pač pa so bile osnovane tri nove delovne skupine (working groups), ki se bodo z uspešnim delom lahko na prihodnjem kongresu potegovale za preoblikovanje v komisije. To so delovne skupine za turizem in rekreacijo (predsedstvo v Avstriji), za prodor .sodobne urba­ nizacije na podeželje (predsedstvo v Izraelu) in za razvoj ter planiranje agrarnega prostora (predsedstvo na Madžarskem — prof. G. Enyedi). Generalna skupščina je izvolila tudi novi izvršni odbor Mednarodne geo­ grafske unije s prof. j. Dreschern (Francija) kot predsednikom in s prof. Chauncy D. Harrisom (ZDA) kot generalnim tajnikom in blagajnikom. Do­ sedanji predsednik prof. St. Leszczycki (Poljska) je postal avtomatično pod­ predsednik, poleg tga pa so bili izvoljeni za podpredsednike F. F. Davitaja (ZSSR), T. Hägerstrand (Švedska), Shinzo Kiuchi (Japonska), A. L. Mabogunje (Nigerija), M. J. Wise (Združeno kraljestvo), in M. Zamorano (Argentina). Končno je bilo soglasno sprejeto vabilo Akademije znanosti ZSSR, da se 23. kongres organizira leta 1976 v Moskvi, hkrati pa vabilo Nove Zelandije, da se tani leta 1974 organizira regionalna konferenca MGU. 2e vse zadnje desetletje se na mednarodne geografske kongrese prostorsko in časovno vežejo tudi konference M e d n a r o d n e k a r t o g r a f s k e a s o ­ c i a c i j e . V Montrealu se je ta konferenca vršila v dneh od 15. do 18. av­ gusta. Ob tej priliki je bila na predlog našega Nacionalnega komiteta za geografijo sprejeta med člane asociacije tudi Jugoslavija, ki doslej še ni bila njen član. Na konferenci je sodeloval kot naš zastopnik dr. Ljubo Sretenovič iz Beograda. Pri organizaciji kongresnih prireditev so kanadski geografi vseh gene­ racij (od vodilnih znanstvenikov do študentov) pokazali nenavadno veliko organizacijske vneme in sposobnosti. Se bolj nas je ugodno presenetil vpogled v njihovo siceršnjo dejavnost, ki se kaže že v tehle glavnih podatkih: da je geografija zastopana s svojimi oddelki na kar 50 kanadskih univerzah (v sa­ mem Montrealu na 4 velikih, tako anglofonih kakor frankofonih), da je štu­ dentov geografije okrog 5.000, da ima kanadska geografska asociacija okrog 5500 članov in da izhaja kar 20 periodičnih, oziroma serijskih geografskih publikacij. Tudi strokovno raven njihovega dela bi lahko zelo pozitivno oce­ nili. Spoznali smo jo iz njihovih referatov na kongresu, iz nenavadno tehtnih strokovnih vodstev po krajših ekskurzijah, ki smo se jih utegnili udeležiti, posebno pa še po zelo kakovostnih strokovnih publikacijah, ki so jih pri­ pravili za kongresiste. Razen zbornika prijavljenih referatov, ki smo ga že omenili, je to zlasti zbirka šestih knjig z naslovom Studies in Canadian Geo­ graphy, ki pomeni moderno zasnovano regionalno geografijo Kanade oziroma njenih pokrajin: dve knjigi obravnavata osrednji kanadski pokrajini Quebec in Ontario, ostale štiri pa Atlantske province, Prerijske province, Britansko Kolumbijo, in t. i. »Sever«. Tudi knjiga o Montrealu je mnogo več, kakor pa bi lahko sklepali po skromnem podnaslovu (»guide d’excursions«); je prava, tildi z najmodernejšimi (kvantitativnimi) metodami izvršena samostojna štu­ dijska obdelava tega največjega kanadskega mesta. Sploh se mi zdi, da so kanadski geografi pri svojem delu našli zelo uspešno ravnotežje med osnovnim, že v tradiciji zakoreninjenim regionalnim konceptom geografije in med mo­ dernimi analitičnimi (predvsem kvantitativnimi) metodami ter s tem doka­ zujejo, da si ti dve poti ne nasprotujeta ali se medsebojno izključujeta, temveč, narobe, dobro dopolnjujeta. N a koncu n a j samo še zabeležim , da je bilo p red kongresom in po n jem o rgan iz iran ih še mnogo večdnevnih , delom a specia liz iran ih ek sk u rz ij. P od­ pisani se ni mogel udeležiti nobene, zato jih kaže tu le n aš te ti z označbam i, k a k o r so b ile navedene v program u. P red kongresom so b ile to: K anadsk i severozahod, A rk tičn i arh ipelag , P o teze um ika ledu in m orske tran sg re s ije v vzhodni K anadi, Južne gore v B ritansk i K o lum biji in A lberti, G eom orfologija južne A lberte , O bale G o rn jeg a jeze ra , K u ltu rn a p rilagod itev m ed Eskim i (Južni Baffinov otok). Po kongresu : P re k k an a d sk a e k sk u rz ija (z avtobusom) Zahodna K o rd ilje ra , Južne P re rije , Severozahodni Q uebec in Severovzhodni O ntario , P rs t in naselitev v vzhodnem in o sredn jem O n tariu , P rim orske po­ k ra jin e , P red e l nacionalnega g lavnega m esta, Vzhodne S kalne gore in n jih o ­ vo podgorje, N ovofundlandska obala. P odročje spodnjega Sv. Lovrenca, O sred n ji kanadsk i koridor. P rom et, in d u s trija in re k re a c ija na spodnjih Ve­ likih jeze rih . A rk tičn i arh ip e lag II, Mesto Q uebec in njegovo področje in Jugozahodni O ntario , obm ejna reg ija . Resume: 22e Congres International de Geographie ä Montreal M. S. I l e š i č , qui a p a rtic ip e au C ongres comme chef de la delegation yugoslave, p resen te son rap p o rt su r l ’ac tiv ite du C ongres en sou lignant sur- tou t quelques nouvautes tre s reussies dans l’o rganisation du trav a il scienti- fique du Congres.