PROTIPOMENSKOST V SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKU Marjeta Humar Marjeta Humar Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku ProtiPomenskost v slovenskem knjižnem jeziku Na primeru terminoloških slovarjev Marjeta Humar Ljubljana 2016 Zbirka: Lingua Slovenica 7 Urednica zbirke: Helena Dobrovoljc Marjeta Humar ProtiPomenskost v slovenskem knjižnem jeziku Na primeru terminoloških slovarjev Recenzentki: Irena Stramljic Breznik, Andreja Žele Oblikovanje: Brane Vidmar Prelom: Simon Atelšek Izdal: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj: Marko Snoj Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogacnik Tisk: Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2016 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2015. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504078. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'271.1 811.163.6''373.422 HUMAR, Marjeta Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku : na primeru terminoloških slovarjev / Marjeta Humar. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. - (Zbirka Lingua Slovenica ; 7) ISBN 978-961-254-891-9 284286720 To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušca reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobcevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave. vsebina Predgovor...........................................................................................7 Zahvala ..............................................................................................7 1 Uvod...............................................................................................9 1.1 Opredelitev problematike..........................................................9 1.2 Metoda dela ............................................................................11 1.3 Terminološka problematika.....................................................12 2 Zgodovinskorazvojni pogled na pojmovanje pomenskih nasprotij .... 13 2.1 Pomenska nasprotja kot temelj clovekovega mišljenja in dojemanja sveta.................................13 2.2 Pomenska nasprotja v filozofiji ................................................15 2.3 Pomenska nasprotja kot prvine logike .....................................16 2.4 Pomenska nasprotja kot prvine v govorništvu in literaturi .......18 3 Obravnava protipomenk v jezikoslovju..........................................21 3.1 Teoreticna izhodišca in spoznanja jezikoslovcev o protipomenkah v splošni jezikoslovni literaturi.....................23 3.2 Pregled delitev protipomenk ...................................................65 3.3 Obravnava posameznih vidikov protipomenskosti...................70 4 Slovaropisna teorija o obravnavi protipomenk v slovarjih ..............77 4.1 Protipomenke v splošnih slovarjih...........................................77 4.2 Protipomenke v terminologiji .................................................79 4.3 Navajanje protipomenk po nekaterih terminografskih prirocnikih ....................................................80 4.4 Vrste terminoloških protipomenk............................................82 4.5 Protipomenke v splošnem jeziku in v terminologiji .................83 Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku 5 Izhodišca za obravnavo protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih ..............................................85 5.1 Nosilci protipomenskosti terminov .........................................85 5.2 Delitev in poimenovanje terminoloških protipomenk po gradivu v slovenskih terminoloških slovarjih.......................86 5.3 Dvojna, veckratna protipomenskost........................................92 6 Protipomenke v slovenskih slovarjih ..............................................95 6.1 Protipomenke v starejših slovenskih slovarjih ..........................95 6.2 Protipomenke v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)..... 119 7 Protipomenke v novejših slovenskih terminoloških slovarjih........141 7.1 Poimenovanje in oznacevanje protipomenk v novejših slovenskih terminoloških slovarjih.........................143 8 Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških slovarjih...............................147 8.1 Nacin obravnave protipomenk..............................................147 8.2 Protipomenke v slovarjih naravoslovno-matematicnih ved.....148 8.3 Protipomenke v slovarjih tehniških ved .................................166 8.4 Protipomenke v slovarjih medicinskih ved.............................237 8.5 Protipomenke v slovarjih biotehniških ved ............................250 8.6 Protipomenke v slovarjih družboslovnih ved .........................253 8.7 Protipomenke v slovarjih humanisticnih ved .........................309 9 Sklepne ugotovitve ......................................................................321 9.1 Splošne znacilnosti obravnavanih terminoloških slovarjev........322 9.2 Nekateri slovaropisni problemi, vidni pri navajanju protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih.................323 9.3 Pregled znacilnosti protipomenk v analiziranih terminoloških slovarjih....................................326 9.4 Nadaljevanje slovenske slovaropisne tradicije z navajanjem protipomenk....................................................335 Antonymy in Standard Slovenian on the Example of Terminological Dictionaries ..............................337 Viri in literatura .............................................................................343 Imensko kazalo...............................................................................355 Predgovor Monografija je priredba doktorske disertacije z naslovom Protipomen­skost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev, ki je nastala kot plod dolgoletnega leksikografskega in terminografske­ga dela na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno­raziskovalnem centru SAZU v Ljubljani – najprej ob redakcijskem delu pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kasneje pa zlasti pri vodenju komisij za izdelavo razlagalnih terminoloških slovarjev (far-macevtskega, gemološkega, geografskega, gledališkega, papirniškega, planinskega, pravnega, tolkalnega in urbanisticnega izrazja) in nerazla­galnega slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja elek­tronike, elektrotehnike in telekomunikacij. S pregledom protipomenk v slovenskih slovarjih sem poglobila po­znavanje slovenskega slovaropisja in spoznala dobre in slabe strani slo­varjev ter težave njihovih piscev, ki so morali obvladati veliko kolicino slovaropisnega gradiva brez pomagal, ki so na voljo danes. Pri težavnem delu so vztrajali, ker so želeli, da se popiše in uveljavi slovensko strokov-no izrazje. Zahvala Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri izvedbi tega obsežnega projekta. Tematiko sem z veseljem obdelala, saj mi je odprla nov pogled zlasti v slovensko terminološko slovaropisje. Najprej se iskreno zahvaljujem red. prof. dr. Ireni Stramljic Breznik s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki me je pri raziskavi proti­ Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku pomenskosti v slovenskem slovaropisju, zlasti terminološkem, vseskozi usmerjala, podpirala in spremljala delo s prijazno naklonjenostjo in ra­zumevanjem. Tudi to je bilo potrebno, saj sem nalogo delala ob svojem rednem delu, zato je trajalo kar nekaj casa, da sem prišla do konca. Hvala ji tudi za zamisel, da bi obdelala protipomenke. Tema je bila nova in zanimiva. Hvala sodelavcem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zelo sem hvaležna prof. dr. Andreji Žele, ki me je s svojim cloveškim razumevanjem, strokovno pomocjo in pivškim humorjem spodbujala pri delu. Zahvaljujem se tehnicni sodelavki Karmen Nemec, ki je za novi tehniški slovar skoraj v celoti poskenirala oba dela Splo­šnega tehniškega slovarja in mi tako olajšala izpisovanje protipomenk iz obširnega besedila, knjižnicarki Alenki Porenta za pomoc pri iskanju in pregledu literature, sodelavcu Mitju Trojarju za pregled angleškega povzetka, dr. Silvu Torkarju za pregled in korekturo slovanskih nave-denk. Hvala sodelavcem Sekcije za terminološke slovarje za podporo pri delu. Najlepša hvala urednici dr. Heleni Dobrovoljc, ki je delo pregleda-la, uredila za izdajo in ga sprejela v zbirko Lingua Slovenica. Hvala tudi predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša izrednemu clanu SAZU prof. dr. Marku Snoju za vso podporo pri red-nem delu in delu za to monografijo. Hvaležna sem asistentu Simonu Atelšku, ki je besedilo kljub svo­jim delovnim obveznostim in pozni oddaji postavil. Hvala dr. Jožici Narat in njenemu možu prof. Jakobu Müllerju za spodbude pri delu, za pregled besedila in strokovno pomoc pri reševa­nju marsikaterih vprašanj. Delo mi je vzelo veliko casa. Morda sem se zato komu od mojih treh otrok, šestih vnukov in pokojnemu možu kdaj premalo posvetila. Hvala vam, da ste mi stali ob strani. Veliko mi pomenite. Marjeta Humar 1 uvod 1.1 oPredelitev Problematike V monografiji Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na pri­meru terminoloških slovarjev so obravnavane protipomenke, kot jih iz­kazujejo zlasti slovenski terminološki slovarji. Ker pa ima izkazovanje protipomenskosti korenine v zgodovini slovenskega slovaropisja, se pre­gled zacenja pri protestantih, nadaljuje s Cigaletovim in Pleteršnikovim slovarjem ter Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Protipomenskost (antonimija) je eden od temeljnih pomenskih odnosov med leksemi, tj. med posameznimi besedami ali besednimi zvezami. Obstaja med formalno razlicnimi in pomensko nasprotnimi leksikalnimi enotami. Leksemi, ki izražajo nasproten pomen, so pro-tipomenke (antonimi). Te imajo enake kategorialne (KPS) in uvršce­valne pomenske sestavine (UPS) ter nasprotne razlikovalne pomenske sestavine (RPS). Najpreprostejša definicija protipomenke je beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede (po SSKJ). Protipomenskost temelji na znacilnem nacinu clovekovega pogle­da na svet. Kot ugotavlja psihologija, clovek dojema svet v nasprotjih (dober – slab, tema – svetloba). S t. i. dvoclenskimi pari, ki se lahko razširijo v tri- ali vecclenske, lahko izrazi celoto sveta, sistem vrednot, clovekove lastnosti ipd. (Musek 1990: 41–47). Prakticno obravnavanje protipomenk, zlasti njihovo prikazova­nje v slovarjih, je veliko starejše od protipomenske teorije in temelji na anticni filozofiji, logiki in retoriki. Pojem nasprotnosti obravnavata Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku Aristotel (Retorika, Metafizika) in Platon in kasnejše filozofske teorije (Spinoza: Etika, Hegel), kot enega od temeljnih odnosov med pomeni ga upošteva logika (Šaric 2007: 10–18). Opozicija je pomemben ele­ment retorike (Faganel 1996), ki je bila razvita tudi na slovenskem go-vornem obmocju. Jezikoslovna znanost posveca vec pozornosti protipomenkam od 60. let prejšnjega stoletja naprej. Obstajajo razlicne delitve in poimeno­vanja. Slovensko jezikoslovje se je zacelo teoreticno ukvarjati s protipo­menskostjo s Toporišicevo slovnico (1976). Teorijo protipomenskosti so v razpravah razvijali avtorji Ada Vidovic Muha, Marija Golden, Irena Stramljic Breznik, France Novak, Majda Merše, Irena Orel, Francka Premk, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Branka Lazar, Martin Ahlin, Marjeta Humar in drugi. Protipomenkam v slovarjih jezikoslovci niso posvecali teoreticne pozornosti, sploh pa ne v terminoloških slovarjih. Pregled slovarjev je pravzaprav presenetljiv, saj so protipomenke pogo-sto del mikrostrukture slovenskih slovarjev. Prakticno prikazovanje protipomenskosti v slovarjih tako sega v cas zacetka slovenskega knji­žnega jezika, ko jih navajajo t. i. neknjižni slovarji (Gjurin 1987) v pro-testantskih delih, nadaljuje pa se v splošnih in terminoloških slovarjih 19. in 20. stoletja. V nobenem od slovarjev protipomenke niso v celoti zajete, tudi ne sistematicno, zato so verjetno nekako neopazne. Slovenci še nimamo slovarja protipomenk. Protipomenke bodo, kot kaže poskusni snopic, navedene v Slovarju jezika slovenskih prote­stantskih piscev 16. stoletja (Merše idr. 2001). Tudi v Slovarju sinonimov slovenskega jezika (Ahlin idr. 2003), ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, bodo ob sopomenkah, delnih sopomenkah in podpomenkah prikazane protipomenke. Z raziskavo želim pokazati, da je slovensko slovaropisje, odkar ob-staja, registriralo tudi protipomenke. Skušala bom ugotoviti slovenski prispevek k teoriji protipomenskosti in oceniti prakticne leksikograf­ske rešitve v slovarjih, podati zgodovinskorazvojni pregled slovenskih slovarskih del, ki izkazujejo protipomenke, in s podrobnejšo analizo ugotoviti, od kod – kljub manjši teoreticni pozornosti jezikoslovcev do tega pomenskega razmerja – prihajajo pobude za prikazovanje protipo­menk v slovarjih, na kakšen nacin so te prikazane, kakšne so glede na izvor, tvorbo in vrsto, katere vrste protipomenk so najpogostejše, katere slovaropisne napake in nedoslednosti se pojavljajo v zvezi s tem. Ker Uvod me zanima, ali so protipomenke v razlicnih strokah razlicne, bom pri­merjala protipomenke in njihov prikaz v naravoslovno-matematicnih, tehniških, medicinskih, biotehniških, družboslovnih in humanisticnih vedah, kolikor jih izkazujejo terminološki slovarji. Mnenja teoretikov glede prikazovanja protipomenk v terminolo­ških slovarjih so razlicna. Ker jih slovarji razmeroma pogosto upošteva­jo, so gotovo tudi protipomenke pomemben del terminološke leksike. Poskušala bom podati nacela za ustrezno prikazovanje protipomenk zlasti v terminoloških slovarjih. Eden od ciljev raziskave protipomenk pa je gotovo tudi izdelava slovarja protipomenk, kot je o nalogah slo­venskega slovaropisja in jezikoslovja zapisal P. Weiss (1993/94): Po dokoncanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika leta 1991 se je poka­zala možnost in potreba za izdelavo nekaterih potrebnih slovarjev, kot so odzadnji, pogostnostni, odzadnji morfemski, besedotvorni, slovnicni, fra­zeološki, sinonimni in antonimni slovar, ki jih v slovenskem jeziku še ni. Slovar, ki bi bil lahko vkljucen v sinonimni, naj bi uporabniku »po-magal tvoriti besedila in širiti besedišce ter izbirati prave ali posebne pomenske odtenke« (Weiss 1993/94: 349). 1.2 metoda dela Pri raziskovanju sta bili uporabljeni analiticna in sinteticna metoda. Najprej bom predstavila pregled tuje in domace literature o protipo­menskosti, razlike v pojmovanjih, lastna teoreticna izhodišca in temelje za analizo. Kot gradivo za analizo sem uporabila izpise iz slovenskih slo­varjev, ki navajajo protipomenke. Iz slovarjev sem izpisala vse navedene protipomenke in jih analizirala glede na razlicna merila. Pri analizi protipomenk je poudarek na terminoloških slovarjih, izdanih od 70. let 20. stoletja naprej. Starejši slovarji, bodisi neknjižni ali knjižni, tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, so privzeti za prikaz tradicije navajanja protipomenk v slovenskem slovaropisju. Loceno sem analizirala protipomenke, navedene v splošnih slovarjih, in protipomenke v terminoloških slovarjih s stališca strukture, tvorbe, izvora in vrste po posameznih znanstvenih podrocjih, da sem prikazala: 1. tipe protipomenk splošnega knjižnega jezika, 2. tipe protipomenk v posameznih terminoloških slovarjih, 3. tipe protipomenk, znacilne za posamezna znanstvena podrocja. Nacin slovarske predstavitve protipomenk v sodobnih terminoloških slovarjih sem natancneje prikazala z dobre in slabe strani. To naj bi bil temelj za pripravo navodil, kako prikaz protipomenk v terminografiji izboljšati. 1.3 terminološka Problematika Za pomensko nasprotne lekseme se uporablja mednarodni izraz anto­nim, za odnose med njimi pa antonimija, antonimnost, slovenski po­imenovanji sta protipomenka in protipomenskost. V besedilu bom, ra-zen v dobesednih navedbah in pri razdelitvi protipomenk pri nekaterih avtorjih, uporabljala slovenska poimenovanja. Najvecji terminološki problemi in razlike med teoretiki se pojavljajo pri razdelitvi protipo­menk na vrste, kar bo prikazano v pregledu literature o protipomen­kah. Delitev protipomenk na vrste pa je sploh problematicna, ker so pomenski opisi vcasih zelo skromni ali pa jih sploh ni. Ob analizi ter­minoloških protipomenk sem postavila svoja izhodišca za delitev, ki se mi zdijo bolj pregledna in se nekako ujemajo tudi z besedotvorno podobo protipomenk. Eden od problemov je tudi razmerje med merizmom in protipo­menkami, na katerega bom opozorila pri analizi protipomenk pri pro-testantih. 2 zgodovinskorazvojni Pogled na Pojmovanje Pomenskih nasProtij Pomenska nasprotnost je temelj clovekovega nacina razmišljanja in do-jemanja sveta, zato se z njo ukvarjajo filozofija in logika od antike na­prej, psihologija, jezikoslovje in druge znanosti. 2.1 Pomenska nasProtja kot temelj clovekovega mišljenja in dojemanja sveta Psihologija ugotavlja, da je bipolarnost osnova clovekovega dojemanja sveta. Psiholog Janek Musek (1990: 41–47) je v delu o simbolih zapisal, da je bipolarnost zacetek in temelj delovanja clovekovega razuma, da je prav polariziranje, razclenjevanje stvarnosti v bipolarne dimenzije, princip diadicnega, bipolarnega predstavljanja stvarnosti zacetek vsake­ga clovekovega spoznavanja. Temelji sistemov simbolike so po Musku vselej parne predstave naših izkustev stvarnosti: svetlo in temno, živo in mrtvo, dan in noc, belo in crno, glasno in tiho, toplo in hladno, suho in vlažno, bližina in oddaljenost, sredina in obrobje, zgoraj in spodaj, levo in desno, duh in materija, nebo in zemlja, roditelj in rojenec, oce in mati, moški in ženska, oce (mati) in sin (hcerka), clovek in žival, kultura in narava. S temi bipolarnimi pojmi lahko oznacimo »vse najpomembnejše binar­ne aspekte notranje in zunanje stvarnosti«. Bipolarnost je znacilna tudi na podrocju vrednot. Diade se s tretjim clenom razširijo v triade. Srednji clen lahko pred­stavlja prehod med skrajnima tockama: rojstvo, življenje, smrt; otroštvo, zrelost, starost; belo, sivo, crno; jutro, dan, vecer; mladost, zrelost, starost; lahko pa ima posredovalni ali povezovalni položaj med skrajnima ele­mentoma: nebo – zemlja – podzemlje, bog – polbog (angel, miticni heroj) –clovek. Nekatere triade simbolizirajo generacijske odnose: oce – mati – otrok. Tretji clen je lahko spoj dveh substanc (»spajanje dveh nasprotij v najbolj izvirnem smislu pojmovanj dialekticne tradicije, za coinciden­cio oppositorum«): voda – ogenj – alkohol. Triada nastane tudi takrat, ko se pojav lahko razdeli na tri temeljne kategorije: dolžina – širina – višina; življenje – smrt – vecno življenje. V nekaterih kulturnih tradicijah so se oblikovali simbolni sistemi s štirimi (tetrade) ali petimi cleni (pentagonalni sistem). Za kitajsko kul­turno izrocilo so znacilni: cutenje – custvovanje – mišljenje – intuicija; spredaj – zadaj – levo – desno. Tetradni sistemi so po Musku znacilni tudi za zahodno kulturno izrocilo, npr.: strani neba: vzhod – jug – za-hod – sever, letni casi: pomlad – poletje – jesen – zima ipd. Da je temelj izražanja z nasprotnopomenskimi besedami v clove­kovem nacinu dojemanja sveta, kažejo raziskave asociacij. Clovek asoci­ativno povezuje sopomenke, podpomenke, protipomenke, homonime. To izkazujejo tudi primeri v slovarjih asociacij. Protipomenske asoci­acije so na vrhu pogostosti v ukrajinskem slovarju asociacij (Butenko 1979).1 Za ta slovar so anketirali študente. Na asociativno povezovanje protipomenk opozarja tudi Bolgar Gocev (1989), ki v študiji o protipomenskosti v bolgarskem jeziku na­vaja primere t. i. asociativnih protipomenskih dvojic: bel – crn, nizek – visok in protipomenske vrste: star (clovek, obleka) – mlad (clovek) – nov (obleka). Pogostost protipomenskih asociacij izkazuje tudi bol­garski asociativni slovar (Baltova-Ilieva idr. 2003).2 1 Prva asociacija na dolg (988 vprašanih) je dan (140 vprašanih), druga je kratek (102 vprašana), na lacen (980 odgovorov) je prva asociacija volk (385 vprašanih), druga pes (74 vprašanih) in tretja sit (73 vprašanih), na kisel (979 vprašanih) je asociacija sladek prav tako na tretjem mestu (82 vprašanih), pri mehek (987 odgovorov) sta na prvem in drugem mestu divan (178 odgovorov) in kruh (156 odgovorov), na tretjem pa trd (133 vprašanih) ipd. 2 Pri pridevniku bogat so se vprašani najprej spomnili na reven (204 vprašani), pri bolan na zdrav (107 vprašanih), pri brat na sestra (154 vprašanih), pri bel na crn (103 Srbski jezikoslovci so opravili vec anket, s katerimi so želeli ugo­toviti, katerih poimenovanj se clovek najprej spomni. Mirjana Kriz­manic3 (po Dragicevic 2005: 61) je pri raziskovanju protipomenskosti primerjala asociacije mladih in starih ljudi. Z anketo je ugotovila, da študentje najpogosteje navajajo kot asociacije protipomenke, starejši (povprecna starost 77,4 leta) pa sopomenke. Tudi z drugimi anketami asociacij je bilo, kot navaja Dragiceviceva (2005: 61–62), ugotovljeno, da so anketiranci pri leksemih, ki imajo protipomenke, najpogosteje navajali te. Pomenska nasprotnost je »eden od vodilnih logicnih odno­sov, ki ima najmocnejši vpliv na paradigmaticno organizacijo leksike na jezikovnem ali kognitivnem podrocju«. Pri nadaljnjih anketiranjih so skušali ugotoviti, na katere protipomenke se ljudje spomnijo. Dragice­viceva deli protipomenke na prave in neprave. Prave ali tipicne so tiste, ki se nanašajo na izhodišcni pomen besede, za katere se brez sobesedila ve, kaj pomenijo: star – mlad/nov, debel – tanek/suh, poln – prazen/mr­šav (za nov, suh, mršav je potrebno sobesedilo). Trditev so potrdili tudi anketiranci, ki so se navadno najprej spomnili t. i. pravih protipomenk. 2.2 Pomenska nasProtja v filozofiji Princip nasprotja je znacilen za evropske in druge filozofije. V kitaj­skih filozofijah sta znana jang (svetlo, prisojno) in jin (tema, temno). Jang je »princip svetlega, moškega, aktivnega, belo polje na crno-be­lem znaku taijitu«, jin pa »princip temnega, ženskega, pasivnega, crno polje na crno-belem znaku taijitu« (Veliki slovar tujk (2002), iztocnici yang in yin). V Slovenskem pravopisu (2001) sta jang in jin predstavlje­na kot filozofska termina, ki izražata nasprotje: jang je »svetlo (mo­ško, pozitivno) pocelo«, jin pa »temno (žensko, negativno) pocelo«. V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013) pa sta pojma izrecno oznacena kot nasprotje: vprašani), pri crn na bel (73 vprašanih), pri vesel je žalosten na tretjem mestu (38 vprašanih), pri življenje pa je na prvem mestu smrt (81 vprašanih) ipd. Mirjana Krizmanic: Ispitivanje konformnosti slobodnih asociacija kod mladih i starih osoba, Revija za psihologiju, 1971, vol. II, št. 1–2, 17–21. jang [...] moški princip v kitajski dualisticni filozofiji, nasprotje jin: Po-mlad je zacetek janga, energija se prebuja, vse se širi, dokler poleti, ob sonc­nem obratu, ne doseže vrhunca dviganja jin [...] ženski princip v kitajski dualisticni filozofiji, nasprotje jang: Jin pomeni temo, vodo in žensko Tudi na izviru evropske filozofije, v filozofiji stare Grcije, je nasprotje. Po Heraklitu iz Efeza (ok. 540–480 pred Kr.) »vse stvari opredeljujejo nasprotja, ki se nenehno bojujejo med seboj« (Veliki splošni leksikon, geslo Heraklit). Za vsak pojem obstaja nasprotje (sodo – liho, moško – žensko). Boj med nasprotji povzroca gibanje sveta. Nasprotja, med ka­terimi je neka napetost, sestavljajo celoto in jo držijo skupaj. »Nasprotja prehajajo iz enega v drugo (kar je vroce, se ohladi).« Podroben pregled pojmovanja nasprotja kot temeljnega elementa evropske filozofije od Platona naprej (427–347 pred Kr.) podaja Lji­ljana Šaric (2007: 10–18) v delu o protipomenkah v hrvaškem jeziku. Pri Platonu se že pojavlja prehod iz enega nasprotja v drugo, kar se ohranja v t. i. srednjem clenu v kasnejših teorijah o protipomenskosti. Platon loci linearno (lep – grd) in ciklicno nasprotnost (spanje – bu-jenje – bedenje). Po Aristotelu (384–322 pred Kr.) je protiutež zdravja bolezen, nasprotje poguma pa strahopetnost. Nasprotja so tudi osno­va Spinozove (1632–1677) filozofije. Na ideji o dialektiki nasprotno­sti pojavov v naravi in clovekovem mišljenju temelji Heglova (1770– 1831) filozofija. Karl Marx (1818–1883), predstavnik dialekticnega materializma, je razlikoval nasprotja znotraj ene biti (vzhod – zahod, toplo – hladno), ki se med seboj dopolnjujejo, in med dvema bitma (cloveški – necloveški), med katerima ni nic skupnega. Po Friedrichu Engelsu (1820–1895) so nasprotja temelj naravnih procesov, ki jih je treba opazovati v njihovem gibanju, spremembah in vzajemnem delo­vanju. Med nasprotji poteka stalen boj. 2.3 Pomenska nasProtja kot Prvine logike Nasprotje (protivje, oppositio) je zelo pomemben element v logiki (Jan­žekovic 1957: 29–30). Pri sopostavljanju sodb logika loci štiri vrste nasprotij: protislovje (contradictio), nasprotje (contrarietas), dozdevno nasprotje (subcontrarietas) in podrejenost (subalternatio). a) V protislovnem odnosu sta sodbi, ki imata isti osebek in povedek, razlicni sta v kakovosti ali kolikosti, lahko tudi obojem. Ce je ena splošna trdilna, je druga delna nikalna ali obratno. Primera: Vsi ljudje so dobri – Nekateri ljudje niso dobri. b) V nasprotnem odnosu sta dve splošni sodbi, ki imata isti osebek in povedek in se razlikujeta v kakovosti. Primera: Vsi ljudje so dobri – Noben clovek ni dober. c) V dozdevnem nasprotju sta sodbi, pri katerih je osebek samo na­videzno isti, razlikujeta se po kakovosti: Nekateri ljudje so dobri – Nekateri ljudje niso dobri. c) V podrejenem nasprotju sta sodbi, ki sta enaki v kakovosti in raz­licni v kolikosti: Noben clovek ni dober – Nekateri ljudje niso dobri. Pojem je po logiki terminus (konec umske zaznave in zakljucek anali­ze). Pojem je nekaj umskega (terminus mentalis), na zunaj pa se pogosto izraža z besedo (terminus oralis). Glede na vsebino logika deli pojme na enovite in sestavljene (stroj – pisalni stroj), samostojne ali dolocujoce (ste­na – bel), konkretne ali abstraktne (tale bela – belost, belina), pozitivne ali negativne (živ – neživ), koncne (finitans) in nekoncne (infinitans), ki oznacujejo dolocen predmet tako, da izkljucujejo druge: clovek – neclo­vek, rdec – nerdec, pravicen – nepravicen (ce nepravicen pomeni krivi-cen, torej v absolutnem smislu, ne sodi sem, ampak v prejšnjo kategorijo), poimenjujoce (denomininans) ali poimenovane (denominativus) (petica –peticen), primae intentiones ali secundae intentiones (clovek živi; clovek je samostalnik) in categorematicus ali syncategorematicus (pomen dobi šele v zvezi s subjektom ali predikatom: ves, neki) (Janžekovic 1957: 8). Za našo tematiko sta zanimivi zlasti naslednji vrsti pojmov: pozitivni in negativni, koncni in nekoncni, za t. i. nosilce protipomenskosti, kar bo navedeno kasneje, pa samostojni in dolocujoci. Glede na medsebojni odnos logika locuje vec vrst pojmov z naspro­tnimi lastnostmi: a) kontradiktorni (protislovni), kadar prvi zanika to, kar vsebuje drugi, in med njima ni prehodov (clovek – neclovek, mogoce – nemogoce); b) privativi, ki zanikajo to, kar je kdo/kaj sposoben imeti, mu po na­ravi pripada in prvi ima, drugi pa nima (slep – videc); c) kontrarni (protivni), kadar to, kar izraža prvi, drugi zanika in obe­nem izraža nekaj stvarnega, kar je od zanikane stvarnosti cim bolj oddaljeno (crn – bel); ti termini se delijo na neposredno kontrarne, ce med njimi ni vmesnih clenov (zdrav – bolan), in na prehodno kontrarne, pri katerih so vmesni prehodi (crn – siv – bel); c) relativni (relativi), kadar se drug brez drugega ne dajo razumeti, pa se vendarle izkljucujejo (oce – otrok, vzrok – ucinek) (Janžekovic 1957: 11–12). V logiki so mogoce še drugacne razdelitve t. i. nasprotij. Veliki splošni leksikon (geslo nasprotje) navaja naslednja nasprotja: kontradiktorno, »tj. popolno n.[asprotje] med trditvijo in njenim zanikanjem«, in kon­trarno nasprotje »dveh pozitivnih vsebin, ki se nanašata na nekaj sku­pnega (crno – belo, veselje – žalost)«. S stališca biti, obstoja je kontrarno nasprotje privativno (nasprotje »med popolnostjo biti in njeno pomanj­kljivostjo: zdrav – bolan), relativno (nasprotujoca si stanja stvari, ki se nanašajo druga na drugo: npr. oce – sin) in polarno (n.[asprotje], ki v dolocenem pogledu pušca odprte vmesne stopnje, npr. moški – ženska)«. Iz logike izhajajo jezikoslovci pri dolocanju protipomenskosti. 2.4 Pomenska nasProtja kot Prvine v govorništvu in literaturi Nasprotje je zelo pomemben govorniški element. Na razvoj govorništva ali retorike – umetnosti javnega govorjenja in teorije o tem – je vplival razvoj demokracije v starogrških Atenah. V 5. st. pr. Kr. je na Siciliji nastal prvi grški retoricni ucbenik. Za razvoj retorike je pomemben pripadnik sofisticne retorike Gorgias (480–375 pr. Kr.), ki je utemeljil uporabo figur in tropov. Med figurami, ki jih izrecno pripisujejo Gor­giasu, so antiteza, isókolon, homoiotéleuton. Študij retorike je bil osre­dnja znacilnost izobraževanja v antiki (Slovenski veliki leksikon, gesli retorika, Gorgias; Kennedy 2001: 153). Retorika je bila razvita tudi na slovenskem govornem obmocju (Faganel 1996). Govorniške elemente je imel obred ustolicevanja ka­rantanskih knezov v 7. stoletju. Pridigarsko govorniško tradicijo pa že v 10. stoletju kaže pridiga o grehu in pokori, zapisana v 2. brižinskem spomeniku. Potrjujejo jo glose v rokopisih 14. in 15. stoletja ipd. Tra­dicijo nadaljujejo protestanti (Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Juricic, Jurij Dalmatin, Felicijan Trubar) in katoliški pridigarji (Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar). Zlasti v 19. stoletju se na narodnobuditeljskih kulturnih prireditvah bésedah in na taborih razvijejo še druge vrste govorov, zlasti politicni govor. Vaje za navajanje opozicij vsebujejo tudi starejše slovenske slovnice in drugi jezikovni pri­rocniki (npr. Malavašic 1849). Antiteza se uporablja v leposlovju. Silva Trdina (1958: 53) v klasicnem slovenskem delu o besedni umetnosti an-titezo takole opiše: »Nasprotna stava ali antiteza veže dva nasprotujoca si pojma v miselno celoto, da ju bolj osvetli.« Znana je slovanska anti-teza, ki ima dva dela: vprašanje, ki ponuja vec možnosti, in odgovor, ki zanika neustrezne možnosti in na koncu pove, kaj je pravo. Uporaba pomensko nasprotnih leksemov – protipomenk – je tako veliko starejša od jezikoslovne teorije in temelji na clovekovem nacinu mišljenja, dojemanja in predstavljanja sveta. 3 obravnava ProtiPomenk v jezikoslovju Kaj je protipomenka? Najpreprostejši odgovor je, da je to beseda ali besedna zveza z nasprotnim pomenom. Tako definirajo protipomenke tudi novejši leksikografski prirocniki. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki daje prednost rabi izraza antonim pred protipomenko, v prvi knjigi (1970: 51) tega razloži: beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede, Jože Toporišic v Enciklopediji slovenskega jezika (1992: 233) pa takole: Beseda (besedna zveza) nasprotnega pomena, npr. v parih: crn – bel, pameten – ne­umen, veren – neveren, angel – hudic, dan – noc, življenje – smrt, mladost – starost, dobro – zlo ipd. Nekaj vec pove definicija, da so to leksikalne enote, ki so formalno raz­licne in pomensko nasprotne (Mistrík 1985: 121–125). Bližje pravi defi­niciji protipomenk je verjetno naslednja: protipomenke so besede ali be-sedne zveze, ki so nasprotne glede na doloceno sestavino v svojih pomenih (O’Grady 1997: 246–247). V slovaropisnem prirocniku A Practical Guide to Lexicography (2003), ki ga je uredil Piet van Sterkenburg, je na koncu slovarcek, v katerem so razloženi naslednji termini: protipomenka, slovar protipomenk, protipomen in protipomenskost. Protipomenka je opisana kot: ena od dveh besed iste besedne vrste, ki pomeni nasprotno kot druga beseda; slovar protipomenk je slovar, ki opisuje samo protipomenske leksikalne enote; protipomen je pomen, nasproten drugemu v istem jeziku; protipomenskost pa kot: razmerje med dvema besedama iste besedne vrste, ki sta nasprotnega pomena (str. 390). Za vsakdanje razmišljanje te razlage zadošcajo. Ni pa dovolj, ce želimo o protipomenkah natancneje govoriti ali jih navajati v slovarju. Dejansko namrec ne gre za besede, ampak za poimenovanja pojmov z eno- ali vecpomensko besedo ali besedno zvezo. Tako sta v proti­pomenskem razmerju pomenski sestavini pojmov (navadno po ena pri vsakem od dveh), izraženih z enopomenskima besedama, z enopomen­skima besednima zvezama ali pa s posameznima pomenoma dveh vec-pomenskih besed ali zvez. Z razvojem pomenoslovja, zlasti pa od 60. let 20. stoletja naprej (Kaldieva-Zaharieva 1980: 261–269), posveca jezikoslovje protipomen­kam vecjo pozornost (Duchácek 1965; Lyons 1968, 1991, 1995; Apres­jan 1974, 1997, 2000; Danilenko 1977; Novikov 1966, 1973, 1982, 1988; Filipec 1985; Gocev 1989; Dolník 1990; Kobozeva 2000 ipd.). Zanimivo je zelo pocasno širjenje vedenja o protipomenskosti v nek­danji Jugoslaviji. Celo pricakovanega pritoka literature in idej iz vzho­dnih držav v jugoslovanskem prostoru ni bilo. Zamudniki nismo bili samo Slovenci, ampak tudi Srbi, Hrvatje in drugi narodi. Irena Grickat4 (Grickat 1961/62: 87) je npr. zapisala, da se v srbski znanosti sploh ni razpravljalo o tem, kaj so protipomenke in kaj je protipomenskost. MilicaMihaljevic in Ljiljana Šaric (Mihaljevic in Šaric 1994: 213) pa za Hrvaško navajata, da problemu protipomenskosti do tedaj v terminološki literaturi niso posvecali vecje pozornosti, ceprav vecina razlagalnih terminoloških slovarjev navaja sopomenke in protipomenke. Od nekdanjih narodov v okviru Jugoslavije se je pri Srbih s to jezikoslovno tematiko že v 60. letih 20. stoletja ukvarjala Grickatova, kasneje pa Gortan-Premkova (1997), sicer pa najvec Hrvatje. Ti niso raziskovali samo protipomenskosti nasplošno in ne samo v hrvaškem jeziku (Menac 1988, 1993; Šipka 1990;Šaric 1992, 1994, 1994a, 2007; Turk 2002, 2005), pac pa tudi protipo­menske odnose v terminologiji (Mihaljevic in Šaric 1994). Najvecji vpliv na razvoj teorije o protipomenkah imajo Apresjan, Novikov, Lyons, na katere se pogosto sklicujejo razlicni avtorji. Poudariti je treba, da protipomenskost v slovenskem jezikoslovju do J. Toporišica (1976, 1984, 1991, 1992, 2000), M. Golden (1997, 2001), zlasti V uvodu v Slovar’ antonimov russkogo jazyka, ki je izšel leta 1988, napisan pa je bil 1984, Novikov od jugoslovanskih avtorjev navaja Ireno Grickat. pa A. Vidovic Muha (1997, 2000, 2005) in I. Stramljic Breznik (2004, 2007, 2009, 2010), ni bila deležna vecje pozornosti, ceprav jo starejši in novejši splošni in terminološki slovarji kar pogosto izkazujejo. V nasprotju s protipomenkami pa se je slovensko jezikoslovje posvecalo sopomenkam. Te so obravnavane tudi v samostojni publikaciji (Zorman 2000). Toporišic v Slovenski slovnici iz leta 1976 protipomenke bolj ome­nja kot obravnava. V stvarnem kazalu je navedena samo zveza »anto­nimen pridevnik«, antonima ali protipomenke ni, ceprav v poglavju Besedoslovje, natancneje v podpoglavju z naslovom Pomen besed (To­porišic 1976: 95), avtor obravnava protipomenke, ki jih opiše kot be-sede, povezane med seboj po nasprotju. Kot primere navaja naslednje dvojice: velik – majhen, bel – crn, spredaj – zadaj, zgoraj – spodaj. Pro-tipomenke v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je v diplomski nalogi analizirala M. Knezoci (2001). S sopomenkami se ukvarjajo soavtorji poskusnega snopica Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2001), soavtorji poskusnega snopica Slovarja sinonimov sloven-skega jezika (2003), F. Novak (2004), M. Humar s slovaropisnega stali-šca (2005, 2007, 2009) in drugi. 3.1 teoreticna izhodišca in sPoznanja jezikoslovcev o ProtiPomenkah v sPlošni jezikoslovni literaturi Kako prikazuje protipomenskost ali antonimijo pomembnejša jeziko­slovna literatura? Kaj so protipomenke ali antonimi? Na vprašanji bom poskušala odgovoriti najprej s pregledom del srbskih, ruskih, slovaških, ceških, bolgarskih, hrvaških, nemških, angleških, ameriških teoretikov o tej problematiki. V drugem delu pa bom pregledala slovensko litera­turo. Upoštevala bom casovno zaporedje izdaj. 3.1.1 Tuji jezikoslovci o protipomenskosti 3.1.1.1Irena Grickat Pri južnoslovanskih narodih se je s protipomenskostjo, kot je bilo rece-no, razmeroma zgodaj (že v zacetku 60. let prejšnjega stoletja) ukvarjala Irena Grickat (Grickat 1961/62: 87–90), ki je zapisala, da se v srbskem jezikoslovju o protipomenkah še ni razpravljalo. To pa bi bilo po njenem potrebno, ne zaradi teoreticnih, ampak zaradi prakticnih razlogov: za­radi leksikografije, ki se razvija v vec centrih. Vsak izcrpnejši slovar naj bi navajal tudi protipomenke. Protipomenskost je specificna za posa­mezen jezik. Za protipomenskost je znacilna neenakost ene pomenske sestavine. Grickatova opozarja, da besede z negativno predpono niso nujno protipomenke. V nasprotnem pomenu sta resnicen – neresnicen, ne pa nujno nevelik in velik (nevelik ni nujno majhen), poln – nepoln. Za protipomenskost je znacilna nasprotnost. Kaj pa je nasprotno, je mogoce odgovoriti iz splošnega védenja posameznika in s pomocjo razlicnih znanosti, npr. kaj je trdo in mehko, lahko odgovori fizika. Kaj je za posameznika ali jezik protipomenka, je odvisno tudi od vzgoje, okolja, socialne, geografske, podnebne, strokovne pripadnosti. Grickatova loci popolne in nepopolne protipomenke. Pri popol­nih sta pomena oz. so pomeni v protipomenskem odnosu: levo – desno (tudi v prenesenih pomenih), raven – upognjen, stvaren – nestvaren, harmonija – disharmonija, sinhronija – diahronija. En leksem od para predstavlja v celotnem pomenskem polju protipomenko proti drugemu. V primerih dan – noc, nebo – zemlja, kopno – morje gre za nepopolno protipomenskost: v protipomenskem razmerju so samo doloceni po­meni (dan – del dneva, ko je svetlo, noc – del dneva, ko ni svetlo). Ista beseda ima (lahko) razlicne protipomenke pri razlicnih pomenih. Grickatova opozarja še na eno vrsto parov besed, ki so v disjunk­tivnem, ne pa v protipomenskem odnosu. Žival – rastlina – tu gre za disjunktivni odnos: vsako živo bitje je ali žival ali rastlina. Ne obstaja samo en element, po katerem bi se razlikovale živali in rastline, ampak jih je vec in te lastnosti niso nasprotne. Disjunkcija ima lahko vec od dveh clenov. 3.1.1.2 Louis Guilbert Francosko jezikoslovje ima, kar zadeva raziskovanje protipomenk, dol-go tradicijo – zlasti od 60. let 20. stol. naprej. Guilbert (1964: 29–36) izhaja iz Ballyja (Traité de stylistique française), po katerem so nasprotja latentni del našega mišljenja, tvorijo dvojice idej, ki si nasprotujejo ali se izkljucujejo. Za izhodišce razpravljanja postavi vprašanje, ali obstaja protipomenski morfološko-leksikalni sistem. Protipomenskost obstaja na ravni pomenoslovja, tudi pri vecpo­menskih leksemih. Protipomenke pripadajo isti slovnicni in besedo­tvorni vrsti (npr. dve zloženki). Realizirajo se v istem pomenskem po­lju (monociklicni in policiklicni nista protipomenki, ker se prvi termin uporablja v biologiji, drugi pa v elektrotehniki). Dvo- ali vecbesedne lekseme sestavljajo enake osnovne (jedrne) besede in razlicna pojasni-la, ki so v protipomenskem razmerju (npr. zracna navigacija – morska navigacija = navigacija je skupna obema leksemoma, v nasprotju sta pridevnika). Pri sestavljenkah sta v protipomenskem razmerju predponi (npr. protiameriški – proameriški, hipertenzija – hipotenzija), pri zlo­ženkah pa prvi del zloženk. Guilbert po slovarju Petit Larouse navaja tudi seznam protipomenskih parov prvih delov zloženk grškega in la-tinskega izvora: mono – poli, neo – paleo, arheo, uni – pluri, multi ipd. Nekateri prvi deli imajo tudi sopomenke, ki pa se realizirajo v razlicnih strokah, ce so iz razlicnih jezikov: mono – poli (grško), multi – uni (la-tinsko). Avtor zakljucuje, da je iz vseh teh razlogov mogoce govoriti o morfološko-leksikalnem sistemu opozicij. 3.1.1.3John Lyons Po Lyonsu (prva izdaja 1968; 131991: 460–470; 1995: 128–130) je pro-tipomenskost ali nasprotnost pomena zelo pomemben pomenski od-nos. Pri njegovem pojmovanju pa je kar precej zmede, deloma zato, ker so ga obravnavali kot nasprotje sopomenskosti, deloma zato, ker pome­noslovci niso posvecali dovolj pozornosti vrstam pomenskih nasprotij. Loci tri vrste pomenskih nasprotij ali opozicij: komplementarnost, pro-tipomenskost in konverzijo. a) Komplementarnost je nasprotje med pari poimenovanj, pri ka­terih zanikanje pomena prvega da pomen drugega in zanikanje drugega da pomen prvega: samski moški – porocen moški (moški, ki ni samski, je porocen, tisti, ki ni porocen, je samski). Sem šteje tudi barve: rdec ima komplementarna para moder in zelen. Kom­plementarni izrazi se ne stopnjujejo, pogosto se obravnavajo kot vrsta protipomenskosti. b) Protipomenskost je pomensko nasprotje med pari poimenovanj, pri katerih ima drugo poimenovanje nasprotni pomen od prve­ga: velik – majhen, dober – slab, zanikano drugo poimenovanje pa pomensko ni prvo (slab je nedober, neslab pa ni dober). Proti­pomenski izrazi se stopnjujejo. Po Lyonsu je zato to opozicija par excellence. c) Konverzija je pomenski odnos, ki se pogosto poimenuje kot opo­zicija. Tu gre za razlicne osebke: kupiti – prodati. Lyons to zapiše: NP5 kupi NP od NP, kar vkljucuje NP proda NP NP1. 13223 V delu Linguistic Semantics. An introduction (1995: 128–129) Lyons obravnava protipomenskost v okviru pomenske nezdružljivosti (inkom­patibilnosti), kamor prišteva: komplementarnost, protipomenskost in konverzijo. Loci protipomenskost v ožjem in širšem smislu. Tem pojavom posveti manj pozornosti, vendar ostaja pri pojmovanju, ki ga je predstavil v prvi knjigi (Lyons 1968: 460–470). Kot primer pomenske nezdružljivo­sti vzame rdece in modro: ce je nekaj rdece, obvezno ni modro in obratno. Poseben primer nezdružljivosti je komplementarnost, za katero pravi, da se navadno obravnava kot vrsta protipomenskosti. Ilustrira jo s primerom: porocen in neporocen. Protipomenskost v ožjem smislu, imenuje jo tudi polarna protipomen­skost (dober in slab), se razlikuje od komplementarnosti po stopnjevanju. Pri parih boljši (more good) in slabši (more bad) govori o dvojni konverziji.6 Razmerje med kupiti in prodati šteje k trojni (leksikalni) konverziji,7 kar ponazarja: kupiti (x, y, z) prodati (z, y, x). (Marija (x) je kupila avto (y) od Pavla (z) ima za posledico Pavel (z) je prodal avto (y) Mariji (x).) 3.1.1.4 Jurij Derenikovic Apresjan Za Apresjana (1974: 284–315; 1997, 22000: XX), ki je protipomenke analiziral zelo podrobno, sta pomembni paradigmaticna in sintagma­ticna stran protipomenk. S paradigmaticnega stališca8 se protipomenke 5 NP (angl. noun phrase) je samostalnik oz. samostalniška besedna zveza. 6 Angl. two-place converses – str. 129. 7 Angl. three-place (lexical) converses – str. 129. 8 Paradigmatika po Velikem slovarju tujk: proucevanje razmerij med izrazi, ki lahko v izjavi zasedejo isto mesto in so odvisni od govorceve izbire. navadno opisujejo kot besede, ki imajo nasprotne ali obratne pomene. Apresjan je najprej povzel nekatere avtorje: za protipomenke je znacilna posebna semanticna skupnost, ki se kaže v »soodnosnosti pomenov« (Šanskij 1964: 62) ali v njihovi pripadnosti k isti »leksikalno-seman­ticni paradigmi« (Šmelev 1964: 145), v tem, da izražajo sorodni pomen (Novikov 1966: 80, Rodiceva 1968: 204). Protipomenke izražajo na­sprotno razumevanje, pomen, imajo polarne pomene (Novikov 1966: 81). Protipomenke, ki izražajo lastnost, je mogoce stopnjevati, tako da je med dvema protipomenkama zmeraj mogoc srednji (nicelni) clen, od katerega sta obe enako oddaljeni (simetricnost). Glede na svoje lastnosti se protipomenke lahko uporabljajo v istem sobesedilu. Razvrstitve protipomenk so razlicne. Osnova za razvrstitev so po Apresjanu naslednje lastnosti: • tocnost nasprotja (tocno – približno), • stopnja pomenskega sovpadanja – nesovpadanja (popolno – delno), • število nasprotnih pomenov dveh leksemov, • morfološka struktura protipomenk (enakokorenske – raznokorenske), • tip jezikovnih enot, s katerimi je predstavljen protipomenski par (gramaticna – leksikalna, besedna – frazeološka protipomenskost). Po Apresjanu so v protipomenskem odnosu leksemi, ki imajo nasprotni pomen v prvem koraku pomenske razstavitve. Glede na to je protipo­menke razdelil na naslednje tipe: • Anti1: zacetek – prenehanje: a) vliti – izliti, vstopiti – izstopiti (zacetek – prenehanje nahajanja znotraj cesa); b) povzpeti se (na goro) – spustiti se (zacetek – prenehanje nahajanja na vrhu cesa); c) nabiti (obroc na sod) – izbiti (zacetek – prenehanje nahajanja na zunanjosti cesa); c) pripeljati (otroka v šolo) – odpeljati, priti v (mesto) – oditi iz (zacetek – prenehanje nahajanja na dolocenem prostoru); d) steci se – razteci se, sniti se – raziti se (zacetek – prenehanje nahajanja veliko oseb na enem mestu); zlepiti – odlepiti (zacetek – prenehanje stika); e) vkljuciti se (v delo) – izkljuciti se, zazvoniti – odzvoniti, zacveteti – odcveteti (s pomenom cistega zacetka – prenehanja); • podvrsta tipa Anti1: delovati, da kaj nastane – uniciti rezultat tega delovanja: a) delovati, da nastane predmet – uniciti predmet: zavezati – raz­vezati (vozel), splesti – razplesti (lase), skleniti – razkleniti, formira-ti – razformirati (polk); b) delovati, da nastanejo zunanje fizicne sestavine cesa – uniciti te sestavine: obvezati – razvezati (roko), zaviti – odviti, otovoriti – raztovoriti (osla); c) delovati, da nastanejo notranje fizicne sestavine cesa – uniciti te sestavine: zamrzniti – odmrzniti (meso), zganiti – razganiti (ban-kovec); c) delovati, da nastanejo nefizicne sestavine cesa – uniciti te sesta-vine: šifrirati – odšifrirati, privaditi – odvaditi (koga od kajenja); d) delovati, da nastane stik – uniciti stik: prilepiti – odlepiti (znam­ko), prikovati – odkovati, združiti – razdružiti, speti – razpeti (va­gona). Ti dve vrsti protipomenskih glagolov imata pomensko strukturo: ‘zace-ti R’ – ‘zaceti ne R’ ali bolj splošno ‘X’ – ‘ne X’. • Anti2:tip ‘R’ – ‘ne R’ ali ‘z – brez’ (zanikana je celotna razlaga izho­dišcne besede): vlažen – suh (ki ne vsebuje vlage), živ – mrtev, tudi neživ, dober – slab, logicen – nelogicen, alkoholen – brezalkoholen, racionalen – iracionalen, poleten – nepoleten (vreme), jezikovni – zunajjezikovni; • Anti3: pridevniki, prislovi, samostalniki, predlogi, glagoli, pred-pone, ki oznacujejo konkretne in abstraktne lastnosti (obseg, raz­sežnost, število, kolicina, razdalja, cas, sila, hitrost, temperatura) s stališca skrajnih polov lestvice: majhen – velik, velikan – liliputa­nec, makro- – mikro-, mraz – vrocina, zapleten – preprost; • Anti4: usmerjenost v prostoru: horizontala – vertikala; • Anti5: pomen pola: moški – ženski, samec – samica. Možni tipi protipomenskosti, ki pa jih Apresjan zavraca kot neustrezne: • prej – zdaj, ni protipomenka, ker je zdaj središcna in ne polarna tocka; • veliko mesto – mestece, ni protipomenka tipa Anti, ker ne gre za razliko, ampak zaradi modalnosti za oceno. Še nadaljnje lastnosti protipomenk: 1. Protipomenke se uporabljajo v enakih besednih okoljih. 2. V rušcini se kot regularna sredstva oblikovanja protipomenk upo­rabljajo predpone (a-, anti-, proti-, brez-, ne- ...) in podstave. 3. Pri protipomenkah s predpono ne-, ki pomenijo lastnosti, lahko govorimo o neostri meji: nevisok (razmeroma visok, ne pa nizek). Apresjan analizira tudi t. i. kvaziprotipomenke (kvaziantonime). Te nimajo enako nasprotnih pomenov. Avtor npr. loci naslednje vrste: • razlicna stopnja nasprotja: poslabšati se – izboljšati se; • razlicnost v kolicini: hrupen – tih; • odklonilna ocena – odsotnost ocene: zapravljati – kopiciti denar; • ponovljeno dejstvo – nasprotno dejstvo: vrniti nazaj – vzeti, usta­noviti – razrušiti mesto, spomniti se – pozabiti; • samopovzrocitev – konec, samoukinitev – zacetek: pozdraviti se – zboleti, priti na oblast – izgubiti oblast; • neopredeljena – opredeljena kolicina: mnogo- – eno-: mnogoboštvo –enoboštvo, mnogopomenski – enopomenski; poli- – mono-; • nesimetricno – simetricno dejstvo: oddaljiti se (z ene strani) – zbli­žati se (z obeh strani), lociti – zmešati; • sredina lestvice – pol, tecaj: pravocasni – zapozneli, sedanji – pri­hodnji, prej – potem; • povzrocitev potrebe – uresnicitev potrebe: proizvajati – uporablja-ti, postaviti (uganko) – razrešiti, sejati (sume) – razrešiti. 3.1.1.5Lev Alekseevic Novikov Novikov obravnava protipomenskost v Semantiki russkogo jazyka (1982: 243–255). Najprej opredeli, kaj je protipomenskost: ne glede na razlicna pojmovanja protipomenke izražajo nasprotnost v jeziku. Protipomenke so kategorija leksikalno-pomenskega sistema jezika. Kot pomembnejše avtorje, ki so raziskovali protipomenke, navaja Komissa­rova (1964), Vvedenskajo (1971), Kolesnikova (1972), Apresjana (1974), L'vova (1978) in Lyonsa (1968). Pri opredelitvi leksikalne protipomenskosti je najpomembnejša na­sprotnost. Glede na pogoje, tako jezikovne (vrsta sobesedila, pomenski poudarki, sredstva izražanja ipd.) kot nejezikovne (situacija, izobrazba, specialnost ljudi), protipomenskost lahko pomeni razlicne predmete, pojave in ustrezne lekseme. Znanstvena opredelitev nasprotnosti temelji na filozofski in logicni razlagi. Nasprotnost, ki je osnova protipomen­skosti, je razlicnost znotraj ene in iste podstati (lastnosti, znacilnosti, odnosa, vsebine, položaja ipd.), skrajna nasprotnost predstavlja njeno polarno opredelitev: lahek – težek, bližnji – daljni, zdravje – bolezen, dvigati se – spušcati se ipd. Logicno osnovo protipomenskosti predstavlja nasprotnost razlicnih vrst (kontrarna in komplementarna). Dva pomena sta nasprotna (kon­trarna), »ce pojavi, poimenovani z njimi, vsebujejo najvecjo razliko glede na vrstni pomen«. Za vsakega od teh pomenov je znacilna konkretna vse­bina. Kontradiktorni pomen predstavlja preprosto negacijo, ne pa skrajne oblike znacilnosti, lastnosti. Taki leksemi izražajo oslabljeno nasprotnost: velik – nevelik (prim. majhen), mlad – nemlad (prim. star). Za pomenoslovje in leksikografijo je znacilno široko pojmovanje pomenske nasprotnosti. Vrste nasprotnosti: Kontrarna nasprotnost (A1) izraža skrajne simetricne clene primerjane množice, med katerimi je srednji clen: mlad star, hladen vroc. To je najpogostejša vrsta na­sprotnosti, znacilna za lekseme, ki izražajo lastnost. S pridržkom lahko sem štejemo tudi nasprotnost osnovnih pojmov koordinat, ki predpo­stavljajo sredino: levi – desni, vrh – dolina, tukaj – tam. Za kontrarno nasprotnost je znacilno stopnjevanje. Polno protipomenskost izražajo krajni simetricni cleni, srednji kažejo rastoco stopnjo lastnosti: lahek, netežek, srednje težek, nelahek, težek. Leksikalne enote s predpono ne-so protipomenke, ce so krajni clen protipomenskega niza (okusen – neo­kusen, zanimiv – nezanimiv). Predpona ne- izraža nasprotne (tipa mlad – nemlad, tj. X – ne-X) in protipomenske pomene (uspešen – neuspešen, tj. X – Y), kar jim doloca mesto, ki ga ima beseda z nikalno predpono v protipomenskem nizu: (+)X ne-X Y(–) mlad nemlad star uspešen ne povsem neuspešen neuspešen Pri komplementarni ali dopolnilni nasprotnosti (A2) med naspro­tnimi cleni (vrstnimi pomeni), dopolnjujocimi drug drugega v celoto (vrstnega pomena), ni srednjega clena: živi – mrtvi, resnicni – lažni, veliko – nic ... Komplementarna nasprotnost se razlikuje od kontrarne tipa mlad – nemlad (tj. srednjih let, prileten, star), ki predstavlja osla­bljeno nasprotnost zaradi neopredeljenosti drugega clena in ne izraža prave protipomenskosti. Da bi izrazil pravo nasprotnost, mora biti dru­gi clen bolj opredeljen (nemlad . star). Komplementarno protipomen­skost izraža malo protipomenk. Tu ni stopnjevanja, ampak sta le dva nasprotna clena, dopolnjujoca drug drugega tako, da zanikanje enega da pomen drugega: nesamski – oženjeni. Prim.: vlažen – suh, koncen – neskoncen, svoj – tuj, resnica – laž, moški – ženska itd. Vektorska nasprotnost (A3) predstavlja raznosmerna dejstva, gibanja: vstopiti – izstopiti, revolucionaren – kontrarevolucionaren. Vecinoma izražajo vektorsko nasprotnost glagoli, pridevniki, izglagolski samostal­niki, prislovi, kategorije besed, izražajoce usmerjenost dejstev in lastno­sti: povecevati – zmanjševati, zagrinjati – odgrinjati, vstopiti – izstopiti, prodati – pokupiti, siromašeti – bogateti, zaceti – nehati itd. Tega tipa nasprotnosti avtorji pogosto ne upoštevajo, navadno jo obravnavajo kot kontrarno. Semi leksikalnih enot (s) izražajo v tem primeru nasprotno usmerjenost: (+) (s.) – (s) (–) Bistvo protipomenskosti je skrajno zanikanje v razlagi enega od clenov protipomenskega para: 1) mlad – star (star = skrajno nemlad), 2) resni-cen – lažen (popolnoma nasproten resnicnemu), 3) vstopiti – izstopiti (zaceti biti v X – nehati biti v X; zaceti – prenehati, kar lahko predsta­vimo kot zaceti – zaceti ne). Lahko se govori o t. i. protipomenskih konverzijah, ki opisujejo doloceno situacijo, dejstvo, odnos s stališca razlicnih udeležencev: brat mlajše sestre = sestra starejšega brata. Konverzne protipomenke oznacu­jejo tudi obratne odnose med udeleženci dogajanja, npr.: V zacetku je on izgubljal boj, potem pa zmagoval (protipomenke tega tipa se nana­šajo na isto osebo). Nasprotja tipa stati – ležati po Novikovu ne sodijo k protipo­menkam, ker ne pomenijo medsebojne nasprotnosti za razliko od od­nosnih parov protipomenskih glagolov vstajati – legati, ki izražajo vektorsko nasprotnost. Vecpomenska beseda lahko vstopa z razlicni-mi leksikalno-pomenskimi variantnimi zvezami v vec protipomen­skih nasprotij. Glede na to se protipomenskost opredeljuje kot po­menski odnos nasprotnih pomenov, izraženih s formalno razlicnimi besedami. Dve (ali vec) formalno razlicnih besed sta protipomenski, ce gre za razlicne znake (leksemi) in nasprotne pomene (sememi). No-vikov nadalje ugotavlja, da se protipomenke zelo pogosto pojavljajo v dialoških kontekstih, zlasti t. i. kontrastno sopostavljanje: Vi ste mladi, jaz pa star. S stališca strukture Novikov deli protipomenke na: (1) raznoko­renske, ki izražajo nasprotnost z razlicnimi koreni (dan – noc, visok – nizek, širok – ozek), in (2) enakokorenske (priti – oditi, znanstveni – antiznanstveni, pravilen – nepravilen). Posebno razlicnost protipo­menskosti po njegovem predstavlja nasprotnost pomenov znotraj iste besede – enantiosemija (znotrajbesedna protipomenskost). Manjšo skupino besed, ki izražajo posebno vrsto nasprotnosti, tvo­rijo t. i. pragmaticne protipomenke. Nasprotnost se tu ne izraža cisto semanticno, ampak preko simbolicne rabe besed nasprotnih leksikal­nih enot: ocetje – otroci = (predniki – potomci = staro pokolenje – mlado pokolenje), zemlja – nebo, duša – telo, um – srce. Enake ali zelo podobne protipomenske odnose lahko izražamo s pomocjo formalno razlicnih sredstev, variant. V tem primeru se eni in isti protipomenki (v enem in istem pomenu) protipostavljata dve ali vec besed, npr.: mocan – šibek, nemocen; resnica – laž, neresnica. Novikov tako kot Apresjan opozarja na kvaziantonime. Od toc­nih protipomenk je po njem treba razlikovati približne, ne povsem toc­ne po sestavinah in razlagi ali po drugih osnovah besed. Kvaziantonimi so pomensko neenaki, nesorazmerni, nesimetricni, stilisticno raznoro­dni, casovno razlicni in izražajo druga nasprotja: ženiti se – lociti se (za­starelo, pogovorno). Kvaziantonimi imajo podobno kot pravi antonimi pomembno vlogo v jeziku kot sredstvo izražanja kontrasta. V uvodu v Slovar’ antonimov russkogo jazyka (5–30) M. R. L'vova, ki ga je Novikov napisal leta 1984, slovar pa je izšel leta 1985 in 1988, je teorijo o protipomenkah še poglobil. Jedro ruske protipomenskosti predstavljajo po Novikovu besede, ki pomenijo kakovost (dober – slab) ali usmerjenost (vstopiti – izstopiti, svetleti – temneti). Protipomenke so lahko raznokorenske (visok – nizek, živ – mrtev) ali enakokorenske (kulturen – nekulturen), po pomenskih odnosih pa so sorazmerne9 (lahek – težek: X – (0) – Y; dejstvo – proti­dejstvo: X..Y) in nesorazmerne (zaceti – prenehati, zažigati – gasiti: X . |– Y, ki izražajo povzrociti in odpraviti kaj, take so tudi: demokra­ticni – antidemokraticni, zakoniti – protizakoniti). Glede na to loci šest tipov besed z nasprotnim pomenom: 1. raznokorenske in sorazmerne protipomenke, ki oznacujejo lastnosti; Ta tip protipomenk, ki so sorazmerne in simetricne glede na neko premico, tocko (normo), od katere so pomensko enako oddaljene in kjer se nevtralizirajo, uravnovesijo, je najbolj znacilen. Primer: (–) težek 2. enakokorenske in sorazmerne protipomenke, ki oznacujejo lastnosti; Drugi tip protipomenk so enakokorenski kakovostni pridevniki: kulturen – nekulturen, mocen – nemocen. Pri primerjanju takih tipov protipomenk se s stališca norme pojavlja izhodišcna beseda, katere pomen se nevtralizira, npr. s prislovom. (+/–) (malo kulturen) Sorazmerne so glede na neko tocko ali premico. Na eni strani so pozitivne vredno­sti, na drugi pa negativne. 3. enakokorenske in sorazmerne protipomenke, ki oznacujejo usmer­jenost; Tretji tip protipomenk obsega raznokorenske besede s sorazmer­nim nasprotjem usmerjenosti dejstev (znacilnosti, lastnosti itd.): vstajati – legati, bogateti – siromašeti. Srednja tocka pogosto nima posebne oznake in se poda opisno: debeliti se – (ostajati pri isti teži) – slabeti. 4. raznokorenske in sorazmerne protipomenke, ki oznacujejo usmer­jenost; Sorazmerne odnose nasprotno usmerjenih dejstev, izraženih z ena­kokorenskimi besedami, podaja ta tip protipomenk s pomocjo predpon: vstopiti – izstopiti, dejstvo – protidejstvo. 5. raznokorenske in nesorazmerne protipomenke, ki oznacujejo usmer­jenost; 6. enakokorenske in nesorazmerne protipomenke, ki oznacujejo usmer­jenost. Peti in šesti tip predstavljajo razno- in enakokorenske besede z nesoraz­merno enostransko usmerjenostjo (zažigati – gasiti, misliti – razmisli-ti). Mnoge besede, na zunaj spominjajoce na protipomenke, dejansko ne izražajo nasprotnega pomena: svincnik, knjiga, telefon, ura, kolo. Vse leksikalne enote, ki izražajo protipomenskost, morajo imeti splo­šni znak: skrajno nasprotje v razlagi ene od protipomenk: mlad – star (skrajno nemlad), resnicen – lažen, vstopiti – izstopiti, zaceti – nehati (lahko opišemo kot ne zaceti) (Apresjan 1974: 288). Mogoca je tudi pomenska razvrstitev protipomenk – po osnovnih te­mah. S tega stališca je vec vrst nasprotnih besed, ki izražajo naravne pojave (zamrzniti – odtajati), fizicne lastnosti predmetov (lahek – težek), kolicino, vrstni red (mnogo – malo, prvi – poslednji), dviganje, premešcanje, menjavo položaja, razlicne vrste konkretnih dejanj (nadevati – snemati), videz in fi­zicne lastnost cloveka (širokoplec – ozkoplec), spremembo fizikalnega stanja (zamrzniti – segreti se), emocije, custva, voljo, intelekt (veseliti se – ogorciti se), vedenje in karakter cloveka, socialne pojave (kolektiven – individualen), eticno in estetsko oceno (dobro – zlo, ocarljiv – odvraten). Bolj zanimiva po Novikovu je funkcionalno-derivacijska razvrsti­tev protipomenk. Za razliko od besedotvorne ta temelji na globinskih zvezah nasprotnih besed in se ne opira na njihovo formalno podobo. Novikov meni, da se razlicni protipomenski odnosi uresnicujejo v omejenem številu besednih zvez. Tako se spodnji pari protipomenk pojavljajo v razlicnih jezikovnih izrazih v pomenu velik/majhen: (žica) = dolg – kratek (prehod) = širok – ozek (sloj) = debel – tanek (mraz) = mocen – šibek (tek) = hiter – pocasen (glas) = mocen – tih S pomenskega stališca je za protipomenke znacilen nasprotni pomen. Leksemi vstopajo v razlicne zveze, npr. ljubezen: velika, silna, vzaje­mna, vecna ...; ti pridevniki dalje vstopajo v zveze s širokim krogom besed: custvo, sila, pojav ..., tudi z glagoli: izražati, skrivati; zapolnje­vati, napolnjevati (srce, dušo). Pri razlaganju besed v slovarjih se pre­malo upoštevajo prvine protipomenskosti. Par ljubezen – sovraštvo naj bi imel tako razlago: ljubezen: custvo, za katero je znacilna silna želja delati dobro objektu tega custva; sovraštvo: custvo, za katero je znacilna silna želja prizadeti objekt tega custva. Ena od pomembnih nalog slovarja protipomenk je razkritje nji­hovih raznovrstnih pomenskih in stilisticnih funkcij v jeziku. Protipo­menskost se lahko prikazuje v protipomenskih besedotvornih gnezdih: reven – bogat; revež – bogataš; revnost – bogatost ipd. Novikov (1988: 28) opozarja na to, da pri prehodu od središca protipomenskega bese­dotvornega gnezda k njegovi periferiji pomensko nasprotje besed lahko oslabi. Avtor navaja kot primer konec protipomenskega gnezda bel – crn, kjer belovik (cistopis) in cernovik (koncept) nista ali sta sumljivi protipomenki. Pri teh besedah se izgubi tudi osnovna lastnost pridev­nikov bel in crn. Ena od nalog ruske leksikografije je po njegovem izde-lava slovarja protipomenskih gnezd. 3.1.1.6 Thea Schippan Thea Schippan (1984: 229) izhaja iz Lyonsa in njegove delitve pomen­skih odnosov na protipomenskost, komplementarnost in konverznost. Navaja nasprotnostne pare star in mlad, oce in mati, vroc in mrzel, zunaj in notri, iti ven in priti noter. Temelj protipomenskosti so pozitivno in negativno (+/–) stopnje­vani semi. S stališca vrednotenja je pozitiv navadno na prvem mestu. Podrocje Nicta tocka velikost velik . | . majhen vrednotenje dober . | . slab (eticno) dober . | . slab (estetsko) lep . | . grd (pragmaticno) uporabno . | . neuporabno Zaznavanje (opticno) svetel . | . temen (akusticno) glasen . | . tih (temperatura) hladen . | . topel (okus) sladek . | . kisel Komplementarnost Zanjo je znacilno razmerje, ki ga povezuje veznik ali (nem. Entwe­der-oder-Beziehung): porocen ali samski, mož ali žena, brezbarven ali barvast, razumljiv ali nerazumljiv. V nemšcini se komplementarnost pogosto tvori z obrazili un- ali -los. Konverzija Sem sodita dva glagola, pri katerih gre za dve dejanji dveh osebkov: kupiti in prodati, dati in vzeti. Posebej obravnava glagole, pri katerih je treba biti pozoren še na smer (Lyons govori o smernih opozicijah). Ti glagoli izražajo nasprotno smer dejanja: zavezati – odvezati, zgraditi – porušiti. Opozarja na Lyonsa, ki deli protipomenske glagole v tri velike skupi­ne glede na predpone. Pri glagolih brez predpon prevladujejo nasprotna smer: priti – oditi, stati – pasti, zacetek in konec: zaceti – koncati. 3.1.1.7 Jozef Mistrík Jozef Mistrík obravnava protipomenskost v delu o stilistiki (Mistrík 1985: 121–125). K protipomenkam šteje leksikalne enote, ki so for-malno razlicne in pomensko nasprotne. Loci protipomenskost in opozicijo. Opozicija je pomensko širši pojem, ki zajema tudi protipo­menskost. Pari pisati – brati, ucitelj – ucenec, brat – sestra, kupiti – prodati, jutro – vecer, jaz – ti so po njegovem sicer nasprotja, nimajo pa nasprotnih pomenov. Pari dober – hudoben, star – mlad izražajo nasprotja in so pomensko nasprotni leksemi. Zakljucuje pa, da se v leksikologiji protipomenski pojavi in pojavi opozicije imenujejo proti­pomenke, ki jih deli na: • kontrarne ali korelativne, • kontradiktorne ali komplementarne, • konverzne, • kontekstualne, asociativne ali pragmaticne. Kontrarne protipomenke so simetricno na pomensko nasprotnih po­lih, med njimi so stopnjevalni cleni, ki izražajo razlicne stopnje pome­na: mlad – ne mlad – ne mlad ne star – ne star – star. Protipomenski par tvorita prvi in zadnji clen: mlad – star. Kontradiktorne protipomenke so tiste, med katerimi ni prehodne stopnje ali stopnjevanja pomena in se dopolnjujejo. Negacija ene da drugo: živ – mrtev, resnica – laž, dan – noc, mož – žena. Konverzne protipomenke pojmuje širše kot drugi teoretiki. Sem šteje tudi leksikalne enote, ki izražajo nasprotno usmerjenost dejanj: vstopiti –izstopiti, zaceti – koncati, prihajati – odhajati, in leksikalne enote, ki opisujejo isto situacijo s stališca razlicnih udeležencev: Eva je mlajša kot Olga, kar se lahko pove obratno: Olga je starejša kot Eva. Peter kupuje knjigo od Jana – Jan prodaja knjigo Petru. Kontekstualne protipomenke se v sobesedilu pogosto pojavljajo kot nasprotne dvojice: ucitelj – ucenec, nebo – zemlja, roka – noga, zima – poletje. Te lahko tvorijo polisemanticne verige: danes – vceraj sladek – grenek mati – oce jutri kisel hci pojutrišnjem trpek sin Kontekstualne protipomenke so po Mistríku pogosto v sinekdoticnem odnosu, v odnosu razlicnega spola (profesor – profesorica), metafore (krožnik – mesec), razlicne kolicine (vsi – nihce) ipd. Po Mistríku so protipomenke s formalnega stališca izražene (1) s posebnimi leksikalnimi enotami z razlicnimi koreni ali (2) z enakimi koreni in razlicnimi predponami. Loci: 1. prave (soglasje – nesoglasje), 2. oslabljene (ovenel – neovenel) in 3. absolutne protipomenke (kovina – nekovina). Ko govori o protipomenskosti in sopomenskosti, nadalje definira absolutne protipomenke. To je taka dvojica protipomenk, v kateri noben clen nima sopomenke (živ – mrtev, lahek – težek). Ce v odnos protipomenskosti vsto­pajo razlicne sopomenke, imajo posamezni cleni razlicno stilno vrednost. 3.1.1.8 Josef Filipec Josef Filipec obravnava protipomenskost v delu Ceská lexikologie, in si­cer v 4. poglavju z naslovom »Odnosi med leksikalnimi enotami« (Fili-pec 1985: 128–149). Med pomenskimi odnosi opiše: protipomenskost, sopomenskost, polisemijo, homonimijo, hipernimijo, hiponimijo in kohiponimijo. Izhaja iz Novikova, Lyonsa in drugih. Protipomenskost je po Filipcu poleg sopomenskosti osnovni po­menski odnos leksikalnih enot, ki temelji na logicnem nasprotju, opoziciji dveh stvarnosti, njenem odrazu v mišljenju in besedah, ki to nasprotje oznacujejo. Pri razvršcanju protipomenk je treba upoštevati logicne razlike kontrarnosti in kontradiktornosti in jezikovno gledišce. Protipomensko nasprotje je lahko ostro ali neostro. Ostro nasprotje ob-sega polarne in komplementarne protipomenke, neostro nasprotje pa nekatere sekundarne in periferne podtipe protipomenskosti. Znacilni tovrstni nasprotji sta konverzivnost in enantiosemija. Vrsto protipomenk dolocajo: razlaga pomena, temeljeca na analizi semov, izražajocih simetrijo in asimetrijo, oznacenost – neoznacenost, odnos do sopomenk, negacija, besednovrstna pripadnost, tip poimeno­vanja, frekvenca ipd. Filipec loci naslednje glavne vrste protipomenk: polarne, kontrarne, kontrastne. K tem tipom sodijo zlasti kakovostni pridevniki, redkejši so prislovni, samostalniški in drugi: mlad – star, mlajši – starejši; visok – ni­zek; vsak – nihce; nad – pod (mizo). Med krajnimi cleni je neki srednji clen minuli – sedanji – bodoci, ki ponekod predstavlja nevtralno tocko (zacetek – sredina – konec, hiter – pravocasen – pozen). Oznacujoca lastnost teh pro-tipomenk, zlasti pridevniških, je stopnjevanje, gradacija (mlajši – starejši; leden – zelo mrzel – hladen – topel – gorek – vrel). Protipomenke tega tipa, v glavnem pridevniške, sodijo k razlicnim pojmovnim skupinam: npr.: • prostorski pojmi: vrhnji – gornji – spodnji – dolnji, prednji – za­dnji, levi – desni, bližnji – daljni; • casovni: pretekli – bodoci; • fizicne lastnosti predmetov: dolg – kratek, velik – majhen, lahek – težek, mehek – trd, oster – top, bel – crn; • pojmi vrednotenja: šibek – mocen, dober – hudoben, hraber – bojazljiv. Razen gradacijskih protipomenk tvorijo podskupino polarnih protipo­menk vektorske protipomenke, ki oznacujejo nasprotno smer in se ne stopnjujejo. V tej skupini prevladujejo predponski glagoli. Drugi clen protipomenske dvojice ima samo del razlage pomena prvega, npr. priti – oditi (tj. zaceti – nehati biti tam), pri prejšnji vrsti protipomenk pa drugi clen negira celotno razlago prvega: moker – suh 'ki vsebuje vlago – ki ne vsebuje vlage'. K vektorskim protipomenkam sodijo zlasti: • poimenovanja gibanja: približevati se – oddaljevati se, vstopiti – sestopiti; • poimenovanje dejavnosti: izkopati – zakopati, obleci se – sleci se; • oznake socialne stvarnosti: zapreti – osvoboditi, hvaliti – karati. Sem sodijo tudi predpone: do – z/s, na – z/s, k – od, pred – za, nad – pod. Posebna skupina so kontradiktorne protipomenke, temeljece na odno­su A – neA. Niso stopnjevalne, so komplementarne, dopolnjujejo se v višjo celoto in obsegajo celoten obseg pomena pojma, npr. stanje: življe­nje – smrt, odnos: mož – žena. Med te protipomenke ni mogoce vložiti srednjega clena. Te protipomenke imajo lahko sopomenko z vecjo ali manjšo stopnjo pomenske zaprtosti: videc – nevidec, slep; resnicen – ne­resnicen, lažniv; da – ne, stalen – obcasen. Sekundarno skupino tvorijo nekontrastne, nepolarne protipo­menke, ki predstavljajo vmesno pozicijo med dvema protipomenkama: nemlad – nestar, nevelik – nemajhen ... Protipomenskost je odvisna tudi od obsega zanikanja. To se v prvem tipu nanaša na celo razlago, pri drugem samo na njen del, nadalje gre za pomensko nasprotje in koncno za oznacenje nedovoljne mere, kakovosti srednje stopnje. K enopomenskemu smislu protipomenke prispevajo še kontekst, besednovrstna omejitev: npr. glagoli se za razliko od samostal­nikov in pridevnikov vecinoma nanašajo na celotno poved. Zanikane protipomenke se razlikujejo tudi po distribuciji, polisemiji in frekvenci. Pri enakokorenskih, predponskih, protipomenkah, k njim sodijo tudi tiste z negativno predpono (politicen – ne-/a- politicen), Filipec loci štiri tipe: a) predponske, vektorske; b) delno predponske (en clen je brez predpone): komunizem – antikomunizem; c) zložene: dobromiselen – zlomiselen, mikrostruktura – makrostruktura; d) protipomenskost drugih delov zloženk je redka: anglofil – anglo-fob, centrifugalni – centripetalni. Najpogostejša sta prvi in tretji tip. K prvemu tipu sodijo predpone gla­golov (do-, pri-, od-: -leteti, -iti, -nesti, -vleci); pridevnikov (nad- – pod-: -normalen, -normativen, -meren, -zemen); samostalnikov (prihod – od-hod, dedukcija – indukcija). K podtipom protipomenskosti Filipec šteje konverzivnost in enantiosemijo. Konverzivnost je pomembna, enantiosemija je doce-la periferen pojav. Konverzivnost je pomenski odnos dveh nasprotnih poimenovanj z obratnega stališca. Kot primer navaja kupiti – prodati. Enantiosemija je nasprotje dveh razlicnih pomenov vecpomenskega le­ksema, npr. latinski altus pomeni visok in globok. Pomensko nasprotje v pomenih enega leksema je v sodobnih jezikih redko in se pojmuje kot neprimerno. Vecpomenski leksemi vstopajo v protipomenski odnos z vsakim svojim pomenom, vendar imajo tedaj razlicne protipomenke. Pri njih pride do vecprotipomenskosti (poliantonimije): oster – top nož, ostro – mirno povelje ... Gre za pomensko simetrijo. Kontekstualne protipomenke so pomembno stilisticno sredstvo. Na njih temeljijo kontrast (Zahod in Vzhod), oksimoron (živ mrtvak), evfemizem (nemlad namesto star) in ironija (zlata mladina). 3.1.1.9 Goco Gocev Bolgarska študija o asociacijah potrjuje, da so protipomenke znacilne za cloveško mišljenje. Nasprotje je element logike, protipomenskost element jezikoslovja. Gocev (1989: 1–119) izhaja iz bolgarske, ruske in francoske literature. Protipomenke analizira z razlicnih stališc. Svoja dognanja utemeljuje na številnih primerih iz bolgarskega jezika. Protipomenki imata enake in razlicne seme – ti izražajo nasprotja. Pomensko nasprotni semi morajo biti diametralno nasprotni: lahek (ki ima majhno težo) – težek (ki ima veliko težo). Pravi protipomenki morata biti gramaticno in stilisticno enaki. Stilisticne razlike namrec prinašajo nove pomenske elemente: oceno, odnos, custvo. Znacilen je semanticni paralelizem: enako število skupnih semov in enako na­sprotnih semov:10 zaklepam – odklepam zapiram kaj s kljucem – odpiram kaj s kljucem (1) delati, da nastane rezultat – delati, da se unici rezultat (2) a a a – a a a 123423 Semanticni paralelizem, ki se izrazito pokaže pri abstraktni razlagi (2), je enaka oddaljenost od osi: težek in lahek sta dva pola enote. Gocev loci štiri tipe protipomenk: • komplementarne: logicen – alogicen, pozitiven – negativen, odprt – zaprt; Leksema sta v komplementarnem odnosu, ce enega lahko oznaci-mo z –, drugega s +. Zanikanje enega da drugega. Ni pomensko srednjih izrazov. bolan – zdrav – – + Peter ni bolan = Peter je zdrav – (–) = + • gradacijske (stopnjevalne): nov – star, mrzel – vroc; Med leksemoma je vec clenov s stopnjevano lastnostjo. • koordinatne: sever – jug, vzhod – zahod; Izražajo razprostranjenost v prostoru in casu. Med leksemoma je sredinska tocka: sever – ekvator – jug, vceraj – danes – jutri. • vektorske: vpregati– razpregati, vstopiti – izstopiti, vprašanje – od­govor. 10 Seme oznacuje s crko a. Izražajo nasprotno smer gibanja, delovanja, dejavnosti, ni vmesnega clena. Gocev loci ne samo dvojice protipomenk, ampak protipomenske nize: 1. Besedotvorne protipomenke nastanejo z razlicnimi besedotvorni-mi postopki (hrapav – gladek, gladko – hrapavo, hrapavost – glad-kost, hrapavolisten – gladkolisten) in ni nujno, da vse tvorijo pro-tipomenske dvojice. Protipomenski niz ni enak besedotvornemu. Protipomenski par tvorita besedotvorno enaka leksema. 2. Semanticne protipomenke sodijo na doloceno semanticno podro-cje, v protipomenskem odnosu so besednovrstno enaki leksemi v zvezi s tretjim elementom (polnjenje: nalivam, nasipavam, nato­varjam – praznjenje: raztovarjam, izlivam, izsipavam, zacetek – konec, življenje: rojstvo – smrt, bolezen: zboleti – ozdraviti). 3. Tematski protipomenski nizi ubesedujejo doloceno tematiko (npr. clovek: življenje, videz, rasa, psihicna podoba; clovek in družba: zakon –locitev, moralen – nemoralen; clovek s stališca dejavnosti: znanost, kultura …). Zanimiva je analiza vecpomenskih besed. Pomeni se raz­vijajo z metonimijo in metaforiko. Za protipomenske pare je znacilen semanticni paralelizem, tj. protipomenskost vecine ali vseh pomenov. Gocev nadalje raziskuje besedne zveze, v katerih se uporabljajo pro-tipomenke. Vse besedne zveze niso mogoce. Pri paru vojna – mir je mogocih veliko vzporednih besednih zvez, ne pa vse: medsebojna vojna, ne pa medsebojni mir, pri sovražnik – prijatelj se uporablja zveza zakleti sovražnik, ne pa zakleti prijatelj. Kot protipomenke so v bolgarskem jeziku najpogostejši kakovostni pridevniki in glagoli. Gocev zakljuci svojo analizo protipomenskosti v bolgarskem jeziku s pregledom be-sedotvornih znacilnosti protipomenk: korenske protipomenke imajo razlicne korene (vesel – žalosten), zloženke imajo enak koren in protipo­menske prve dele (beloglav – crnoglav), pri sestavljenkah temelji proti­pomenskost na predponah (voden – brezvoden). 3.1.1.10Juraj Dolník Slovak Dolník (1990) je kriticno pregledal delitev protipomenk Novi­kova (1973), Mistríka (1985), Filipca (1985). Osnova protipomenskosti po njegovem ni odnos kontradiktornosti, kot je definirano pri Mistri­ku 1985 ali v delu Ceská lexikologie (Filipec 1985), temvec je logicna osnova protipomenskosti binarna clenitev vrstnega pojma, tj. odnos komplementarnosti. Loci komplementarne, vektorske in gradacijske protipomenke: • komplementarne: enak – razlicen, polnoleten – mladoleten, vojna –mir; • vektorske: vleteti – izleteti, zlepiti – razlepiti, zvecati – zmanjšati; • gradacijske: velik – majhen, star – mlad, minuli – bodoci. Komplementarni odnos je odvisen od binarnega clenjenja pojmovnega pola in se veže na formalno-vsebinsko clenjenje, kontradiktornost pa se veže samo na formalno binarno clenjenje. Formalno clenjenje temelji na negaciji. Razlika je vidna iz primerjav: X ni majhen, ampak je velik; X ni oster, ampak je top; X ni Slovak (Madžar, Nemec), ampak Ceh. Pri kon­tradiktornem odnosu se zakljucni izraz ne veže na formalno-vsebinsko clenjenje: X ne govori, ampak molci; X ne vidi, torej je slep. To torej niso protipomenke, ampak sopomenke. Naslednje vprašanje, ki si ga zastavlja Dolník, so konverzne besede. Ni dvoma, da so kupiti – prodati ipd. v protipomenskem odnosu, ce oznacujejo nasprotna dejanja istega delovalnika. Pri protipomenskem odnosu je implikacija povezana z negacijo, pri implikacijskem odno­su med konverznimi besedami je negacija nepomembna (prim. ce X kupuje od Y-a Z, tako Y da X-u Z). V konverznih izrazih se ne izraža nasprotje, ampak se izraža ista situacija z razlicnih gledišc. Komplementarni odnos med pojmi se odraža v pripadajocih le­ksikalnih pomenih tako, da eden od protipomenskih pomenov vsebuje negativno prvino. Z lingvisticnega stališca se poudarja, da je negacija semanticna invarianta protipomenskosti. Pri razlicnih skupinah pro-tipomenk se nasprotje izraža z razlicnimi sredstvi, in sicer eksplicitno ali implicitno. Eksplicitno izražajo protipomenskost besede z nasprotno predpono, npr. ne-, a- ...: alogicen, indiskreten. Pri implicitnem nacinu izražanja pa je zanikanje izraženo v opisu pomena protipomenskega izraza v slovarju, npr. suh ‘ki ne vsebuje vode, vlage’, mrtev ‘neživ’, ‘brez življenja’. Nižjo stopnjo implicitnosti predstavljajo primeri, ko zanika­nje ni izraženo v razlagi protipomenske besede, ampak je implicitno izraženo z nekaterimi izrazi v razlagi pomena, ki se lahko še nadalje razclenijo kot zanikanje. Ce sprejmemo, da nikalna sestavina v pomenu besede ustvarja se­manticno asimetricnost protipomenk, je treba opozoriti na tiste prime-re, ko ni semanticne asimetrije. Dolník uvaja presupozicijsko (presupo­zicija je predpostavka, v pragmatiki nekaj, kar se z ubesedenim razume kot logicna predhodna ali pozneje spremna okolišcina) sestavino leksi­kalnega pomena, ki se dobi s pomocjo negacijskega testa: presupozicija je tista sestavina, ki se je negacija ne dotika. Npr. protipomenki združiti in razdružiti sta semanticno asimetricni, ce njun pomen opišemo ‘de­lati tako, da bi bilo kaj združeno, ali delati tako, da kaj ne bi bilo zdru­ženo’. Pri pregledu presupozicijskih sestavin se izkaže, da je ta dvojica semanticno simetricna. Izraz A združiti X predpostavlja, da X ni spo­jen, izraz A razdružiti se veže na presupozicijo ‘X je združen’. Vidimo, da so presupozicijske sestavine znacilne pomenske sestavine teh besed s stališca negacije. Presupozicijska sestavina enega clena dvojice se ujema s sestavino znacilnega pomena drugega clena. Te besede so v protipo­menskem odnosu s svojo prepozicijsko in lastno pomensko sestavino, pri cemer asimetrija v presupoziciji in v lastnem pomenu ustvarjata si­metrijo. Podobno je to pri dvojicah vleteti – izleteti ipd., ki obsega v lastnem pomenu nasprotne sestavine: ‘zaceti se nahajati notri’ in ‘zaceti se ne nahajati notri’ in presupozicijske nasprotne sestavine ‘ne nahajati se notri’ (vleteti) in ‘nahajati se notri’ (izleteti). Glede na to, da so v protipomenskem odnosu presupozicijske sestavine njihovih leksikalnih pomenov, jih oznacujemo kot presupozicijske protipomenke. Pri iskanju razlike med opozicijo in protipomenko Dolník primer-ja negativni obseg nasprotnih pomenov. V razlagi se pomen nekaterih besed izraža z izrazi z negativno predpono, npr. kriv = neraven, molcati = ne govoriti. Pri drugih besedah se srecujemo samo z negativnim opi­som: prost (opozicija oženjen) ‘ki ni vezan z žensko’. Pri pravem proti­pomenskem paru ima en clen negativen, drugi pozitiven opis: ‘tak, ki ga je znotraj mogoce napolniti s kolicino, odgovarjajoco celemu obsegu’ (prazen) – ‘tak, ki ga ni mogoce napolniti …’ (poln). 3.1.1.11Ljiljana Šaric Na Hrvaškem se je s protipomenkami veliko ukvarjala Ljiljana Šaric. O tej tematiki je objavila vec clankov in magistrsko delo. Izhaja (1992: 177–191) iz dejstva, da clovek misli v opozicijah. Protipomenskost obravnava kot odnos med jezikovnimi enotami. Protipomenski odnos je lahko na leksikalni, sintagmaticni ali sintakticni ravni. Avtorica izhaja iz Lyonsa, sklicuje pa se tudi na druge avtorje, npr. Sapira (1921), po katerih je stopnjevanje bistvena lastnost protipomen­skosti. V protipomenskem odnosu sta tako samo leksema, ki se stopnju­jeta oziroma med katerima je beseda, ki izraža srednjo vrednost (pijan – trezen, vmesne stopnje so: polpijan, poltrezen, opit). Asociativno na­sprotne so tudi besede macka – miš, sonce – dež. Popolne protipomen­ke imajo nasproten pomen tudi v prenesenih pomenih. Vecpomenski leksem ima lahko za vsak pomen razlicne protipomenke. Protipomen­skost je znacilna za besede, ki izražajo casovne in prostorske odnose, kakovost in kolicino. Odnos pomenske razlicnosti vkljucuje nasprotnost, ki se lahko uresnicuje kot binarni odnos. Komplementarni leksemi poimenujejo pomensko podrocje, ki ga delijo na dva komplementarna dela (lažen – resnicen, živ – mrtev, clovek – žival, moški – ženska). V komplemen­tarnem odnosu so leksemi, ki vsebujejo pomensko sestavino, ki je pri enem pozitivna, pri drugem negativna. Kontradiktorni leksemi niso protipomenke: rdec – moder, pes – drevo. Šariceva pri analizi pritegne logiko. Razlikovanje kontrarnih in kontradiktornih pojmov v logiki do neke stopnje odgovarja razliki med besedami, ki se lahko, in tistimi, ki se ne morejo stopnjevati. Za protipomenke so znacilna tudi pomenska polja, na katerih se lahko pojavljajo: obstajanje – neobstajanje, snoven – nesnoven, kvaliteten – nekvaliteten (kreacija – imitacija), povezanost – nepovezanost. Svojo teorijo o protipomenkah je Šariceva poglobila v magistrskem delu (1994a: 69–102, izdano 200711: 80–121), v katerem deli protipo­menke na splošno na kolektivne in kontekstualne, navidezne,12 struk­turno na raznokorenske in enakokorenske (najpogosteje glagolske), sem sodi tudi enantiosemija, pomensko pa glede na enako ali razlicno de­notacijo, usmerjenost ali neusmerjenost in stopnjevalnost ali nestopnje­valnost na: 11 Delo so kot velik prispevek k hrvaškemu jezikoslovju ocenili Brlobaš (2007), Bucar (2007) in Micanovic (2009). 12 Po Apresjanu kvaziantonimi (Apresjan 1974). • konverzivne (ocenjevanje s stališca nasprotnih udeležencev): nakup – prodaja, izgubiti tekmo – dobiti tekmo; • vektorske (nasprotna smer): greti – hladiti, zakrivati – odkrivati; • kvalitativne (stopnjevanje kakovostne nasprotnopomenskosti, znacilen srednji clen): mlad – star, topel – hladen; • koordinacijske (ne smer, ampak položaj v prostoru, casu): sever – jug, vedno – nikoli, prvi – zadnji (vrsta), jutro – dan – vecer – noc; • komplementarne: mocen – mocnejši, najmocnejši, pravilen – nepravilen, smrt – življenje. Šariceva (1994: 69–72) opozarja na Apresjanovo poimenovanje »kvazi­antonimi« in na njegovo kategorijo »vzajemno dopolnjevanje« (poten­cialen – realen, splošen – poseben, potrošnik – proizvajalec), ki se po njenem mnenju približuje terminološkim protipomenkam (Šaric 1994: 69–72). Šariceva podaja pregled pojmovanj protipomenskih odnosov pri razlicnih avtorjih: • raznokorenski in enakokorenski (Šanskij 1964, Novikov 1973 in 1985, Apresjan 1974, Ahmanova 1957, Menac 1953/54, 1988); • pravi in nepravi, pravi so lahko leksikalni in gramaticni, leksikalni so popolni in približni (Duchácek 1965); • komplementarnost, protipomenskost (znacilna stopnjevalnost), konverzivnost (Lyons 1978); • binarni, obratni in stopnjevalni (Hurford in Heasley 1985); • obratna komplementarna nasprotja (roditi se – umreti), reciproc­na komplementarna nasprotja (ukazati – zavrniti), izpolnjevalna komplementarna nasprotja (poskušati – uspeti), nasprotidelujoca komplementarna nasprotja (napad – protinapad ) (Cruse 1980); • protipomenke, nasprotja nasprotne usmerjenosti, reciprocna na­sprotja (konverzivi) (Nida 1975). Avtorica meni, da se protipomenke pogosto opisujejo s strukturnega stališca (raznokorenske, enakokorenske, enantiosemija), manj pa s se­manticnega. Dva nasprotna pomena se lahko izrazita tudi v zloženkah: kupoprodaja,13 sadomazohizem, realidealizem. Pri enakokorenskih be-sedah se protipomenskost izraža s predponami (pri glagolih, pridevni­kih, samostalnikih). 13 Po Slovenskem pravopisu 2001 se med sestavinama piše vezaj: kupo-prodaja. Nadalje so predstavljeni pomenski tipi protipomenk: • isti/razlicen referent: zmagati – izgubiti (tekma), kupovati – proda­jati (kaj) – znacilna konverzivnost, protipomenke se nanašajo na isti subjekt, pri porocen – neporocen pa na razlicna subjekta; • usmerjenost/neusmerjenost: nasprotno usmerjenost izražajo pari vstopiti – izstopiti, ciklon – anticiklon – znacilna komplementar­nost, mlad – star pa npr. ne izražata usmerjenosti; • stopnjevalnost/nestopnjevalnost (mlad – star) – znacilna kontrarnost. • Konverzivne protipomenke (pri konverziji gre za razlicen logicni poudarek) R (x, y) – R-1 (y, x) kupiti – prodati Konverzivne so komparativne in superlativne oblike pridevni­kov: on je tekel hitreje od mene. Konverzivni so prislovi: ti si za mano, jaz sem pred tabo. • Vektorske protipomenke (izražajo nasprotno delovanje, zlasti glagoli) (+o) X .. Y (–o) greti – hladiti, oblaciti se – slaciti se Vektorske protipomenke izražajo: • naravne pojave: vzhajati – zahajati, vedriti se – oblaciti se; • dviganje, spušcanje, spremembo položaja, mesta v prostoru: približevati se – oddaljevati se; • delovanje z nasprotnim rezultatom: povecevanje – zmanjše­vanje, spajanje – razdvajanje, spušcanje – dviganje: vstajati – sedati, zavezovati – odvezovati, sezuvati se – obuvati se, širiti – ožiti, zidati – rušiti, rojevati se – umirati; • spremembo clovekovega fizicnega stanja: opijati se – trezniti se, rediti se – hujšati; • obcutke, voljo, intelektualne procese: pozabljati – spominjati se, soglašati – nasprotovati; • odnos cloveka in družbe: porociti se – razvezati se. Vektorske protipomenke lahko ustvarjajo krožne odnose: milita­rizacija – demilitarizacija – remilitarizacija. • Kvalitativne protipomenke (mlad – star, mrak – polmrak – svetloba; znacilno stopnjevanje) izražajo: • opis fizicnih kvalitet, lastnosti in sestavin predmeta: bel – crn, temen, lahko – težko; • opis kolicine cesa, uvrstitve predmeta in pojava v casu: nov – star, zgoden – pozen, prazen – poln; • opis pojavov v naravi in vremenskih razmer: veder – oblacen, mraz – toplota; • opis fizicnih lastnosti cloveka: mlad – star, šibek – mocen; • opis znacaja in vedenja cloveka: pozoren – grob, zgovoren – molcec, deloven – len; • opis clovekovih psiholoških in fizioloških lastnosti: vesel – žalosten, lacen – sit, spocit – utrujen; • opis intelektualnih lastnosti: nadarjen – nenadarjen; • eticno in estetsko oceno: originalen – šablonski, ocarljiv – odvraten; • znacilnosti pojavnosti in socialnega izvora: bogat – reven, razkošje – beda. • Koordinacijske protipomenke izražajo koordinate prostora, položaj v prostoru in casu: sever – jug, povsod – nikjer, vedno – nikoli, tu – tam; pri vseh je neki srednji pojem, od katerega subjekt gleda; znacilni so zaprti cikli, ki pa se ne obravnavajo povsod kot protipomenke: jutro – dan – vecer – noc, poletje – jesen – zima – pomlad. • Komplementarne protipomenke izražajo dva logicno nasprotna pomena, doloceno polje vsebine, oba v popolnosti vsebujeta doloceno lastnost ali odnos; ni srednjega clena, znacilna disjunkcija ali – ali: zdrav – bolan, živ – mrtev, pozitiven – negativen, moški – ženska. Šariceva nadalje deli protipomenke na vrste glede na stike in zveze med njimi: I. vrsta: najbolj jasne so protipomenke, ki izražajo stopnjevalno ka­kovostno nasprotnost (topel – hladen, mlad – star) – kontrarna nasprotnost; II. vrsta: izražajo nasprotno usmerjenost delovanja, lastnosti (vstopiti –izstopiti) – vektorska nasprotnost; III. vrsta: nestopnjevana nasprotnost, komplementarnost, komplementarno dopolnjevanje (oženjen – neoženjen, moški – ženska, resnicen – lažen); IV. vrsta: kontrarna nasprotnost koordinacijskih pojmov (sprednji – zadnji, levi – desni, dan – noc); V. vrsta: konverzivna nasprotnost, s stališca nasprotnih udeležencev situacije (prodati – kupiti). V nadaljevanju so predstavljeni enantiosemija, tj. protipomenskost med pomenoma vecpomenske besede, kontekstualne protipomenke, frazeo­loška protipomenskost, protipomenskost in leksikografija. 3.1.1.12Darinka Gortan-Premk S protipomenkami so se, zlasti v 90. letih, ukvarjali tudi srbski jeziko­slovci. Gortan-Premkova obravnava protipomenskost v delu Polisemija i organizacija leksickog sistema u srpskome jeziku, in sicer v poglavju »Poli-semija i antonimija« (146–149). Protipomenskost je po njenem leksikalni mehanizem, temeljec na asociativnem povezovanju dveh leksemov, ki poimenujeta vsebini, ki si nasprotujeta. V protipomenski odnos vstopajo: 1. leksemi iz iste leksikalno-semanticne skupine, 2. leksemi, ki pomenijo lastnosti, 3. leksemi dolocene semanticne vsebine, 4. zlasti pridevniki, glede na to, da lahko tudi druge kategorije besed izražajo lastnost, pa tudi samostalniki in glagoli. Nasprotnost temelji na možnosti splošnih in simetricnih odnosov dveh leksemov. Protipomenke, katerih nasprotnost temelji na odnosu so-razmerja znatna zastopanost – neznatna zastopanost, so stopnjevalne (gradabilne), tiste pa, katerih nasprotje temelji na odnosu prisotnost – odsotnost, so nestopnjevalne (negradabilne). Stopnjevalne protipomenke so lahko enoreferencialni pridevniki iz leksikalno-semanticne skupine z arhisemom, ‘ki ima kakšno fizicno lastnost’: velik – majhen, visok – nizek, dolg – kratek, globok – plitev, debel – tanek. V takem odnosu so lahko tudi pridevniki iz leksikalno--semanticne skupine prostorskih in casovnih relacij, enoreferencialni ali dvoreferencialni, ali tisti, pri katerih je v tvorbeni osnovi celotna vsebina besede: bližnji – daljnji, gornji – dolnji, pa tudi levi – desni, severni – južni (pod pogojem, da se tu predpostavlja smer raztezanja). Protipomenski odnos se realizira tudi pri prenesenih pomenih: visok clovek – nizek clovek . visoka morala – nizka morala, daljne dežele – bližnje dežele . dalnji prijatelji – bližnji prijatelji. Pari v tem proti­pomenskem odnosu vecinoma paralelno razvijajo svoje polisemanticne strukture.14 Enak odnos stopnjevalne protipomenskosti ustvarjajo tudi glagoli iz leksikalno-semanticne skupine z arhisemom spremeniti (me-njati) kakšno fizicno lastnost: rasti – zmanjševati se, krepiti se – slabeti kot tudi tisti iz skupine z arhisemom zamenjati kakšno relacijo: pribli­ževati se – oddaljevati se. Glagoli obeh skupin z metaforizacijo prav tako prehajajo v skupino z arhisemom zamenjati, spremeniti kakšno duhovno lastnost: clovek raste – clovek se zmanjšuje . custva rastejo – custva se zmanjšujejo. V enakem protipomenskem odnosu so tudi samostalniki, izvedeni iz teh pridevnikov ali glagolov: bližina – oddaljenost, jacanje – slabenje ipd. Leksemi, ki vzpostavljajo stopnjevalne odnose, vzposta­vljajo tudi t. i. kvaziprotipomenske odnose, vstopajoc v nesimetricen odnos nasprotja: znatna – neznatna zastopanost s katerim od leksemov iz vrste besed enakega arhisema v nasprotju, kot je npr. hladen, mlacen, topel, vroc, vrel; tak je npr. odnos hladen – vrel. Odnos nestopnjevalne protipomenskosti se ne ustvarja regularno v clenih dolocene leksikalno-semanticne skupine oziroma se ne vzpo­stavlja v vseh clenih, ceprav leksemi v tem odnosu vedno pripadajo isti leksikalno-semanticni skupini, torej imajo isti arhisem. Nasprotnost njihovih semanticnih vsebin je v prisotnosti – odsotnosti enega sema: zdrav – bolan = ‘ki ni zdrav’, pa tudi zdravje – bolezen, živ – mrtev, radosten – žalosten, svetloba – tema, dan – noc. Med nestopnjevalnimi protipomenskimi pari je verjetno najvec ti-stih, v katerih se drugi leksem dobi z negacijo prvega: srecen – nesrecen, 14 O primerih neparalelnega in paralelnega razvoja polisemanticne strukture protipo­ menk je I. Grickat pisala v clanku Priloške reci posmatrane kroz fenomen antoni­ mije, Južnoslovanski filolog, knj. 45, Beograd 1989, 20. moralen – nemoralen, prijeten – neprijeten, obziren – neobziren ali obzi­ren – brezobziren, kar je že neprava protipomenskost (kvaziantonimija). Razen stopnjevalne in nestopnjevalne protipomenskosti, ki ju do-locajo elementi semanticne vsebine, obstaja še tretji tip protipomensko­sti – pragmaticna protipomenskost. V tem odnosu so zlasti leksemi, ki imenujejo pojme, ki so simboli najrazlicnejših nasprotnosti: Bog – hudic, raj – pekel. Ti protipomenski pari so praviloma ekspresivni. V takem odnosu so praviloma leksemi, ki poimenujejo pojme, ki so v naši zavesti povezani po katerikoli nasprotnosti – po razlicnosti dela, ki ga opravljajo, po medsebojnem negativnem odnosu ipd.: roka – noga, volk –jagnje, macka – miš. Gortan-Premkova zakljucuje, da se protipomenskost kaže tako v osnovnih, enoreferentnih leksemih kot v tistih, ki izkazujejo polisemijo in derivacijo in izkljucujejo sopomenskost (kot sekundarni leksikalni pojav). To vodi k zakljucku, da je tudi protipomenskost, skupaj z vari­iranjem (polisemanticnim in derivacijskim), osnovni mehanizem orga­nizacije leksikalnega sistema. 3.1.1.13William O’Grady Po Williamu O’Gradyju (1997: 246–247) so protipomenke besede ali besedne zveze, ki so nasprotne glede na doloceno sestavino v svojih pomenih: temen – svetel, decek – deklica, vroc – mrzel, gor – dol, notri – zunaj, priti – oditi. V vseh dvojicah sta dve besedi nasprotni v najmanj eni sestavini svojega pomena. Tako je pomen leksemov decek in deklica razlicen glede na spol.15 Podobno sta glagola priti in oditi nasprotna glede smeri, ceprav se oba nanašata na gibanje. 3.1.1.14Irina Mihajlovna Kobozeva Rusinja Kobozeva pri obravnavi protipomenk izhaja iz Novikova (Ko­bozeva 2000: 104–105). Loci naslednje osnovne tipe protipomenskosti: 15 Takih tipov teoretiki navadno ne štejejo k protipomenkam. odnos dopolnjevanja ali komplementarno protipomenskost, znacilno za pare leksemov, kadar je zanikanje tega, kar oznacuje eden od njih, nasprotno temu, kar oznacuje drugi: oženjen – samski, spati – bedeti, z – brez. K protipomenkam pa ne moremo šteti besed, ki ju loci neka bistvena lastnost: študent in šolar sta v odnosu nezdružljivosti, ne pa v odnosu dopolnjevalnosti. Odnos vektorske protipomenskosti povezuje lekseme, ki oznacujejo raznosmerna dejstva: vleteti – izleteti, zamrzniti – odmrzniti, pozdraviti se – posloviti se. Kontrarna protipomenskost je znacilna za pare leksemov s pomenom ocenjevanja, merjenja: velik – majhen, širok – ozek, vrocina – mraz, visoko – nizko, polzeti – teci (o casu) ipd. Med leksemoma so srednji cleni. Prikazani tipi protipomenk so osnovni, druge vrste obsegajo manj besed. Kobozeva konverzije, ki izraža situacijo s stališca razlicnih udeležencev, ne šteje k protipomenkam. 3.1.1.15Ol’ga Alekseevna Mihajlova V uvodu v šolski slovar protipomenk avtorica (Mihajlova 2006: 5–7) definira protipomenke kot besede, ki pripadajo isti besedni vrsti in imajo nasprotni pomen. Protipomenke lahko izražajo lastnosti ali znacilnosti predmetov (visok – nizek), dejavnost (pozabiti – pomniti), stanje (zdravje – bolezen), razmerje v prostoru (levo – desno) in casu (zgodaj – pozno). Besede, ki poimenujejo konkretne predmete, nava­dno nimajo protipomenk (stol, svincnik). Samostalniki imajo redkeje protipomenke kot druge besedne vrste. V protipomenskem odnosu so lahko besede, ki imajo skupno splošno pomensko sestavino, npr. pri topel in hladen je skupna temperatura. Protipomenke so v tesni zvezi s sopomenkami. Sopomenska vrsta ima navadno vzporedno protipo­mensko vrsto. 3.1.1.16Rajna Dragicevic Rajna Dragicevic v delu Leksikologija srpskog jezika (2007: 265–290) nameni protipomenskosti veliko pozornosti. Poglavje o protipomen­kah ponuja tudi pregled srbskih in deloma hrvaških raziskav. Avto­rica pravi, da se marsikdo sprašuje, ali v jeziku obstajajo sopomenke, o protipomenkah pa ni nobenih dvomov. Sklicuje se na Grickatovo (1961/62: 88), ki pravi, da clovek dojema, kaj je nasprotno glede na svojo vzgojo, socialno in kulturno okolje, kjer živi. Strinja se tudi z Novikovom (1973: 18), da so v protipomenskem odnosu tisti leksemi, ki jih tako razumejo vsi uporabniki dolocenega jezika. Na to kažejo tudi raziskave asociacij, saj so po teh reakcijah prav protipomenke del mentalnega leksikona cloveka (2007: 289). Prave, tj. leksikalne protipomenke so del besednega zaklada dolocenega jezika. Nekatere dvojice leksemov pa so v protipomenskem odnosu samo v dolocenem kontekstu, to so t. i. kontekstualne protipomenke, npr. volk – ovca, kadar pomenita dolocen tip cloveka. Pri pravih protipomenkah so v nasprotju osnovni pomeni, sicer govorimo o nepravi ali kvaziprotipo­menskosti. Prave protipomenke so v pomenskem soodnosu, ki se iz­kaže z negativno definicijo: kratek – dolg (kratek: ki ni dolg; dolg: ki ni kratek). Pri vecpomenskih leksemih sta/so lahko v protipomenskem odnosu primarna/i pomena/i, primarni in sekundarni ali sekundarna pomena (volk – ovca). Ce so v protipomenskem odnosu vsi pomeni, gre za popolne protipomenke, sicer za nepopolne. Po Ivanovi (1982) navaja formulo V = 2c : a + b, po kateri se izracuna stopnja protipo­menskosti.16 Glede na raziskave imajo v srbskem jeziku vecpomenski protipomenski leksemi malo pomenov v protipomenskem odnosu. Zanimivo je, da vecpomenskost enega leksema protipomenskega para vpliva na razvijanje pomenov pri drugem leksemu. Enantiosemija je po Ivanovi (1982) ostanek starih skupnih korenov in ne sodi v proti­pomenskost, po Novikovu pa gre za protipomenke. Pri dvojicah nebo –zemlja, um – srce, duša – telo ne gre za prave protipomenke. Dra­giceviceva jih po Novikovu (1973: 154) uvršca k pragmaticnim proti­pomenkam, pri katerih nasprotnost temelji na predstavah, asociacijah ali tradicionalnem prepricanju govorcev (2007: 271). Razmeroma ve­liko pozornosti avtorica posveti nepravim protipomenkam. Opozarja pa, da imajo tudi tu teoretiki razlicna stališca. (1) Pravi protipomenki morata imeti istovrstne pomenske elemente, taka sta npr. živ – mrtev, ne pa živ – ubit, ker pri drugem paru ni mogoce enostavno zanikanje, saj ima še dodatni pomenski element: na kakšen nacin je osebek po­ 16 V = koeficient semanticnega odnosa nasprotnosti, c = število vzajemnih protipo­menskih pomenov, a in b = neprotipomenski pomeni. stal mrtev. (2) K nepravim protipomenkam sodijo tudi pari, ki imajo drugacno pomensko izhodišce: ledeno mrzel – vroc (ki je zelo mrzel, mrzel kot led – ki ni hladen). (3) Z negacijo ne nastanejo vedno pravi protipomenski pari: lep – nelep (nelep ni vedno grd). (4) Posebnost je t. i. sinantonimija, pri kateri gre samo za navidezno protipomenskost, saj sta leksema sopomenki, npr. polprazen – polpoln. Avtorica sprejema trditev nekaterih teoretikov, da so protipomenke in sopomenke najbolj sorodne besede v jeziku. Analiza sestavin namrec pokaže, da imajo sopomenke in protipomenke vecino enakih pomen­skih sestavin. Sopomenke se razlikujejo med seboj po enem seman-ticnem elementu nižjega ranga, protipomenke se razlikujejo po zelo pomembnem semu. Razlika je tudi v tem, da imata sopomenki samo razlicna sema, protipomenki pa nasprotna. Protipomenski par sestavljata dva clena, ki imata v leksikalnem sistemu enako vrednost ali pa je eden oznacen (markiran) in drugi ne­oznacen (nemarkiran), pri cemer gre za izhodišce, na katerem temelji protipomenskost: globok – plitev se nanašata na globino, ne na plitvost: ki ima veliko globino – ki ima majhno globino. Tako je nemarkirani clen v tem primeru globok. Nemarkirani clen vsebuje nominalno in kontrastno komponento, je pomensko superioren, navadno pozitiven, markirani pa ima samo kontrastno sestavino. Pri vecpomenskih proti­pomenkah imajo nemarkirane protipomenke vec pomenov kot marki­rane: dober – slab (11 : 6),17 markirane pa vec derivacij. Prave protipomenke avtorica deli: 1. glede na strukturo semov: protipomenke z leksikaliziranim arhi­semom in protipomenke z neleksikaliziranim arhisemom: moški – ženska (leksikalizirani sem: oseba), poletje – zima (leksikalizirani sem: letni cas); vojna – mir (neleksikalizirani sem: stanje z oboro­ženim spopadom – stanje brez oboroženega spopada); 2. glede na vsebino osnovnih pomenov, izkljucujoc arhiseme, torej glede na nasprotnopomenske seme, npr. prisotnost – odsotnost, ak­tivnost – neaktivnost, pozitivno – negativno, velik – majhen; Število velja za srbšcino. Pri nas takih analiz po mojem vedenju še ni. 3. glede na stopnjevanje in nestopnjevanje: a) stopnjujejo se gradacijske protipomenke oziroma protipomen­ke, katerih pomeni so v kontrarnem odnosu; samo gradacijske protipomenke imajo markirani in nemarkirani clen in se lahko stopnjujejo,18 z njimi se lahko uporabljajo izrazi za kolicino; b) protipomenke, katerih pomeni so v komplementarnem odno­su, se ne stopnjujejo; negacija enega clena je pomensko enaka dru­gemu clenu (živ – mrtev, neživ = mrtev); 4. glede na strukturo: na enakokorenske19 (tudi: gramaticne ali afiksalne) in raznokorenske (ali leksikalne). Z negacijo lahko nastane navidezna ali prava protipomenka. Lahko npr. dobimo pridevnik, ki nima tocno dolocenega pomena (velik – nevelik), za te pomene se pogosteje od predpone ne- uporabljajo izpeljave z -ast. Protipomenski pridevnik s predpono ne- ima tocno omejen pomen in se ne stopnjuje (živ – ne­živ). Lahko pa nastane pridevnik z novim pomenom. Na koncu je obravnavana še konverzija. V konverzivnem odnosu so lahko glagoli: vzeti – dati, samostalniki: mož – žena, sestra – brat, uci­telj – ucenec, pridevniki: ožji – širši, svetlejši – temnejši, mlajši – starejši (ce je Marko starejši, je Peter mlajši), predlogi: izpod – iznad. Avtorica navaja nekatere avtorje, ki med konverzive štejejo glagole dajanja (dati – vzeti) in samostalnike, ki izražajo sorodstvene odnose (brat – sestra, ded – vnuk). Sama pa zakljucuje, da so konverzivi lahko protipomenke, lahko pa ne. Zadnji del razprave je posvecen protipomenkam v konte­kstu in v t. i. mentalnem leksikonu. Slovarji asociacij in druge raziskave potrjujejo, da je v leksikalnem sistemu verjetno najmocnejša pomenska zveza med pravimi protipomenkami. 3.1.1.17 B. T. Sue Atkins in Michael Rundel Avtorja prirocnika The Oxford Guide to Practical Lexicography obrav­navata protipomenskost v poglavju »Smer odnosa: razlike« (2008: 141–144). Ugotavljata, da je sopomenskost razmeroma redka, proti­ 18 Avtorica opozarja, da se tudi negradacijski pridevniki lahko stopnjujejo: zdrav – bolan. 19 Nekateri jezikoslovci štejejo k protipomenkam samo enakokorenske (npr. Simeon 1969). pomenskost pa pogostejša. Locita tri vrste protipomenskosti: komple­mentarno, kjer ni mogoce stopnjevanje (mrtev – živ), polarno, kjer so med izrazoma vmesne pomenske stopnje (dober – slab), in smerno, kjer je vec tipov protipomenk: smerne (sever – jug, gor – dol) (angl. directions), parne (moški – ženski, konveksen – konkaven) (angl. coun­terparts), diametralno nasprotne (zacetek – konec, vrh – dno) (angl. antipodals), reverzivne (pojaviti se – izginiti, zapakiran – nezapaki-ran, tesen – netesen, vroc – leden) (angl. reversives). Konverzijo štejeta k pomenskim razlikam, ne pa k protipomenkam. 3.1.1.18 Lana Hudecek, Milica Mihaljevic in Bruno Nahod Avtorji dela Hrvatski terminološki prirucnik (2009: 36–41) definirajo protipomenke kot besede z dolocenim številom skupnih pomenskih se­stavin (semov) in eno razlicno sestavino. Protipomenskost je simetricen odnos. Vecpomenske besede vstopajo v vec protipomenskih odnosov z deli svojih pomenov. Protipomenke delijo glede na: 1. besedno vrsto nosilca protipomenskosti (samostalniki, pridevniki ipd.), 2. tvorjenost (netvorbene/raznokorenske ali prave protipomenke, tvorbene/enakokorenske ali neprave protipomenke), 3. število clenov protipomenskega niza (dvoclenske, troclenske, vec­clenske), 4. možnost stopnjevanja in medclene (komplementarne in kontrarne). Komplementarne protipomenke imajo dva clena (živ – mrtev), se ne stopnjujejo in nimajo vmesnih clenov. Stopnjevalne ali kontrarne imajo vmesne clene. Glede na pomen se lahko protipomenke delijo še drugace: (1) glede na smer delovanja so vektorske (usmerjeno delovanje: izstopiti – vstopiti) in nevektorske (neusmerjeno delovanje: govoriti – molcati), (2) glede na vrsto delovanja in aktante (isto delovanje, razlicni aktan-ti: kupovanje – prodajanje, razlicno delovanje, isti aktanti: zgraditi – porušiti). 3.1.2Slovenski jezikoslovci o protipomenkah V nadaljevanju podajam kratek pregled obravnave protipomenk v slo­venski jezikoslovni literaturi: v slovnicah, slovarjih, razpravah. Izhodišcna dejstva: (1) Slovenci še nimamo protipomenskega slo­varja, sopomenski pa je v nastajanju oziroma bo kmalu koncan. (2) S protipomenskostjo smo se ukvarjali manj kot drugi slovanski narodi (Hrvati, Srbi, Slovaki, Cehi, Rusi). V seznamu uporabljene literature, ki ga na koncu svojega magistrskega dela Antonimija u hrvatskome je­ziku navaja Ljiljana Šaric (Šaric 1994), ni npr. nobenega slovenskega navedka. (3) Leta 2001 je Manuela Knezoci na mariborski Pedagoški fakulteti pod mentorstvom dr. Irene Stramljic Breznik napisala diplom­sko nalogo z naslovom Antonimija in antonimi v SSKJ. Avtorica je v uvodu zapisala: Antonimi so vsekakor zanimiv jezikovni pojav, ki pa mu v slovenskem prostoru ni bilo namenjene veliko pozornosti (sodec po dostopni litera­turi, ki obravnava antonimijo), kar pa ni presenetljivo, ce upoštevamo dejstvo, da je tudi pomenoslovje relativno mlada veda. (Knezoci 2001: 7) Pri analizi protipomenk v SSKJ se Knezocijeva sklicuje na LjiljanoŠaric ter na slovenski avtorici Marijo Golden in Ado Vidovic Muha. Na koncu pregleda slovenske jezikoslovne literature o protipomenkah zakljuci: Iz tega pregleda je razvidno, da so antonimi v slovenski strokovni li­teraturi in v novejših ucbenikih ter slovnicah definirani bolj ali manj podobno, nekoliko podrobneje jih je predstavil J. Toporišic, najbolj pa sta jih razclenili M. Golden in A. Vidovic Muha […]. (Knezoci 2001: 12) (4) Morda razmeroma dolgo vztrajanje pri preprostem definiranju pro-tipomenk (besede z nasprotnim pomenom) pojasni dejstvo, da so tuji avtorji, ki so protipomenskost natancneje raziskali in razclenili (npr. Apresjan, Novikov, Lyons itd.), navedeni šele v literaturi pri Goldnovi (1997) in Muhovi (2000). Lyonsovo teorijo protipomenskosti povzema in kaže na razvi­jajoco se teorijo o protipomenkah prevedeni Knaurov Veliki splošni leksikon v osmih knjigah (1997). Slovar daje prednost protipomen­ki, ki jo definira kot besedo z nasprotnim pomenom, loci kontra­diktorne (ljubezen – sovraštvo), kontrarne (vprašati – odgovoriti) in komplementarne protipomenke (brat – sestra), ki pa jih ne pojasni natancneje. Na pojmovanje protipomenskosti pri Hrvatih (LjiljanaŠaric) in na zacetku pri Slovencih (Marija Golden) je verjetno moc­no vplival Lyons (Lyons 1991, 1995). Zanimivo je, da se ruska teori­ja pri nas ni uveljavila. Novejše ali izcrpnejše informacije ne prinaša niti Slovenski veliki leksikon (prva knjiga 2003), ki je izšel pet let kasneje in protipomenke definira kot pomensko nasprotne besede ali besedne zveze. Kot primere navaja bel – crn, hudic – angel, svetlo sonce – temni oblaki. 3.1.2.1 Prikazovanje protipomenskosti v slovenskih slovnicah, pravopisih, slovarjih V starejših slovenskih slovnicah, ki še ne obravnavajo pomenoslovja, se tudi protipomenskost ne omenja, ceprav bi protipomenske zglede sicer lahko našli. Antonim se kot iztocnica ali jezikoslovni termin prvic po­javi v slovarju v 60. letih, v slovenskih slovnici pa v 70. letih 20. stoletja. 1. Kratka slovenska slovnica za pervence J. Muršca (1847) ima na kon-cu poglavje »Razen pomen besed«, kjer prikazuje vecpomenskost: rak t. j. žival, t. j. bolezen, zadnji zgled je protipomenski: suho t. j. ne mokro. 2. Anton Breznik v slovnicah iz let 1921 in 1924 protipomenk ne omenja. V Slovenski slovnici iz leta 1934 v poglavju »Stilistika« go-vori o sinonimih ali istoznacnih izrazih (str. 247), ki slabo vplivajo na slog, saj ga razblinijo. »Ker se z naslednjo besedo zabriše vtis prejšnje besede, n. pr. pri meni imaš še vedno pribežališce in zave­tje (Jurcic, Grad Rojinje […]).« Protipomenk še ne navaja, pac pa tako v tej izdaji slovnice kot v prejšnjih v poglavju o figurah govori o antitezi, paradoksonu, klimaksu in oksimoronu: »Vcasih stavimo dve besedi v nasprotje, da jih poudarimo […]: Ne združenja – lo­citve zdaj so casi! Prej bogstvo mi – zdaj lepa stvar.« 3. Tudi Slovenska slovnica za tretji in cetrti razred srednjih in soro­dnih šol (1941), pri kateri je ob Brezniku sodelovalo še vec avtorjev, v dodatku piše o rabi besed in navaja trope in figure. Pri stavc­nih figurah (str. 106) govori o antitezi, ki jo slovensko imenuje nasprotna stava in opiše takole: Antiteza veže dva nasprotujoca si pojma v miselno celoto: Ko bi rad zmer­jal, se priklanjaš; ko bi rad klofutal, božaš; ko bi moral govoriti resnico, lažeš. – Ne združenja, locitve zdaj so casi. – Pepelni dan ni dan vec tvoj, tvoj je vstajenja dan. 4. Slovenska slovnica20 iz leta 1947 ima poglavje »Pomen besed« (str. 43), posebej pa obravnava samo sopomenke. 5. V slovenskih pravopisih 1950 in 1962 se protipomenka ali anto­nim ne navajata kot iztocnici niti kot slovaropisna elementa. 6. Bajec-Kolaric-Ruplova Slovenska slovnica iz leta 1968 protipomenk ne omenja. V Slovenski slovnici istih avtorjev iz leta 1973 je v poglav­ju »Pomeni besed« razdelek Soznacnice (str. 117), ki so definirane kot »Take besede s podobnim pomenom, ceprav so iz razlicnih kore­nov, imenujemo soznancnice ali sinonime.« Slovnica opozarja na to, da v nekaterih stalnih zvezah zamenjava soznacnic ni mogoca. 7. V prvi Toporišicevi slovnici Slovenski knjižni jezik, ki je izhajala po delih (1965., 1966., 1967. in zadnji del 1971. leta), je v drugi knjigi poglavje »Nauk o besedi« (str. 87–92), kjer so prikazani pomeni be-sede jezik. Na druga podrocja pomenoslovja avtor še ni segel. 8. Iztocnica antonim se prvic pojavi v Slovarju tujk Franceta Verbinca (1968), kjer je pojasnjena kot pomensko nasprotna beseda. Navede­ni pa so naslednji primeri: belo – crno, resnica – laž, dober – slab. Tu je tudi opozorilo, da je nasprotje antonima sinonim, uporabnik pa naj primerja še homonim in paronim. 9. V prvi knjigi SSKJ, izdani leta 1970, sta iztocnici antonim in protipomenka. SSKJ daje prednost antonimu, ki je prikazan kot: beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je crn. V gradivu za slovar sta bila po Besedišcu slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (1998) še dva leksema iz te bese­dne družine: antonimija in antonimen, iz besedne družine proti­pomenka pa protipomenski. Ker je bilo premalo izpisov, ti leksemi niso iztocnice. 20 Avtor/avtorji niso navedeni, pac pa je zapisano »sestavil uredniški odbor«. Iz bese­dila je jasno, da gre za delo Antona Bajca, Rudolfa Kolarica in Mirka Rupla. Jakob Šolar zaradi ideološke neprimernosti ni zapisan kot avtor. 10. Protipomenke so razmeroma skromno prikazane tudi v Toporiši-cevi Slovenski slovnici iz leta 1976. V stvarnem kazalu je navede­na samo zveza antonimen pridevnik, antonima ali protipomenke ni, ceprav v poglavju »Besedoslovje«, natancneje v podpoglavju z naslovom »Pomen besed« (str. 95), avtor protipomenke obravna­va: »Besede so med seboj povezane še drugace, npr. po nasprotju (prim. velik – majhen, bel – crn, spredaj – zadaj, zgoraj – spodaj) – take imenujemo antonimi [...]« Vodilka antonimen pridevnik pravzaprav kaže na protipomenske pridevniške dvojice, ki jih je Toporišic definiral kot dvojice, »ki izražajo nasprotujoci si la-stnosti predmetov, npr. mlad – star, dober – slab, velik – majhen« (str. 265). 11. Od Nove slovenske skladnje (1982) dalje Toporišic uporablja slo­vensko izrazje, na kar je opozoril v opombi (str. 347). V stvarnem kazalu se tako še pojavlja antonim, ki opozarja na stran, kjer je avtor pojasnil, da se je odlocil za domaca poimenovanja. V drugem delu vseh podomacenih imen je -pomenka (protipomenka – anto­nim, sopomenka – sinonim, vecpomenka, nadpomenka – hipernim, podpomenka – hiponim), ne pa -imenka, kar bi bilo dobesedno prevedeno, in je tako »v ospredju pomen« (str. 347). V poglavju »Strukturalno pomenoslovje besed« je Toporišic s stališca struk­turalnega jezikoslovja navedel zelo pomembno vlogo protipomenk pri pomenski analizi: Strukturalno nam je tisto pomenoslovje besed, ki pomene doloca s t. i. pomenskimi sestavinami (PS), dolocenimi z medbesednimi na­sprotji; poleg tega uporablja še metodo kontroliranja s so- in protipo­menkami v identicnem besedilu, odgovarja pa si tudi na vprašanje o nad- in podpomenkah. 12. V šolski slovnici Franceta Žagarja (Žagar 1985: 56) so v poglavju »Besedoslovje« protipomenke opisane kot besede nasprotnega po­mena, kot primer je naveden par veselje – žalost. 13. Kot zanimivost omenimo še Žagarjevo delo Pouk slovenske slovnice in pravopisa v višjih razredih osnovne šole iz leta 1987, ki ga avtor imenuje »empiricna didaktika poucevanja slovenske slovnice« (str. 7) in kaže na širjenje vedenja o protipomenkah v šolah. Avtor v poglavju »Besedoslovje in besedotvorje« po raziskavi ugotavlja (str. 98), da so »protipomenke […] podobno kot nadpomenke ucencem zlahka prihajale na misel«. Ucenci so ob pricakovanih protipomen­kah navajali tudi nepricakovane: ob gladek – hrapav tudi gladek – naguban, gladek – grob. 14. Toporišic je v Enciklopediji slovenskega jezika (1992) dal prednost protipomenki pred antonimom. Pri definiranju pa je ostal pri sploš­nem opisu: Beseda (besedna zveza) nasprotnega pomena, npr. v parih: crn – bel, pameten – neumen, veren – neveren, angel – hudic, dan – noc, življenje – smrt, mladost – starost, dobro – zlo, delati – pocivati, gor(i) – dol(i), plus – minus, v nekem smislu tudi v – iz, od – do; prim. še majhen – velik, majhen – odrasel, vse – nic. 15. V ucbeniku Slovenski jezik in sporocanje 2 (1998) Toporišic obrav­nava protipomenke (str. 93) kot besede z nasprotnim pomenom. Za ilustracijo primerja zveze z velik in majhen ter mali v SSKJ, jim poišce sopomenke in tem protipomenke. 16. V cetrti, prenovljeni in razširjeni izdaji Toporišiceve Slovenske slovnice (2000) v stvarnem kazalu ni vec besede antonim, ampak sta navedeni protipomenka in protipomenskost. Protipomenke so obravnavane kot podpoglavje besedoslovja in so definirane kot be-sede z nasprotnim pomenom (120–121), ki jih poznajo vse besedne vrste. Kot primeri pa so navedene razlicne vrste protipomenk, ki pa jih avtor ne poimenuje in ne loci, ampak si sledijo po abecedi. K protipomenkam ne šteje t. i. inverznih izrazov. Toporišic sopo­stavlja primere iz SSKJ (velik clovek/veliko mesto – majhen clovek/ majhna vas/majhen dom), ki jim poišce še sopomenke, tem pa spet protipomenke. Iz tega sledi zakljucek, da so protipomenke »v slo­varopisju pomembne tudi zaradi tega, ker z njimi lahko nadzoru­jemo, ali so razlicni pomeni katere besede doloceni pravilno«. V poglavju o protipomenkah Toporišic obravnava tudi posebno sku­pino besednih parov, ki jih ne šteje k protipomenkam. Te imenuje »inverzne (obrnjene) pomenke, tj. po dve besedi, ki tvorita nekak par na podlagi dolocene razlicnosti«: mož – žena, kupovati – pro-dajati, dajati – jemati, ženin – nevesta. 17. Slovenski pravopis (2001) protipomenk ne navaja, v slovarskem delu pa daje prednost protipomenki pred antonimom. Prav tako v Slovarcku izrazja (Pravila, str. 205), kjer je protipomenka iztocni-ca, opisana kot beseda (besedna zveza) z nasprotnim pomenom, npr. crno – belo, dan – noc, gori – doli, sem – tja, leci – vstati, imeti rad – sovražiti, biti všec – ne ugajati. 18. V drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji SSKJ (2014) sta antonim in protipomenka prikazana enako kot v prvi izdaji. 3.1.2.2 Prikazovanje protipomenskosti v slovenski jezikoslovni teoriji Natancnejše razclembe protipomenskosti, navezujoce se na pomembne tuje jezikoslovce (Lyons, Filipec, Apresjan in drugi), prihajajo v sloven-ski jezikoslovni prostor od 90. let 20. stoletja naprej. Uvajajo jih zlasti Marija Golden, Ada Vidovic Muha, France Novak in drugi. Marija Golden Marija Golden (1997: 218–219; 2001: 261–263) pri dolocanju protipomen­skih razmerij izhaja iz tega, koliko leksemov je v protipomenskem razmerju. Leksem »navezuje toliko protipomenskih razmerij, kolikor ima (binarnih privativnih) pomenskih oznak, po katerih se njegov pomen sistematicno21 razlikuje od pomenov drugih leksemov« (str. 218). Tako kot Lyons loci tri protipomenska razmerja: dopolnjevalnost, nasprotnost (antonimnost) in konverznost. Pomensko nasprotje je lahko binarno ali nebinarno: 1. dopolnjevalno pomensko nasprotje je binarno, tvorita ga dva (živ – mrtev, porocen – samski, moški – ženska) nestopnjevalna leksema, kjer zanikanje enega od izrazov v paru protipomenk (ne živ, ne poro-cen, ne moški) implicira zatrjevanje drugega (mrtev, samski, ženska); 2. protipomensko (antonimno) razmerje je nebinarno, obstaja med dvema leksemoma, ki se stopnjujeta, tj. med njima obstaja vec le­ksemov, ki izražajo vecjo ali manjšo stopnjo izhodišcne ali koncne lastnosti: npr. mrzel – mlacen – topel – vroc; 21 Sistematicna so po Goldnovi (1997) tista pomenska razmerja med leksemi (ne tipa knjiga – dež), ki omejujejo pomenska razmerja drugega leksema. To ponazori s pri­merom star. Kruh je star ali svež, clovek je star ali mlad, obleka je stara ali nova. 3. konverznost, kjer gre za razlicna osebka, je binarno protipomen­sko razmerje (kupiti – prodati). Nebinarno razmerje, ki ga »nekateri poimenujejo s splošnim izrazom nezdružljivost (inkompatibilnost)«, tvori vec leksemov, npr. podpo­menke dolocene taksonimije: narcisa, marjetica, zvoncek, vrtnica … Ada Vidovic Muha Drugacno razdelitev protipomenk je predstavila Ada Vidovic Muha v uvodu v Slovar slovenskih homonimov Júlije Bálint (Vidovic Muha 1997: 8). Loci štiri tipe protipomenskosti (antonimije): (1) zamen­javna (konverzna): dati – dobiti (»obe protipomenki se nanašata na isto predmetnost, ki pa je razlicno osmišljena«); (2) usmerjena (vektorska): priti – oditi (»ena protipomenka pogojuje drugo«); (3) skrajnostna (polarna) z obveznim vmesnim clenom: velik – (srednji) – majhen; podskupina te je stopnjevalna (gradacijska): vrel – vroc – topel – (mlacen)/srednji) – hladen – mrzel – leden; (4) dopolnjevalna (komplementarna): moški – ženska, oce – mati, dan – noc (»en clen tvori z drugim celoto«). Podrobneje pa je protipomenskost prikazana v monografiji Sloven-sko leksikalno pomenoslovje (Vidovic Muha 2000: 169–174) in nekoliko dopolnjeno v clanku »Medleksemski pomenski razmerji – sopomen­skost in protipomenskost« (Vidovic Muha 2005: 215–220). Za proti­pomenskost je znacilna parnost. Znotraj istega vecpomenskega leksema so lahko razlicni protipomenski pari. Denotati protipomenskih parov pripadajo skupnemu pojmovnemu ali pomenskemu polju (npr. razse­žnost v prostoru: dolg – kratek). Vidoviceva deli protipomenke glede na aktantske vloge v povedi na: 1. zamenjavne ali konverzivne (znacilna sprememba delovalniških vlog): dati (prvi aktant (A1) da kaj (A3 ) drugemu aktantu (A2)) – dobiti (drugi aktant (A2) dobi kaj (A3) od prvega (A1)), prodati – kupiti ipd.; 2. dopolnjevalne ali komplementarne (množica z dvema elemen­toma, med katerima je locno razmerje, locni veznik ali): moški ali ženska, noc ali dan, vojna ali mir, zunaj ali notri, tu ali tam; a)podskupina t. i. razmerne svojilnosti (ce je nekdo brat, mora imeti sestro/brata, ce je nekdo stric, mora imeti necaka/necakinjo ipd.): brat – sestra, stric – necak, mož – žena; 3. skrajnostne ali polarne (trielementna množica – med obema skrajnostma je srednja vrednost): velik – nevelik – srednji – nemaj-hen – majhen. Sem sodijo zlasti lastnostni pridevniki, ki poimenu­jejo merljive razsežnosti v prostoru, casu, teži: dolg – kratek, mlad –star; prislovno izražene prostorske in casovne razsežnosti (ki ne sodijo k dopolnjevalnim protipomenkam), lahko glede na absolu­tno orientacijo v prostoru: sever – (vzhod – zahod) – jug, vzhod …, stari vek – (srednji vek) – novi vek, zacetek – (sredina) – konec, ali relativno glede na govorecega zgoraj – (tu) – spodaj, levo – (tu) – desno; a)podskupina stopnjevalna ali gradualna protipomenskost, pri kateri gre za hkratno in vzporedno leksikalno premikanje po skali ene in druge protipomenke proti srednji vrednosti: vrel – vroc – topel – (srednji) – hladen – mrzel – leden; 4. usmerjena ali vektorska protipomenskost (trielementna množi-ca, pri kateri je srednja vrednost zakrita, med dvema glagoloma je vzrocno-posledicno razmerje, uresnicitev enega dejanja je pogojena z uresnicitvijo drugega): priti – oditi, zapreti – odpreti, roditi – umreti. A. Vidovic Muha je protipomenskost še podrobneje prikazala v clan-ku »Medleksemski pomenski razmerji – sopomenskost in protipomen­skost« (Vidovic Muha 2005: 215–220). Natancneje opredeli t. i. raz­merno svojilnost kot vzrocno-posledicno razmerje: stric – necak (moški je stric, ker/ce ima necaka). Podskupino skrajnostnih protipomenk ime­nuje stopnjevitostna protipomenskost (prej: stopnjevalna). France Novak France Novak obravnava protipomenke v jeziku slovenskih protestant-skih piscev 16. stoletja v okviru pomenske skupine. Pomen sestavljajo glavne in posebne pomenske sestavine. Protipomenke se razlikujejo po posebnih pomenskih sestavinah: Pomenska skupina združuje tudi antonime ali protipomenke, ker je glavna pomenska sestavina ista, posebna pomenska sestavina pa je ravno naspro­tna. Protipomenskost je postavljena na sestavino, ki je v okviru kake sku-pine najpomembnejša. Ko smo na nivoju pomenske skupine, stopi glavna pomenska skupina, na podlagi katere se je skupina izoblikovala, v ozadje, odlocilne pa postanejo sestavine, ki urejajo razmerja med posameznimi cle­ni skupine.(Novak 2004: 50) Kot primer protipomenskosti navaja zveze za prijatelj in sovražnik (Novak 2004: 50). Protipomenke so po Novaku pomembno slogovno sredstvo. V poglavju »Figuralne stalne zveze« namenja veliko pozorno­sti merizmom in dvo- ali vecclenskim nizom. Tu obravnava tudi t. i. protipomenski niz, ki bi ga po mnenju avtorja »lahko prišteli« k nava­dnemu vezalnemu nizu. Taki nizi poživljajo pripoved z nasprotnimi iz­razi: Deklice inu Hlapzhizhi, Moshye, Shene inu Vduue. (Novak 2004: 204–211) Novak ugotavlja v protestantskih besedilih še rabo posamezne be-sede v »nasprotnem (antonimnem) pomenu« v dolocenem sobesedilu, kar imenuje preobrnitev. To jezikovno sredstvo je sorodno z besedno igro in je mocno slogovno oznaceno. Takih primerov pa ni veliko. Sem bi lahko šteli besedo junak, ki ima v sobesedilu pomen protipomenke: ty nashi .uperniki, ty Pape.niki .o ty i.ti Iunaki, kir so .taro prauo Boshyo vero … preobrnili pre.tauili. (Novak 2004: 173) 3.2 Pregled delitev ProtiPomenk Izbor besednih dvojic, s katerimi so ilustrirane vrste pomenskih nasprotij v jezikoslovni literaturi, je razmeroma ozek. Da bi pri­kazala, kako razlicni ali podobni so pogledi na protipomenskost, sem za zelo shematicen pregled izbrala nekaj primerov in izdelala preglednico: kateri avtor navaja to (ali podobno) dvojico, v katero kategorijo pomenskega razmerja jo uvršca in kako poimenuje vrsto protipomenskosti. Preglednica 1: Delitev protipomenk pri nekaterih avtorjih glede na navedene primere Lyons 1968,1991,1995 Apresjan 1974,1997,2000 Novikov 1982 Schippan 1984 Mistrík 1985 protipomenka zaceti biti kje –prenehati biti kje protipomenkavektorska nasprot­nost protipomenka protipomenka konverznost protipomenka delovanje –unicenje rezultatatega delovanja protipomenka protipo­menka tip ´R´ – ´ne R´ protipomenkakomplementarnanasprotnost protipomenka protipomenka kontrarnost –vmes gradacijskicleni protipomenka par excellence protipomenka skrajna polalestvice protipomenkakontrarnanasprotnost protipomenka protipomenka kontrarnost –vmes gradacijskicleni protipomenka nasprotnausmerjenostv prostoru komple­mentarnost ni protipomenka protipo­menka pola neke enote komple­mentarnost ni protipomenka protipomenka kontradiktornost ni prehodne–stopnje aligradacije pomena konverzija ni protipo­menka protipomenskakonverzija konverzija ni protipo­menka protipomenka konverznostrazlicniudeleženci Filipec 1985 Gocev 1989 Dolník 1990 Šaric 1994 Golden 1997 protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka komplementarna protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka gradacijska protipomenka kvalitativna protipomenka stopnjevalna(gradacijska) protipomenka gradacijska protipomenka gradacijska protipomenka kvalitativna nebinarnorazmerje pomenskanasprotnost(protipo­menskost) protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka vektorska protipomenka koordinacijska protipomenka kontradiktorna protipomenka komplementarna protipomenka komplementarna protipomenka komplementarna binarno razmerje dopolnjevalnost protipomenka konverzija protipomenka ce gre za istiosebek, sicer ne protipomenka konverzivna binarnorazmerje konverznost Preglednica 2: Delitev protipomenk pri nekaterih teoretikih glede na vrsto Grickat glede na razmerje med pomeni vecpomenskih disjunkcija: žival – rastlina leksemov popolne nepopolne Lyons protipomenskost komplementarnost konverzija Apresjan zaceti – prenehati delovanje – unicenje rezultata R – ne R, z – brez skrajna pola usmerjenost v prostoru pola kvaziantonimi Novikov kontrarna nasprotnost komplementarna nasprotnost vektorska nasprotnost pragmaticne protipomenke kvaziprotipomenke Schippan protipomenskost komplementarnost konverzija Mistrík kontrarne (korelativne) kontradiktorne (komplementarne) konverzne kontekstualne Filipec polarne gradacijske vektorske kontrarne kontrastne kontradiktorne nekontrastne nepolarne konverzivnost enantiosemija poliantonimija Gocev komplementarne gradacijske koordinatne vektorske Dolník komplementarne vektorske gradacijske Šaric konverzivne vektorske kvalitativne koordinacijske komplementarne raznokorenske enakokorenske enantiosemija Kobozeva komplementarne vektorske kontrarne Dragicevic prave konverzija neprave kontekstualne popolne nepopolne pragmaticne navidezne Golden protipomenskost dopolnjevalnost konverznost zamenjavne (konverzivne) dopolnjevalne (komplementarne) razmerne svojilnosti (podskupina dopolnjevalnih ali komplementarnih protipomenk) skrajnostne (polarne) stopnjevalne/stopnjevitostne (gradualne) (podskupina skrajnostnih protipomenk) usmerjene (vektorske) Pregled obravnav protipomenk pokaže, da je na pojmovanje, kaj so pro-tipomenke, mocno vplival Lyons s svojo delitvijo (Schippan, Golden), ki je komplementarnost in konverzijo izlocil iz protipomenskosti. Prav tako jo izloci Dragiceviceva, sicer pa jo jezikoslovci uvršcajo k protipo­menskim odnosom. Samostojno delitev ima Apresjan. 3.3 obravnava Posameznih vidikov ProtiPomenskosti Splošnim razpravam, kaj so protipomenke, so sledile podrobnejše ana­lize njihovih lastnosti. Vec clankov je posvecenih t. i. srednjemu clenu, tvorbenim znacilnostim ipd. 3.3.1 Tvorba protipomenk in sredstva protipomenskosti 3.3.1.1Stefana Kaldieva-Zaharieva Bolgarska jezikoslovka ugotavlja (str. 261–269), da so protipomenski pari iz raznokorenskih leksemov nastali neodvisno drug od drugega – kot odraz mišljenja. To je znacilno za osnovne, stare protipomenke, npr. visok – nizek. Kasneje so nastale t. i. enakokorenske protipomen­ke, tvorjene npr. z razlicnimi predponami. Pojav se imenuje leksikalna protipomenskost in ga raziskuje besedotvorje. Protipomenke nastajajo po dolocenih vzorcih in imajo pomembno vlogo v besedotvorju. Pri enakokorenskih protipomenkah je najpogostejše tvorbeno sredstvo predponjenje tako pri pridevnikih, samostalnikih na -ost in glagolih. V bolgarskem jeziku sta pri pridevnikih in samostalnikih zelo pogosti protipomenski predponi ne- (okoli 200 primerov) in brez- (okoli 60 pri­merov): brezsistemski – sistemski, brezgrešen – grešen ali tuja a-, kot par sta mogoci predponi ne- – pre-: nenasiten – prenasiten. Avtorica navede predpone, ki se v bolgaršcini za protipomenskost pridajajo enakokoren-skim glagolom: iz-, do-, na-, od-, pod-, za-, raz- ipd. 3.3.1.2Antica Menac Hrvaška jezikoslovka Antica Menac se ukvarja s primerjanjem proti­pomenk v hrvaškem in ruskem jeziku. V prvem clanku (1988: 221– 226) je raziskovala srednji clen pridevniških protipomenk, v drugem (1993) pa pridevniške protipomenke s predpono ne-. Srednji clen, ce je en sam, je lahko pomensko bolj oddaljen od ene od protipomenk. Ce protipomenski niz tvorijo trije leksemi, so ti v rušcini lahko (1) razno­korenski: mlad – prileten – star; (2) srednji clen pri raznokorenskem protipomenskem paru se tvori z dodatkom predpon ne-, brez-, npr.: visok – nevisok – nizek, (3) prvega dela zloženk pol-, malo- ali (4) s pripono izhodišcni protipomenki: star – starejši – nov ipd. Tudi v hr-vašcini so lahko vsi cleni raznokorenski (1), manj pogost kot v rušcini je tip srednjega clena s predpono ne- (2), ki je v hrvašcini najpogosteje pomensko bližje enakokorenskemu clenu brez nikalne predpone, (3) mogoce ga je tvoriti s predpono pol-: trd – poltrd – polmehek – mehek, kjer sta srednja clena pomensko blizu, (4) ali s pripono: bel – belkast – crn. Srednji clen je lahko primernik pridevnika, kar v rušcini ni mo­goce: blizek – bližji – dalek. Pri enakokorenskih protipomenkah lahko temelji protipomenskost na razlicnih prvih delih zloženk: kratkorocen – srednjerocen – dolgorocen. Kot srednji clen se glede na pomen lahko uporabljajo pridevniške manjšalnice s predponami na-, o-, pri-, pro-, npr.: malen – omalen – velik. V clanku (1993: 221–226) o problematiki pridevniških protipo­menk Menceva ugotavlja, da so pridevniki s predpono ne- pogosti tako v rušcini kot v hrvašcini. S predpono ne- se lahko izrazi (1) proti­pomenskost: miren – nemiren, (2) pri cemer imajo nekateri pridevni­ki tudi vzporeden raznokorenski par: poln – prazen in poln – nepoln,22 (3) lahko se negira vsebina, prava protipomenskost pa se izraža z ra­znokorenskim pridevnikom: cist – necist nasproti cist – umazan, (4) pridevnik z ne- je srednji clen med dvema raznokorenskima protipo­menkama: enak – neenak – razlicen, kar je v hrvašcini pogosteje kot v rušcini. 3.3.1.3Ljiljana Šaric Ljiljana Šaric (Šaric 1992: 177–191) v že omenjenem clanku opozarja tudina besedotvorne znacilnosti protipomenk v hrvaškem jeziku. Šariceva loci morfološko povezane in nepovezane protipomenke (dobro – slabo, oženjen – neoženjen). Za anglešcino so za tvorbo protipomenk npr. zna-cilne predpone un-, in-, a-, non-, i-in poponski par -less – -full. V hrva­ 22 V teh primerih gre lahko za razlicne pomene: zdrav – bolan se nanašata na zdravje bitja, organizma, zdrav – nezdrav pa na hrano, zrak, razmere. Lahko pa ne gre ne za negacijo ne za protipomenskost: sumljiv (ki vzbuja sum): sumljiva oseba, nesumnjiv (ki ne vzbuja dvoma): nesumnjiv uspeh. šcini ni protipomenskih popon. Morfološko povezani pari protipomenk imajo enako osnovo. Protipomenski pari se tvorijo s predponami a-, ab-, anti-, brez-, dis-, i-, ne-, protu-, ultra-, super-, pre-, vele-, visoko- ipd., srednji cleni protipomenske verige pa s polu- (polusan), medu- (medukat), o-, po-, na-, pa-, ne- ipd. Za protipomenke, ki izražajo cas, so znacilne naslednje predpone: post-, pred-, pre-, prije-, poslije- ipd. 3.3.1.4 Danko Šipka Šipka (1990: 139–145) opozarja na problem definiranja protipomenk. Protipomenskost je zanj pojav v sistemu leksemov, ki poleg enakih vse­bujejo tudi kontradiktorne in kontrarne seme. Loci leksicno (v protipomenskem odnosu so raznokorenski le­ksemi: crn – bel) in tvorbeno protipomenskost (protipomenskost se realizira med leksemoma z isto osnovo: napad – protinapad). Šipka predstavlja sredstva tvorbe protipomenk v hrvaškem jeziku. Upošteva primere, v katerih gre za en nacin tvorbe (zlaganje ali sestavljanje), bo­disi simetricni ali asimetricni. Pri simetricnem nacinu dobita obe bese­di predpono (amoralen – hipernormalen), pri asimetricnem pa ena (asi­metrija – simetrija). Avtor navaja seznam ugotovljenih protipomenskih predpon, znacilnih za hrvaški jezik (a – 0, a – hiper; ab – 0; ad – sub; anti – 0, anti – pro; brez – 0; de – 0, de – re; dis – 0; do – po, do – od ... – 0 pomeni, da predpone ni). 3.3.1.5 Irena Stramljic Breznik Po letu 2000 nastajajo tudi v slovenskem jezikoslovju podrobnejše ana­lize lastnosti protipomenk. Mednje sodijo zlasti prispevki Irene Stra­mljic Breznik o besedotvorni podobi protipomenk. Irena Stramljic Breznik se osredotoca na besedotvorno podobo protipomenk v slovenskem jeziku na podlagi SSKJ in Slovenskega pra­vopisa 2001 (Stramljic 2007). V slovenšcini so znacilne predponsko tvorjene protipomenke, ki sestavljajo razlicne pare: 1. asimetricne iz nepredponjene in predponjene besede (simetrija – asimetrija), 2. simetricne iz predponjenih besed brez obstojece vmesne nepredpo­njene besede (eksteren – *teren – interen), 3. simetricne iz predponjenih besed z vmesno nepreponjeno besedo (aseksualen – seksualen – heteroseksualen). Predponski morfemi so prevzeti (a-, dia-, kontra-…) in neprevzeti (ne-, pred-, pod- …). Posebej so prikazani domaci predponski morfemi v glagolskih sestavljenkah (do-, iz- …) in v tvorjenkah iz predložne zve­ze za vse samostalnike, glagole in pridevnike (brez-, pred-, nad- …). Pri zloženkah lahko tvorita protipomensko razmerje prevzeti korenski sestavini prvega dela samostalniških ali pridevniških zloženk (npr. dia- – mono-), korenski sestavini drugega dela samostalniških ali pridevni­ških zloženk (anglofil – anglofob), domaci korenski besedi v prvem ali, redkeje, v drugem delu zloženk (mehkolisten – trdolisten, delojemalec – delodajalec). Kot posebnost slovenšcine so navedene protipomenske priredne zloženke, ki se pišejo z vezajem (crno-bel) ali podredne, pisane skupaj (sladkokisel). Avtorica ugotavlja, da slovenšcina tako kot drugi slovanski jeziki omogoca tvorbo protipomenk. Protipomenski par lah­ko sestavljajo besedotvorno razlicni pari besed: netvorjenka – tvorjenka, tvorjenka – tvorjenka, ki je lahko iste ali razlicne besedotvorne vrste. Precej protipomenk je prevzetih, t. i. internacionalizmov (ekstravertiran – introvertiran), del je tudi hibridov iz prevzetih morfemov in domacih korenov (delec – antidelec) ali iz domacih in prevzetih morfemov ob istem korenu (alkoholen – anti/protialkoholen). Veliko protipomenk je tvorjenih z domacimi tvorbenimi morfemi z vsemi besednimi vrstami, omejen je del protipomenk, tvorjen iz predložne zveze (cveten – brez­cveten). Pri zloženkah prevladujejo pridevniki. V SSKJ so po mnenju avtorice navedene le redke najsplošnejše protipomenke, zlasti dvoclen­ske dopolnjevalne. Pri terminologiji protipomenskost ni oznacena. 3.3.2 Srednji clen in binarnost 3.3.2.1 Miloš Kovacevic Bosanski jezikoslovec Miloš Kovacevic (Kovacevic 1993: 189) izhaja zlasti iz ruske teorije in Irene Grickat. Ukvarja se s srednjim clenom med dvema protipomenkama, ki je po njegovem znak pravih proti­pomenk. Samo gradacijske protipomenke so protipomenke v ožjem smislu, ker je med dvema skrajnima pojmoma srednji pojem kot toc­ka, od katere so simetricno oddaljeni protipomenski pojmi. V srbsko--hrvaškem jeziku to vlogo redko prevzemajo zanikane oblike ene od raznokorenskih protipomenk (velik – nevelik – majhen). Taka srednja oblika tudi ni pomensko enako oddaljena od obeh krajnih, ampak je bližje tisti protipomenki, ki jo zanika. Pogosteje se za izražanje srednjega pojma uporablja sintakticna negacija (dober – ni dober – ni slab – slab). To je znacilno tudi za kontradiktorne protipomenke (nezadovoljen – ni nezadovoljen – zadovoljen). Pri komplementarnih protipomenkah se kot srednji clen pojavlja litota (mrtev/neživ/ni živ – ni mrtev/živ), lahko izražena s konstrukcijo niti – niti (dober – niti dober niti slab – slab). 3.3.2.2 Marija Turk Hrvaška jezikoslovka Marija Turk (2002: 519–528) ugotavlja, da poi-menovanje srednji clen za vse vmesne clene med dvema protipomenka-ma ne ustreza, saj je to le en clen, ki je pomensko enako oddaljen od obeh protipomenskih pojmov. Pravi srednji clen je pri raznokorenskih gradacijskih protipomenkah poseben leksem (topel – mlacen – hladen), pri enakokorenskih, tvorjenih s protipomenskimi predponami, pa ne­motivirani leksem (predinfarktni – infarktni – postinfarktni). Ta tip imenuje znotrajleksemski. Clene, ki so pomensko razlicno oddaljeni, imenuje medcleni. Avtorica se v nadaljevanju navezuje na Kovacevica, po katerem je srednji clen pri gradacijskih protipomenkah, kjer ni po­sebnega izraza za srednji clen, lahko izražen s sintakticnimi sredstvi: je jasno – je nejasno – ni jasno, neumen – niti neumen niti pameten – pa-meten; pogoste so litote: Ivan je visok, Peter je nizek, Marko pa ni niti visok niti nizek. Litote dobijo vrednost srednjega clena oziroma imajo vlogo nevtralizacije pomena protipomenk. Avtorica loci vec nacinov tvorbe medclenov: 1. pri zloženkah z negacijo prvega clena: dobrocudan – nedobrocudan – zlocudan;23 23 Primeri so neprevedeni, ce prevod ni mogoc oziroma bi zmanjšal njihovo ilustrativnost. 2. pri raznokorenskih protipomenkah s tvorbo zloženke s prvim de­lom pol-: tvrd – polutvrd – mek; z dodajanjem obrazil: lijep – lje­puškast – ružan, sladak – slatkast – gorkast – gorak ali predpon: nizak – oniži – visok. V komunikaciji se lahko pojavi medclen tudi pri komplementarnih protipomenkah, ki se ne stopnjujejo (resnica – polresnica – laž, resnica – niti resnica niti laž – laž), mogoca je tudi litotizacija: To ni resnica. = To je laž/neresnica. V enem od novejših clankov M. Turk (2006: 87–94) raziskuje pro-tipomensko simetrijo v hrvaškem jeziku. Pri analizi upošteva teorijo informacij. Protipomenski odnos predpostavlja simetricnost, binarni odnos. Odstopanja se lahko pojasnijo s temeljnimi pojmi teorije infor­macij: predvidljivost, redundantnost,24 entropija25 in informacija. Ce je predvidljivost vecja, je informacija manjša. Pri vecji redundanci je pred­vidljivost vecja, informacija pa manjša. Popolna predvidljivost pomeni popolno redundanco in nicno informacijo. To se na podrocju protipo­menskosti kaže z odstopanjem od binarnega nacela: 1. jezik za predvidljive pojme pogosto nima izraza, npr.: neženja (= neoženjen moški) nima para ženja (= oženjen moški), nekate­ri pridevniki s predpono ne- nimajo brezpriponskega para, npr.: nemaren;26 24 Po SSKJ je redundanca lingvisticni in matematicni termin: lastnost znaka, sistema znakov, da prenaša doloceno obvestilo z vec znaki, prvinami, kot je nujno potrebno. Po Velikem slovarju tujk v jezikoslovju pomeni: preobilje, prevelika kolicina slovnicnih ali pomenskih obvestil, v informatiki pa: prisotnost odvecnih elementov v porocilu. Turkova navaja razlago iz Kiševega slovarja Englesko-hrvatski informaticki rjecnik (Zagreb 1993: Školska knjiga:), po katerem je redundanca »lastnost jezika, sestava kodiranja ali sestava znakov, da se v jeziku ali navedenih sestavih pojavlja ponavlja­nje informacij z razlicnimi sredstvi«. 25 Po SSKJ je entropija fizikalni termin: termodinamicna kolicina, ki nastane iz nic pri ireverzibilnih premembah in se ne da uniciti. Po Velikem slovarju tujk pa je to v fizi­ki: termodinamicna kolicina sistema, ki se povecuje pri ireverzibilnih procesih znotraj sistema, mera za delež energije sistema, ki ni na razpolago za opravljanje dela; v ma-tematiki: mera za neurejenost sistema; splošno pa: proces širjenja nereda, stopnjevanja neurejenosti, nazadovanje ali stanje sistema, ki je posledica nakljucnih motenj in ima tendenco razpadanja. 26 V slovenšcini po SSKJ obstaja starinska beseda maren, ki pa ni protipomenka nema­ren. Ta pomeni neskrben, malomaren, neprizadeven, maren pa marljiv, delaven. 2. nekateri pari pridevnikov, pri katerih ima eden predpono ne-, niso v protipomenskem razmerju: slavan – neslavan;27 3. pomeni vecpomenskih besed so lahko v protipomenskem odnosu, lahko pa se uporabljajo v razlicnih kolokacijah, kjer ne gre za proti­pomenskost: parlamentaran (stranka) – neparlamentaran (stranka), neparlamentaran sugovornik (ki ne mara dialoga) pa nima para; 4. praznina na mestu srednjega clena je prav tako posledica predvi­dljivosti, da jezik za obicajne pojme nima izrazov: sveznalica – ne­znalica (ni poimenovanja za tistega, ki kaj zna); 5. razlicni razvoji pomenov vecpomenskih besed privedejo do izgube protipomenskosti: protipomenski par tvorita: bistra voda – mutna voda, ne pa bistar covjek in mutan covjek (z bistar so oznacene clo­vekove duševne lastnosti, z mutan pa njegove moralne lastnosti). 27 Po SSKJ sta mogoci tudi pravi protipomenki: slaven ‘ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava’ – neslaven ‘ki ni slaven’. V hrvašcini ima neslavan pomen sramoten, tako tudi v slovenšcini. V SSKJ je ta pomen oznacen kot evfemizem. 4 slovaroPisna teorija o obravnavi ProtiPomenk v slovarjih V jezikoslovni literaturi obstajajo, kot smo videli, razlicne delitve in opredelitve protipomenk. Leksikografski in terminografski prirocniki, zlasti starejši, posvecajo protipomenkam manj pozornosti kot sopo­menkam. Tudi na to, ali naj bi slovarji, še posebej terminološki, nava­jali protipomenke, pogledi niso enotni, ceprav je v sodobni literaturi pogosto izraženo mnenje, da med pomembne informacije, ki naj bi jih ob razlagah vsebovali slovarji, sodijo sopomenke, protipomenke, paro­nimi ipd., t. i. paradigmaticne informacije (Ilson 2002: 294, 300). Pri pregledu slovarjev pa ugotavljamo, da so protipomenke manj pogosto navedene kot sopomenke, zlasti pa manj dosledno. V nadaljevanju sledi kratek pregled, kako predstavlja problematiko prikazovanja protipo­menk slovaropisna literatura. 4.1 ProtiPomenke v sPlošnih slovarjih Za splošne, tj. neterminološke slovarje je znacilna metajezikovna ube­seditev pomenskih sestavin. Anna Wierzbicka zagovarja tezo o proto­tipskem slovaropisju. Treba je izhajati iz bioloških zmožnosti cloveka in njegove izkušnje, za opis leksemov ni potrebno ekspertno znanje. Slovarska razlaga mora vsebovati tiste komponente, ki so sestavine do­locene besede (Žele 2001/02: 54). Ali sodi sem tudi prikazovanje pro-tipomenskih razmerij? 4.1.1Ljiljana Šaric Šariceva ugotavlja (2007: 142–165), da so pri navajanju protipomenk v splošnih slovarjih pogosti problemi: ali jih sploh navajati, kje v slovar­skem sestavku, ali samo kontrarne protipomenke ali tudi komplemen­tarne. Protipomenke gotovo najbolje izkazujejo slovarji protipomenk. Eno od vprašanj je tudi, ali v okviru besedne družine (bogat, boga­stvo, bogataš) navesti protipomenke pri vseh clenih. Rešitve so razlicne. Leksikograf mora odlocitev dosledno upoštevati pri prakticnem delu. V slovarjih so pogoste nedoslednosti. Bolje je, da je protipomenk manj, da pa so prave, jasno prikazane in navedene po pravilih: vedno na doloce­nem mestu in pri obeh leksemih protipomenskega para. 4.1.2 Manuál lexikografie V ceškem prirocniku Manuál lexikografie (Blatná idr. 1995: 30) je na­vodilo, naj bi slovarji s podrobnejšim leksikografskim opisom dosledne­je opozarjali na sopomenke in protipomenke. Protipomenke so sicer redkejše kot sopomenke, imajo pa vecjo razlikovalno moc. 4.1.3 A Practical Guide to Lexicography V leksikografskem prirocniku A Practical Guide to Lexicography (2003: 84) so protipomenke omenjene veckrat. O pomembnosti navajanja pro-tipomenk v enojezicnem slovarju je Dirk Geeraerts zapisal: Dodajanje onomazioloških informacij v slovar, urejen po abecedi, po­meni oznacevanje pomenskih odnosov, ki obstajajo med razlicnimi be-sedami, kot je na primer navajanje sopomenk ali protipomenk (besed z nasprotnim pomenom) v slovarskem sestavku, ki opisuje posamezno iztocnico.28 28 Adding onomasiological information to an alphabetical dictionary means indicating the sense relation that exist between different words, like summing up synonyms or an­tonyms (words with an opposite meaning) in an entry devoted to a specific headword. (V slovenšcino prevedel Mitja Trojar, Sekcija za terminološke slovarje, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.) Piet van Sterkenburg pa ugotavlja, da so protipomenke navadno trdne opore v sopomenskih slovarjih in tezavrih (str. 143). Ferenc Kiefer in Piet van Ster­kenburg štejeta sopomenke in protipomenke k temeljnim elementom mi-krostrukture enojezicnih slovarjev, saj te dopolnijo definicijo (str. 354, 358). 4.2 ProtiPomenke v terminologiji 4.2.1 Jurij Derenikovic Apresjan Apresjan, kot je bilo že navedeno, opozarja na problematicnost protipo­menskosti v terminologiji oziroma posebej navaja nekatere tipe, znacil­ne za terminologijo, kot kvaziantonime: mnogo- – eno-: mnogoboštvo – enoboštvo, mnogopomenski – enopomenski, poli- – mono-; stalaktit – stalagmit.29 4.2.2Lev Aleksejevic Novikov Za terminologijo in protipomenke na podrocju terminologije je zelo pomembno opozorilo Novikova (1982: 247): Od protipomenk lahek – težek, bel – crn je neobhodno treba lociti nasprotja tipa lahki avto – težki avto (= osebni avto – tovorni avto), crni premog – beli premog (= sila vode), kjer ne gre za kakovost, ampak za prenesene pomene. 4.2.3Valerija Petrovna Danilenko Danilenkova (1977: 79–81) navaja izjave znanstvenikov, po katerih ob vsakem znanstvenem dejstvu obstaja tudi nasprotje (fizika, mehanika ipd.). Zato je za leksiko znanosti protipomenskost še bolj znacilna kot za splošni jezik. V terminološki leksiki se realizirata dva tipa protipomenk: leksikalni in besedotvorni. Leksikalni so: severna in južna polobla, stara in mlada viskoza. Besedotvorni se ustvarjajo s predponami: polarni diele­ktrik in nepolarni dielektrik, kontaktni rele in nekontaktni rele. 29 Kot problematicne so navedene tudi nekatere protipomenke, ki jih ima SSKJ, npr. barvast – crno-bel, barven – crno-bel. 4.2.4 Ljiljana Šaric Pri obravnavi strukture protipomenk se avtorica dotakne tudi termino­loške protipomenskosti: Od antonimov s predpono ne- so razlicne tvorbe, ki pomenijo strogo loce­vanje dveh pojavnosti (strupene in nestrupene gobe) in terminološka nasprotja tipa dovršni in nedovršni glagol (glagolski vid). Pridevniki s takim pomenom ne izražajo nasprotnih, ampak protipomenske odnose: med njimi ni srednje­ga clena, ki bi v jeziku obstajal kot samostojna beseda ali besedna zveza (v primeru terminološkega locevanja strupene – nestrupene gobe ni srednjega clena, kot je v odnosu jasen – ne povsem jasen – nejasen). (Šaric 1994: 79)30 Nadalje opozarja na razliko med terminološkimi nasprotji in protipo­menskostjo v splošnem jeziku. Kot bistveno navaja, da ni stopnjevanja. Glede na to se terminološke protipomenke »približujejo komplemen­tarnosti«. Zveza med dvema ali vec termini je pogojena s strukturo poj­movne zgradbe (vrstna ali delna). Hierarhijo delnih odnosov potrjujeta hardver in softver glede na racunalnik. Taki termini, ki so v delnem od­nosu, se v splošnih in terminoloških slovarjih pogosto povezujejo. Prava terminološka protipomenka je par, povezan vektorsko: defonologizacija –refonologizacija. Protipomenskost hardvera in softvera izhaja iz proti­pomenskosti izrazov v izvirniku (hard in soft). Nekateri termini so po­vezani po nacelu vzrok – posledica (kavzalen in finalen v filozofiji). Ob dvoclenskih terminih so protipomenke tudi vecclenske (v jezikoslovju: aglutinativni jeziki, flektivni jeziki in izolativni jeziki) (Šaric 1994: 83). 4.3 navajanje ProtiPomenk Po nekaterih terminografskih Prirocnikih Vsekakor lahko na vprašanje, ali tudi v terminologiji obstajajo proti­pomenska razmerja, odgovorimo pritrdilno. Vprašanje pa je, ali jih iz­ 30 Od antonima s prefiksom ne- razlikuju se tvorbe koje oznacuju strogo odjeljivanje dviju pojavnosti (otrovne i neotrovne gljive) i terminološke suprotnosti tipa svršeni i nesvršeni (vid glagola). Pridjevi takva znacenja ne izražavaju suprutne, vec proturjecne odnose: medu njima nema srednjega clana koji bi u jeziku postojao kao samostalna rijec ali opisna sintagma (u primjeru terminološkoga razdvajanja otrovne – neotrovne gljive nema srednjeg clana kakav postoji u odnosu jasan – ne sasvim jasan – nejasan). kazovati tudi v terminoloških slovarjih in kako. Za odgovor na ti dve vprašanji sem pregledala nekaj terminoloških prirocnikov. S protipo­menkami se ukvarjajo le novejši terminografski prirocniki. 4.3.1 O ceské terminologii Delo O ceské terminologii (Poštolková, Roudný, Tejnor: 1983) proti­pomenskosti še ne upošteva, govori pa o sopomenkah. Pri obravnavi terminoloških slovarjev samo pri slovarju knjižnicarskega in biblio­grafskega izrazja navaja (str. 109), da vsebuje protipomenke in sopo­menke. 4.3.2 Ivan Masár V slovaškem terminološkem prirocniku Prírucka slovenskej terminoló­gie vodilni slovaški terminolog govori o protipomenskosti v poglavju »Polisemija, homonimija, sinonimija, antonimija in hiponimija v termi­nologiji« (Masár 1991: 106–109). Protipomenskosti posveti razmeroma malo pozornosti. Za strokovno izražanje so potrebne tudi leksikalne enote, ki izražajo nasprotje. Jezikoslovje loci opozicije in protipomenke (sklicuje se na Mistríka 1985: 121), za terminologijo pa je sprejeto, da so protipomenke termini z nasprotnim pomenom. Kot primere navaja: maksimum – minimum, analiza – sinteza, tema – svetloba. Najvec ter­minoloških protipomenk je po njegovem mnenju s predponami. 4.3.3Maria Teresa Cabré M. T. Cabré v svojih terminoloških prirocnikih (1993, 1999) proti­pomenk ne definira. Omenja jih v poglavju o zajemanju gradiva, kjer pravi, da protipomenka obstaja na istem specialnem podrocju (1999: 137), kot primer prikazovanja protipomenskosti navaja kratkovidnost (myopia) in daljnovidnost31 (hypermetria) (1999: 144). 31 V Slovenskem medicinskem slovarju sta termina povezana s »prim.«: daljnovídnost -i ž ocesna napaka, pri kateri je ob gledanju v daljavo gorišce dioptricnega aparata za 4.3.4Milica Mihaljevic Avtorica v terminološkem prirocniku (1998: 58–59) definira protipo­menke kot besede nasprotnega pomena. Ta odnos obstaja tudi med terminološkimi poimenovanji, zato je treba protipomenke v terminolo­škem slovarju navajati. Navajanje mora biti križno, pri vecpomenskih terminih pa pri vseh pomenih, ce seveda obstajajo. 4.3.5 Lana Hudecek, Milica Mihaljevic in Bruno Nahod Novejši hrvaški terminološki prirocnik terminološko protipomen­skost natancno predstavi (2009: 36–41). V slovarjih se navadno pri­kazujejo dvoclenske protipomenke. Avtorji opozarjajo na nekatera dejstva, ki jih mora upoštevati terminograf: (1) definicije protipo­menk morajo biti strukturirane enako; (2) protipomenke obstajajo v jeziku ene stroke; (3) protipomenke je treba navajati križno; (4) v slovarju je treba navajati protipomenske pare iste besedne druži­ne; (5) oba clena protipomenskega para morata biti iztocnica (to se lahko zanemari pri manj obsežnih slovarjih ali pri enakokorenskih protipomenkah). 4.4 vrste terminoloških ProtiPomenk Ker bomo v nadaljevanju obravnavali protipomenke v slovenskih ter­minoloških slovarjih, si je treba zastaviti vprašanje, ali se terminološke protipomenke razlikujejo od protipomenk v splošnem jeziku in, ce se, katere vrste so znacilne za terminologijo. mrežnico, zaradi cesar je mogoce oddaljene predmete videti ostro le z akomodacijo; sin. hipermetropija, hypermetropia, hyperopia; prim. kratkovidnost kratkovídnost -i ž ocesna napaka, pri kateri je pri gledanju v daljavo gorišce di­optricnega aparata pred mrežnico, zaradi cesar je mogoce ostro videti le bližnje predmete; sin. miopija, myopia; prim. daljnovidnost 4.4.1 Milica Mihaljevic in Ljiljana Šaric V jezikoslovni literaturi je malo definicij terminoloških protipomenk. Definirata jih Milica Mihaljevic in Ljiljana Šaric, ki locujeta pet vrst. Pri opisu in razdelitvi izhajata iz logike. Protipomenskost je v »leksikal­nem sistemu pojav, ki oznacuje besede, ki imajo ob dolocenem številu skupnih semov tudi vrsto semov v kontrarnem ali kontradiktornem odnosu« (Mihaljevic in Šaric 1994: 218). Terminološke protipomenke delita na pet osnovnih skupin: 1. kvalitativne izražajo stopnjevano nasprotno stopnjo dolocene la-stnosti: v jezikoslovju: deminucija – avgmentacija, afektivni govor – intelektualni govor, v informatiki umetni jezik – naravni jezik, v bancništvu aktivni bancni posli – pasivni bancni posli, bruto pro-racun – neto proracun; 2. vektorske izražajo nasprotno usmerjenost dejanja, lastnosti: udar –protiudar, militarizacija – demilitarizacija, analiticni stil – sin­teticni stil, dedukcija – indukcija; 3. komplementarne izražajo nestopnjevano nasprotnost, komple­mentarno dopolnjevanje: oženjeni – neoženjeni, vlažni – suhi, moški – ženski, akutirani zlog – cirkumflektirani zlog, sklonljivi – nesklonljivi, indirektno financiranje – direktno financiranje; 4. koordinacijske izražajo kontrarno nasprotnost koordinacijskih poj­mov: levi – desni, dan – noc, ekstrasubjektivno – intrasubjektivno, antepozicija – postpozicija, lahko v nizu: pomlad – poletje – jesen – zima; znacilna je zaprtost v cikluse: sever – jug – vzhod – zahod; 5. konverzivne izražajo isto stvar s stališca razlicnih udeležencev: prodajni tecaj – nakupni tecaj, nacionalizacija – privatizacija. 4.5 ProtiPomenke v sPlošnem jeziku in v terminologiji V pregledani literaturi je razmeroma veliko delitev protipomenk v splošnem jeziku, natancnejših delitev terminoloških protipomenk pa je malo. Razlike med terminološkimi protipomenkami in protipo­menkami v splošnem jeziku temeljijo na razlikah med splošnim in terminološkim izrazjem. Terminološko izrazje ima nasproti izrazju splošnega jezika nekatere posebne lastnosti, ki vplivajo tudi na proti­pomenske odnose: 1. Termini poimenujejo pojme dolocenega strokovnega podrocja (npr. matematika, geografija, pravo), zato lahko obstaja protipo­menski odnos samo med leksemoma/leksemi istega strokovnega podrocja. 2. Terminološki pomen ne dovoljuje stopnjevanja, ker gre formalno za vrstne pridevnike, s stališca pomena pa za z definicijo natanc­no dolocena obmocja. V Meteorološkem terminološkem slovarju (Petkovšek idr. 1990) so kot protipomenke npr. prikazani termini: mila klima ‘sorazmerno topla, z majhnimi temperaturnimi nihanji in redkimi neugodnimi vremenskimi pojavi’ in ostra klima ‘soraz­merno hladna, z majhnimi temperaturnimi nihanji in redkimi ne­ugodnimi vremenskimi pojavi’, lepo vreme ‘ko je pretežno jasno’ in slabo vreme ‘ki ga spremljajo pogoste padavine’, stanovitno vreme ‘ki nespremenjeno traja dalj casa ali vsaj nekaj dni’ in nestanovitno vreme ‘ki se v casu nekaj dni opazno spreminja’. Gradacija ni mo­goca. Stopnje so med seboj locene, tudi ce jih je vec. V terminolo­ški leksiki zato ne moremo govoriti o gradacijski ali stopnjevalni protipomenskosti. 3. Cleni parov terminoloških protipomenk v celoti pokrivajo doloce-no poimenovalno podrocje: pomlad, poletje, jesen in zima, dnevi tedna, imena strani neba ipd. V Geografskem terminološkem slo­varju (Bufon idr. 2005) so npr. taka poimenovanja: spodnji recni tok, srednji recni tok in zgornji recni tok. Vsak termin poimenuje tocno doloceno, vsi pa celotno pojmovno obmocje. 4. V terminološki leksiki se tako kot v splošni glede na tvorjenost realizirata dva tipa protipomenk: leksikalne in besedotvorne. Par leksikalnih protipomenk sestavljata raznokorenska leksema: crnica – belica, razredcina – zgošcenina, kvarljivost – obstojnost, dviganje – pogrezanje ali formalno razlicni besedi dvo- ali vecbesednega le­ksema: ostra klima – mila klima, kjer sta v protipomenskem odno­su pridevnika oster in mil. Besedotvorne se ustvarjajo zlasti s pred­ponami in s prvim ali zadnjim delom zloženk: polarni dielektrik – nepolarni dielektrik, kontaktni rele – nekontaktni rele, stanovitno vreme – nestanovitno vreme, nadhod – podhod, vtok – iztok. 5 izhodišca za obravnavo ProtiPomenk v slovenskih terminoloških slovarjih Za obravnavo protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih sem postavila nekaj izhodišc. 5.1 nosilci ProtiPomenskosti terminov V protipomenskem odnosu sta navadno dva termina. Protipomenskost pri raznokorenskih enobesednih terminih (oseka – plima) temelji na nasprotju njunih razlikovalnih pomenskih sestavin (RPS), ki jih ime­nujem nosilci protipomenskosti. Pri dvo- ali vecbesednih terminih, se­stavljenkah, zloženkah ali sklopih nosijo protipomenskost raznokoren-ski pojasnili jedra besedne zveze (ki sta razlikovalni) ali razlikovalni/a del/a sestavljenke (predpona/predponi) (sistematicen – nesistematicen, stabilnost – nestabilnost), zloženke (mikro… – makro…) ali sklopa. Pri­mer dvobesednega termina iz Pravnega terminološkega slovarja (1999): asertorna prisega prisega po zaslišanju, ant. promisorna prisega promisorna prisega prisega pred zaslišanjem, ant. asertorna prisega V dejanskem protipomenskem odnosu sta asertoren in promisoren, ki imata razlikovalno pomensko sestavino (po – pred). Primera iz Urbani­sticnega terminološkega slovarja (1971): makrolokacija dolocitev lege objekta v širšem (= makro) prostoru ant. mikrolokacija mikrolokacija dolocitev lege v ožjem (= mikro) prostoru ant. makrolokacija Nosilca protipomenskosti sta prva dela zloženk mikro… – makro… Razlikovalni protipomenski sestavini sta: širši – ožji. Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku 5.2 delitev in Poimenovanje terminoloških ProtiPomenk Po gradivu v slovenskih terminoloških slovarjih Pri obravnavi terminoloških protipomenk sem uporabila nekoliko mo-dificirana poimenovanja, ki se sicer uporabljajo v terminografski lite-raturi, npr. Mihaljeviceva in Šariceva (1994: 218). Protipomenke v slo­venskih terminoloških slovarjih sem razdelila na naslednje vrste: • popolne ali absolutne, • nasprotnolastnostne, • nasprotnodejanjske, • nasprotnoprocesne, • nasprotnosmerne, • nasprotnopoložajne, • nasprotnocasne, • nasprotnoosebne, • kolicinske (pogojno). 5.2.1 Popolne ali absolutne protipomenke Protipomenke, ki se razlikujejo po tem, da ena enota od para ima dolo-ceno pomensko sestavino, druga je pa nima, so popolne ali absolutne. Pri njih ne gre za simetricnost pozitivnega in negativnega pola, ampak za popolno ali absolutno razlicnost. Shematicni prikaz: + . 0 ima doloceno pomensko sestavino nima dolocene pomenske sestavine Tovrstna nasprotnost je, kot bomo videli iz primerov v slovenskih termino­loških slovarjih, znacilna zlasti za enakokorenske pare iz nesestavljenke in sestavljenke s predpono (a-, ne-, i-, in-, im-, brez-, dis-), ki zanika pomen prvega leksema. Primer iz Meteorološkega terminološkega slovarja (1990): diabatni proces, ki poteka z izmenjavo toplote z okolico adiabatni proces, ki poteka brez izmenjave toplote z okolico Izhodišca za obravnavo protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih V protipomenskem odnosu sta razlocevalni pomenski sestavini: z (iz­menjavo) – brez (izmenjave). Primer iz Splošnega tehniškega slovarja (1981): prevodnik – neprevodnik prevaja – ne prevaja 5.2.2Nasprotnolastnostne protipomenke Za drugi tip protipomenk je znacilno, da ima ena enota od para do-loceno pomensko sestavino, izraža doloceno lastnost, druga pa tej nasprotno. Ce si predstavljamo premico, ki deli prostor na dva pola (pozitivni in negativni), sta protipomenki na razlicnih polih, na raz­licnih straneh premice. Te vrste protipomenk sem poimenovala na­sprotnolastnostne. V tem razmerju so vecinoma raznokorenske pro-tipomenke. Shematicni prikaz: + . – Primeri iz Splošnega tehniškega slovarja (1981) V takem razmerju so: • raznokorenske protipomenke, npr.: crnica – belica kar je crno – kar ni crno, ampak belo crn – bel drobnjad – debeljad kar je drobno – kar ni drobno, ampak debelo droben – debel kvarljivost – obstojnost dejstvo, da je kaj kvarljivo – dejstvo, da kaj ni kvarljivo, ampak obstojno kvarljiv – obstojen Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku • zloženki z enakokorensko osnovo in z raznokorenskima prvima deloma, ki izražata razlicni lastnosti: dolgodnevnica – kratkodnevnica rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe – rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dva­najst ur dnevne svetlobe (SSKJ) dolg potreben cas (nad dvanajst ur) – potreben cas, ki ni dolg, ampak kratek (manj kot dvanajst ur) dolg – kratek • zloženki z enakokorenskima prvima deloma in raznokorenskima osnovama, ki izražata nasprotni lastnosti: elektrostatika – elektrodinamika statika – dinamika fiz. nauk o mirujocih telesih – fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil (SSKJ) mirujoce telo – telo, ki je v gibanju = je gibajoce se mirujoc – gibajoc 5.2.3 Delitev protipomenk, po tradiciji imenovanih vektorske Vektorske protipomenke vsebujejo pomenske sestavine, ki izražajo na­sprotno dejanje (akcija – reakcija), nasprotni proces (zmrzovanje – ta­ljenje), gibanje v nasprotni smeri (oddaljevanje – približevanje). Delimo jih na: nasprotnodejanjske, nasprotnoprocesne in nasprotnosmerne. 5.2.3.1Nasprotnodejanjske protipomenke Nasprotnodejanjski protipomenki poimenujeta nasprotni dejanji, zara­di prvega se vzpostavi kako stanje (npr. kaj deluje, je), z drugim se kako stanje ukine (npr. kaj preneha delovati, cesa ni vec). V tej skupini so naj­pogostejši pari glagolov, glagolnikov, izglagolskih samostalnikov. Pare najpogosteje sestavljata enakokorenski protipomenki, lahko imata obe predpono ali pa samo ena od njiju. Parne predpone so: iz-/z- – v-/u-, na- – od-, o- – dez-, od- – pri-, od- – za-, raz- – na-, raz- – v-, raz- – za-, raz- – s(e)-, neparne pa: de-, raz- ipd. Izhodišca za obravnavo protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih Shematicni prikaz: + dejanje – dejanje vkljuciti izkljuciti Primeri iz Splošnega tehniškega slovarja (1981): blokirati – deblokirati, montirati – demontirati, vklop – izklop, vklopiti – izklopiti. Primera iz Pravnega terminološkega slovarja (1999): vknjižiti – ekstabulirati, inta­bulacija – ekstabulacija. 5.2.3.2Nasprotnoprocesne protipomenke Nasprotnoprocesni protipomenki poimenujeta procesa, ki imata na­sproten rezultat. Tovrstno protipomenskost izražajo raznokorenska po­imenovanja in pari iz nesestavljene besede in sestavljenke s predpono: de-(koncentracija – dekoncentracija), dez-(oksidacija – dezoksidacija). Tipicni za to razmerje so glagolniki in glagoli. Shematicni prikaz: +proces – proces povecanje zmanjšanje Primeri iz Splošnega tehniškega slovarja (1981): padec – porast, padec –prirast, povecanje – pomanjšanje ipd. Primer iz Slovenskega medicin­skega slovarja: dedukcija – indukcija. Primer iz Tehniškega metalurškega slovarja: desorpcija – adsorpcija. 5.2.3.3Nasprotnosmerne protipomenke Nasprotnosmerni protipomenki poimenujeta nasprotno smer gibanja. Tovrstne protipomenke so sestavljenke z enakimi besedotvornimi pod-stavami in raznokorenskimi parnimi predponami, ki izražajo naspro­tno smer: eks- – in- (ekstruzija – intruzija), end- – eks- (endosmoza –eksosmoza), im- – eks- (implozija – eksplozija), od- – do- (odgon – do-gon), pri- – vz- (pristajalna steza – vzletna steza), proti- – so- (protiurni Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku – sourni), ali zloženke s prvimi deli, ki izražajo nasprotno smer: levo- – desno- (levosucni – desnosucni). Shematicni prikaz: . + smer . . + smer – smer . – smer levosucna snov – desnosucna snov vzletna steza – pristajalna steza 5.2.4Delitev protipomenk, tradicionalno imenovanih koordinacijske Tradicionalno koordinacijske protipomenke poimenujejo nasprotni po­ložaj in nasprotni cas, delim jih na: nasprotnopoložajne in nasprotno-casne. 5.2.4.1Nasprotnopoložajne protipomenke Nasprotnopoložajni protipomenki poimenujeta simetricni položaj cesa glede na kaj: na razlicnih straneh, spodaj in zgoraj, zunaj in znotraj. Tovrstna protipomenskost se izraža z raznokorenskimi predpo­nami in enakimi besedotvornimi podstavami ali z raznokorenskimi izpeljankami z enako popono: ekso- – endo (eksotermen – endoter-men), nad- – pod- (nadhod – podhod), o- – pri-(osojen – prisojen); desnak – levak. Shematicni prikaz: +položaj – položaj eksogene sile endogene sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli (SSKJ) zunaj v (= znotraj) Izhodišca za obravnavo protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih 5.2.4.2 Nasprotnocasne protipomenke Nasprotnocasni protipomenki poimenujeta pozitivno in negativno casovno oddaljenost od dolocene casovne tocke. Navadno tako pro-tipomenskost izražajo raznokorenska poimenovanja ali enakokorenske sestavljenke z razlicnima predponama. Shematicni prikaz: – casovna oddaljenost + casovna oddaljenost anticipativni diskurzivni ki se placa vnaprej ki se placa šele po poteku roka vnaprej po poteku roka prej po Nasprotnocasne protipomenke so redke, npr. ranina – poznina, fosilen – recenten (Splošni tehniški slovar), antedatirati – postdatirati (Pravni terminološki slovar). 5.2.5Nasprotnoosebne protipomenke Nasprotnoosebne protipomenke se tradicionalno imenujejo konverzne. Nekateri teoretiki jih štejejo k protipomenkam, drugi ne. V jezikoslovni literaturi se kot konverzni par najpogosteje navaja prodati – kupiti. Tega že »preizkušenega« primera v slovenskih terminoloških slovarjih ni. V slo­venskih slovarjih so nasprotnoosebne protipomenke redke, vendar so. Pri nasprotnoosebnih protipomenkah gre za medsebojno nasprotno vlogo ali razmerje osebkov (x, y), nasprotno dejavnost glede na neko stvar (z). Shematicni prikaz: y (–z) . x (+z) dolžnik upnik kdor ima dolg komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost V Pravnem terminološkem slovarju je še par proseci – zaprošeni, Cigale­tov slovar navaja: terjavec – dolžnik. Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku 5.2.6Kolicinske protipomenke Vprašanje je, kam uvrstiti protipomenke, izkazane npr. v Splošnem teh­niškem slovarju (1981): monofonski – kvadrafonski, pri katerih gre za razliko v kolicini. Teh teoretiki vecinoma ne štejejo k protipomenkam. Ker pa jih slovarji izkazujejo, jih bomo pogojno imenovali kolicinske, ne nasprotnokolicinske, ker ne gre za enako oddaljenost od tocke nic na premici, ki prikazuje kolicino. 5.3 dvojna, veckratna ProtiPomenskost Pri analizi protipomenk se pokaže še ena zanimivost. Protipomenski odnos, kot je bilo receno, obstaja med dvema terminoma, ki imata v definiciji/pomenskem opisu enako uvršcevalno pomensko sestavino (UPS) in nasprotno razlikovalno pomensko sestavino (RPS). Primer-janje definicij protipomenk pa je pokazalo, da je protipomenski odnos lahko še bolj sestavljen. V jezikoslovni literaturi preberemo, da imajo protipomenke doloceno število skupnih in en razlicen sem (Hudecek idr. 2009: 36). Nekateri teoretiki govorijo o vsaj eni razlicni pomenski sestavini. Raziskave kažejo, da je znotraj definicije, ce je ta ustrezna, lahko vec protipomenskih RPS v razlicnih protipomenskih razmerjih. Takrat govorimo o dvojni, trojni, veckratni ali sestavljeni protipomen­skosti. Definicije »morajo pojem uvrstiti v pojmovni sistem stroke in ja­sno pokazati razmerja med posameznimi pojmi« (Žagar Karer 2011: 40). Definicije so lahko intenzijske ali ekstenzijske ali kombinirane in-tenzijsko-ekstenzijske (Košmrlj-Levacic 2006: 83, 84). Najustreznejše so intenzijske ali kombinirane, ki natancno prikažejo pomen termina. Ekstenzijske pa pomen samo približno nakažejo, saj le naštejejo razlic­ne elemente, ki so v zvezi s terminom, npr. kaj sodi v poimenovalno podrocje termina ipd. Dvojna, trojna, veckratna ali sestavljena proti­pomenskost se lahko razbere samo iz intenzijskih razlag/definicij. Raz­vidna je takrat, ko so definicije simetricne in imajo dvoje ali vec RPS z nosilci protipomenskosti. Podrobnejših opisov tega pojava v literaturi nisem zasledila. Izhodišca za obravnavo protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih Primera iz Meteorološkega terminološkega slovarja (1990): mila klima sorazmerno topla, z majhnimi temperaturnimi nihanji in red-kimi neugodnimi vremenskimi pojavi ostra klima sorazmerno hladna, z velikimi temperaturnimi nihanji in po­gostimi neugodnimi vremenskimi pojavi Pomenski opis je sestavljen iz UPS in treh pozitivnih in treh negativnih RPS. Razlikovalne pomenske sestavine so v tem primeru v vezalnem razmerju: UPS klima +RPS1 topla –RPS1 hladna +RPS2 temperaturnanihanja majhna –RPS2 temperaturna nihanja velika +RPS3 redki neugodni vremenski pojavi –RPS3 pogosti neugodni vremenski pojavi Nosilci protipomenskosti RPS so pridevniki: • topel – hladen (nasprotnolastnostna protipomenskost) • majhen – velik (nasprotnolastnostna protipomenskost) • redek – pogost (kolicinska protipomenskost) Kar lahko zapišemo tudi kot: UPS RPS + RPS + RPS– UPS –RPS + –RPS + –RPS 123 123 Pomenski opisi pa imajo lahko tudi drugacno zgradbo. anticiklon obsežno obmocje z nadpovprecnim ali povišanim zracnim tla­kom in anticiklonsko cirkulacijo zraka ciklon obsežno obmocje s podpovprecnim ali znižanim zracnim pritiskom in ciklonsko cirkulacijo zraka Pomenski opis je sestavljen iz UPS in treh pozitivnih in treh negativnih RPS: UPS obsežno obmocje +RPS1 tlak nadpovprecen/povišan –RPS2 tlak podpovprecen/znižan +RPS3 cirkulacija zraka ciklonska –RPS3 cirkulacija zraka anticiklonska V protipomenskem odnosu so tri RPS, nosilci protipomenskosti so pri­devniki: • nadpovprecen – podpovprecen (nasprotnopoložajna protipomenskost) • povišan – znižan (nasprotnolastnostna protipomenskost) • ciklonski – anticiklonski (nasprotnosmerna protipomenskost) 6 ProtiPomenke v slovenskih slovarjih 6.1 ProtiPomenke v starejših slovenskih slovarjih 6.1.1 Protipomenke v jezikoslovnih delih slovenskih protestantov in najstarejših slovarjih s slovenšcino32 Kot je bilo že zapisano, je pomenska nasprotnost temelj clovekovega nacina razmišljanja in dojemanja sveta. To potrjujejo tudi najstarejši slovenski slovarji, najprej neknjižni in potem knjižni. To pralastnost clovekovega dojemanja sveta v nasprotjih odražajo tudi molitveni obrazci. V molitvi Oce naš je izražena celota sveta s pro-tipomenkama, po drugih teorijah z merizmom, nebo – zemlja, kar je v Bohoricevi slovnici Arcticae horulae (1584) poslovenjeno: Bu di volja tvoja: kako v’nebi i takoj na zemlji (str. 8, 9): ali kakňr nanebi, taku nazemlji (str. 37).33 32 Deloma objavljeno v Humar (2009). 33 V literaturi, ki se nanaša na svetopisemska besedila in besedila mitov (Krašovec 1977), se razmerja kot nebo in zemlja imenujejo merizmi. Ta merizem »oznacuje celoto kozmosa; vse, kar je, je Božje delo« (beeršébe - BIBLIJA.net - Sveto pismo na internetu; http://www.biblija.net/biblija.cgi?idq=2&l=sl&q=beer%9A%E9be, dostop 13. 8. 2015). Merizem je npr. od Dana do Beeršébe, ki v vsakdanjem je­ziku pomeni celotno izraelsko ozemlje (prim. 1 Sam 3,20; 2 Sam 17,11; beeršé-be - BIBLIJA.net - Sveto pismo na internetu; http://www.biblija.net/biblija. cgi?idq=2&l=sl&q=beer%9A%E9be, dostop 13. 8. 2015). Merizem lahko sesta­vljata leksema, povezana z in, ki ju veže v celoto, tako ni poudarek na nasprotju Protipomenke, sicer v manjšem obsegu, izkazujejo že slovarji v je­zikoslovnih delih slovenskih protestantov. S protipomenskostjo v protestantskih besedilih se je ob France-tu Novaku (2004: 50, 211, 173) ukvarjala Irena Orel, ki je analizirala protipomenskost v Trubarjevem Katehizmu z dvejma izlagama iz leta 1575 (2008). Trubar je protipomenke pogosto uporabljal na izrazni rav­ni, kjer sta v protipomenskem odnosu dva leksema, termina ali neter­mina, na skladenjski, medstavcni in medpovedni ravni. Z njimi je kot dober retorik izražal »nasprotna stališca in verska prepricanja, razpetost med dobrim in zlim, locevanje med pravim in nepravim, pozitivno-ne­gativno utemeljevanje pojmovanja vere, clovekovega bivanja, delovanja, življenja, njegovih lastnosti […]« (Orel 2008: 27). pomenov, ampak na celoti. »Sinonimija, merizem in antiteza ustvarjajo svojevrstno dognano, dinamicno in polno poeticnost psalma. Oba sta sestavljena iz nasprotujo-cih si pojmovnih prvin. Vendar so pri merizmu za razliko od antiteze nasprotni poli zliti v organsko celoto.« (Premk 1996); (globi15 - Revija SRP; http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp15/frapr15/globi15.htm; dostop 13. 8. 2015). V Uvodu v Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stol. Poskusni snopic je ta figura po Krašovcu (1977) opisana kot: »biblicna figura, ki izraža celoto z deli; deli so pogosto polarni pari« (Uvod 23). Opis ilustrira zgled žito ino vino. Merizme analizira tudi France Novak (Novak 2004: 206). Definira jih kot biblicno figuro, »ki izraža celoto z deli. Velikokrat so deli polarni pari; pri tem se celota za­jema z dveh skrajnih tock, npr. nebo – zemlja«. Novak je navedel veliko merizmov, urejenih po pomenskih skupinah. V literaturi o protipomenkah se take zveze uvršcajo v razlicne tipe. Novikov (1982: 243–255) uvršca dvojice zemlja – nebo, telo – duša, ki se pojavljajo zlasti v simbolic­nih pomenih, med t. i. pragmaticne protipomenke. Mistrík (1985: 121–125) šteje ta tip med kontekstualne, asociativne ali pragmaticne protipomenke, ki se pogosto pojavljajo v sobesedilu kot nasprotne dvojice: ucitelj – ucenec, nebo – zemlja, roka – noga, zima – poletje. Uvrstitev besedne zveze kako v’nebi i takoj na zemlji je odvisna od razumevanja. Ce bi jo razumeli kot ‘povsod’, je merizem. Ce pa vsaka od besed poimenuje del stvar­nosti, potem je to protipomenka. Po mojem razumevanju gre za protipomensko razmerje. Kot merizmi so v Slovarju jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopic navedeni naslednji pari: (pri iztocnici kupec) kupec inu predavec z razlago ‘vsi, ki so vkljuceni v trgovanje’ (76), (pri iztocnici žito) žito ino vino z razlago ‘blago, zlasti živila’ in žito, mošt ino olje z razlago ‘blago, zlasti živila’ (131). Pri vseh je treba dobro poznati sobesedilo, da se je mogoce odlociti glede oznake merizem ali proti­pomenka. Protipomenke v slovenskih slovarjih Slovenski protestanti imajo prvenstvo na podrocju slovenske jezi­koslovne literature. Ob drugih delih so dali Slovencem prvo slovnico in tudi prve slovarje, sicer še v okviru drugih del, »neknjižne slovarje«, kot jih imenuje Velimir Gjurin (1987): Krelj v Otrocji bibliji (1566), Dalmatin v registrih v prevodu 1. (1578) in 2. dela v Biblie (1584) in Bohoric v slovnici Arcticae horulae (1584). Gjurin meni, da pomeni register 1584 v obdobju pred prvim knjižnim slovarjem leta 1592 »vr­hunec slovenskega slovaropisja« (Gjurin 1987: 245). Iz vseh teh razlogov se mi je zdelo smiselno ugotoviti, ali se izkazo­vanje protipomenk pojavlja že v protestantskih slovarskih delih. Avtor študije o slovenskih neknjižnih slovarjih ugotavlja, da sta se prva slo­venska slovaropisca Dalmatin in Bohoric »spoprijela tudi z bistvenimi slovaropisnimi vprašanji – in jih v glavnem tudi obvladala«. Gjurin je opozoril na to, da so v slovarjih v Bohoricevi slovnici Arcticae horulae navedena tudi sopomenska in protipomenska podgesla (Gjurin 1987: 257). Pri cemer naj bi bilo protipomenskih veliko manj kot sopomen­skih oziroma natancneje – protipomenska para naj bi bila dva: glih – nikar enak in srecen – nesrecen. O navajanju protipomenk tako lahko govorimo na samem izho­dišcu slovenskega knjižnega jezika in slovenskega slovaropisja. Podrob­nejši pregled neknjižnih protestantskih slovarjev je pokazal, da so proti­pomenke v njih razmeroma pogoste. Morda bi protipomenskost lahko opazovali tudi v Bohoricevi Nomenclatura trium linguarum, ce se ne bi bila izgubila (Ahacic 2007: 28). Protestantski neknjižni slovarji izkazu­jejo protipomenskost na štiri nacine: • z izborom iztocnic v krajšem slovarskem besedilu (Otrocja biblija, 1566), • z izborom vzorcnih besed, primerov v slovnici (Arcticae horulae, 1584), • z navajanjem podiztocnic v slovarskem besedilu (Arcticae horulae, 1584), • z izborom iztocnic v registrih v Dalmatinovem prevodu obeh delov Biblie, 1578 in 1584. 6.1.1.1 Prvi slovenski neknjižni tiskani slovarcek Prvi slovenski neknjižni tiskani slovarcek (Gjurin 1987: 45) je seznam besed Vocabula (Besede) v Kreljevi Otrocji bibliji (1566). Vsebuje 24 la-tinskih besed in 24 slovenskih ustreznic. Gjurin meni, da je njihov poj­movni svet tak, »da dovoljuje sklepanje, da so Besede izvlecek iz kakega nomenklatorja, dvo- ali vecjezicnih popisov sveta v obliki nekakšnih po­drocnih neabecedno urejenih slovarjev, v katerih nekateri vidijo zacetek izrazijskih (terminoloških) slovarjev […]. Kreljevega slovarcka ne bi mo-gli okarakterizirati za izrazijskega; njegove uslovarjenke se nanašajo na najbolj splošno znane predmete in pojave […]« Gjurin (1987: 45). V Vocabulah so naslednje latinske besede s slovenskimi ustreznicami: Deus Bog, Coelum Nebo, Stella Svčsda, Luna Luna, Terra Semlia, Vita Shivot, Mors Smčrt, Anima Du.ha, Domus Hi.ha, Făilia drushina, Vrbs Me.to, Arx Grad, Aqua Voda, Mare Morie, Homo zhlovik, Corpus Telo, Pater Ozha, Filius Syn, Mater Mati, Filia Hzhi, Villa Va., Regio Deshela, Rex Kral, Regnum Kralev.tvo.34 Besede niso razvršcene po abecedi, ampak po logiki clovekovega do-jemanja sveta. Na zacetek je postavljen bog, najvišje bitje, stvarnik in vladar vsega, kar obstaja, na konec kralj kot vladar nad ljudmi, glede na oblast najvišji clovek, vmes so besede, ki poimenujejo dele sveta, ki so, omejujejo ali uokvirjajo clovekov bivanjski prostor in cas njegovega bivanja, omogocajo clovekovo bivanje, dolocajo cloveka kot duhovno, materialno in socialno bitje, njegov ožji življenjski prostor. Izbor besed v Vocabulah in njihova neabecedna razvrstitev odpira­ta vprašanji, zakaj ravno te besede in zakaj tak vrstni red. Gjurin (1987: 46) prikaže dva odgovora. Prvi od njih je: Neabecedna površcenost gesel v Kreljevih Besedah ni popolnoma po­ljubna: osebno vidim zaporedje gesel razdeljeno na takele pomenske (poj­movne) skupe: 1) Bog; 2) vesoljska telesa: Nebo, Svčsda, Luna, Semlia (koncnici tega skupa spominjata na svetopisemsko sporocilo o božjem – skup 1! – stvarjenju: »V zacetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«); 3) dolocilnice cloveške bitnosti: Shivot ‘Vita’, Smčrt, Du.ha; 4) bivalno okolje (tipicnega) posameznika: Hi.ha, drushina; 5) tipicni naselbinski prostor bivanja posvetnih vladajocih (oblastvenih) stanov: Me.to, Grad; 34 Navedki so v vecini primerov zapisani v sodobnem crkopisu. Protipomenke v slovenskih slovarjih 6) elementi (?): Voda, Morie; 7) zhlovik; 8) cloveško Telo; 9) moški in žen-ski najožji (si) sorodniki: Ozha, Syn, Mati, Hzhi (prim. znotraj tega delitev na moške pred ženskami, ne na starše pred otroki; morda pod vplivom ocetovsko-sinovske božje dvojice); 10) tipicni naselbinski prostor bivanja kmeckega (podložniškega) stanu: Va.; 11) politicnoupravna enota: Deshe-la ‘Regio’ (v bistvu tedaj najpomembnejša upravna enota, ki ji je posame­znik neposredno ali posredno pripadal); 12) vladar: Kral, 13) Kralev.tvo. Po Gjurinu (1987: 46) je mogoca tudi drugacna razdelitev (»tudi na nekaj vec ali nekaj manj pojmovnih skupov, ker prehodi niso ostri; prej narobe: mogoce so premišljeno neostri«): Bog, nebo, zvezda; zemlja, ži­vljenje, smrt; vas, dežela, kraljestvo. Mogoce so razlicne razlage. Po moje gre za izbor besed z naspro­tnim pomenom, za hoteno poudarjanje nasprotij. Ne da bi se posebej trudili, najdemo v besedilu izrazito protipomenskost – dvopolarnost, tudi tri- ali štiripolarnost. Diade izražajo razmerja, ki so: a) najvišji temelji življenja in jih postavlja Bog stvarnik: Bog – clovek, nebo – zemlja, zemlja – voda, zemlja – morje, duša – telo, življenje – smrt, zemlja – luna, zemlja – zvezda, b) nasprotja konkretne urejenosti življenja, na katera vpliva in jih ure­ja clovek: clovek – kralj, družina – kraljestvo, kraljestvo – dežela, mesto – vas, hiša – grad, oce – mati, sin – hci, oce – sin, mati – hci, triade: nebo – zemlja – voda, tetrade: oce – mati – sin – hci. S stališca besedotvorja gre za raznokorenske protipomenke. 6.1.1.2 Protipomenke v Bohoricevi slovnici Arcticae horulae (1584) Zavestno izbiranje protipomenk izkazujejo tudi primeri za besedne vr­ste in druge slovnicne kategorije v Bohoricevi slovnici Arcticae horulae (1584).35 Pisec ima na voljo veliko zgledov, saj je slovnica nastala po prevodu celotnega Svetega pisma (ce jih je vzel od tam),36 pa se vendar­le odloci za izrazito bipolarne zglede, npr. pri prikazu rabe opušcaja: 35 Primeri za skladenjski del slovnice niso izbrani protipomensko. 36 Dosedanje raziskave še niso dale odgovora, kateri slovar oziroma slovnica naj bi bila Bohoricu zgled za slovarcke v slovnici, sploh pa ne, kje naj bi bil Bohoric do- bil vzorec za protipomenske slovnicne zglede. K. Ahacic navaja, da je pregledal 11 slovarjev tistega casa, kljub temu ostaja iskanje »vira za Bohoriceve slovarcke […] k’meni – k’tebi (str. 31); z’ocetom – z’materjo; z’mano – s’tabo (str. 32); v primerih v zvezi z rabo j: svoj – ptuj (str. 33), pri ilustraciji stopnjevanja pridevnikov: dober (bonus) – hud (malus) (str. 42), spolov: oca – mati, brat – sestra (str. 43), pri pridevniku, kjer navaja za simpleks: pravicen, za kompozita nepravicen, za dekompozita pa nepravicnost (str. 44), torej protipomenski par: pravicen – nepravicen (nepravicnost), pri prislovu za simpleks: modru, za dekompozita: nemodru (str. 157). Kot sklanjatvena primera za moški in ženski spol sta izbrana samostalnika: za moški spol oce, za ženski mati. Prislovi so prikazani z naslednjimi zgledi:37 lesim – letja; letukaj – leundi; nutri – zvunaj; zgorej, zdolaj; nuter, vunkaj; viški – dolum, doli; nalevu, na levostran – na desnu, desnostran; odzgo-raj – odzdolaj; danes – sadaj; vceraj – jutri; cestu, retku, potle, potler – zdajci; pervic – druguc; dobru (bene) – hudu (male); veliku – malu, majhinuu; vec – majn; cilu dobru – cilu hudu (str. 154–157). Na avtor­jevo zavedanje, da gre za pomensko nasprotje, kaže tudi raba dvopicja v pomenu ‘proti’ med primeri. Ker gre za primere v slovnici, ki prikazuje celotno besedje jezika, se izbor protipomenk besedotvorno razširi. Najvec je raznokorenskih protipomenskih parov (nuter – vunkaj, vceraj – jutri, cestu – retku). Ob njih pa so kot pari netvorjenim pridevnikom (in samostalnikom) enakorenske pridevniške in samostalniške sestavljenke s predpono ne-: nepravicen (nepravicnost), nemodru. Prislovni raznokorenski protipo­menski pari imajo pogosto enako dolocevalno clenico le- ali merni pri­slov cilu:38 lesim – letja; letukaj – leundi, cilu dobru – cilu hudu. Vsa­kemu primeru sklanjatve v vseh treh številih v slovnici Arcticae horulae sledi abecedni slovensko-latinsko-nemški seznam primerov. 1. Ob izhodišcni iztocnici je opazno navajanje sopomenskih izrazov, pod-pomenk, stalnih zvez, vidskih parov, asociativnih zvez ipd. (stol, rihtni stol; slep, slep na enim ocesi; drevu, hruševu drevu, crešnovu drevu; znamnje, žga-nu znamnje; kopam, pokopam; mejlem, kruh pecem), redko protipomenk. Vsi ti leksemi sledijo izhodišcni iztocnici brez vsake graficne oznake. Glav­ni znak, da gre za nekaj drugega, je porušen abecedni red. izziv za nadaljnje raziskovanje, ki bo moralo obsegati pregled tedanjega evropskega ucbeniškega gradiva s poudarkom na manjših slovarjih« (Ahacic 2007: 131, 132). 37 Loceni so z vejico ali dvopicjem (pomen ‘proti’), ki kaže na nasprotje. 38 Slovenski pravopis 2001. Protipomenke v slovenskih slovarjih Sopomenskih parov je veliko.39 Na sopomenskost kažeta dva zna­ka. Iztocnice so razvršcene po abecednem redu. Sopomenki si sledita druga za drugo, zato se abecedni red poruši. Pri sopomenki ni latinske in nemške ustreznice, ki ju nadomesti beseda idem (= prav tako): Bčrs, iga, velox, schnell. Hiter, triga, idem. 2. Protipomenke so prikazane na dva nacina: z izborom iztocnic in s prikazom protipomenskih parov. Slovarcki vsebujejo veliko iztocnic, ki izražajo pomenska nasprotja in so vsaka na abecedno ustreznem mestu. Take so npr.: hribec, dul; lagak, težak; mlad, star; bogat, reven; mladust, starost; nesreca, sreca; svitloba, tema. Veliko pricakovanih pa manjka, npr. kratek, žalosten, noc so, manjkajo dolg, vesel, dan ipd. Tudi v teh primerih prevladujejo raznokorenske protipomenke. Kot protipomen-ska predpona enakokorenskih protipomenk pa se spet pojavi -ne. Po-sebnost so pari protipomenk. Na dva protipomenska para je opozoril že Gjurin (1987: 257), vendar je protipomenskih parov vec. Pri navajanju protipomenskih parov se prav tako poruši abecedni red. Za razliko od sopomenskih parov pa imata protipomenski iztocnici vsaka svojo latin­sko in nemško ustreznico: Glih, indecl: similis, gleich. Nikar enák, iga, dißimilis, vngleich. Pridevniški in samostalniški protipomenski pari so naslednji:40 glih – nikar enak (str. 49); srecen – nesrecen (str. 53), cast – necast (str. 60); pri glagolu: filam – resfilam (str. 114), bijem, vbijem, perbijem – rezbijem (str. 128), grem, nuter grem – mumu vun grem (str. 129), vežem, vozle 39 Primeri sopomenskih parov: ajfrar, navidliv; artic, hribec; bers, hiter; tup, neoster; cartan, subtil; cas, vreme; dojnica, ama; elefantova kust, slonova kust; falšvera, kriva vera; jama, luknja; hlimba, hinaušina; kunšt, vmetelnost; lebunga, gostvanj; mladica, odraselk; necast, sramota; omotica, vertoglavje; peza, teža; prigliha, spodoba; prica, svidok; reka, tekoca voda; trešlika, merzlica; kunštnu bojovanje, stratagema; opravilu, služba; ocitanje, kolnenje, kletva; rojenje, rojstvu. Kot sopomenke so lahko prikazani trije leksemi, npr. buca, plotnica, tikva. Sopomenka je – sicer redko – lahko tudi kar pojasnilo ob iztocnici: necast, sramota. 40 Izvirno so med primeri vejice. Da je protipomenskost bolj razvidna, sem med pare dala pomišljaj. vežem oli delam – odvežem (str. 134), v’ganem (lat. cedo) – se proc vga­nem (lat. discedo), se nazaj v’ganem (lat. recedo) (str. 134). Prevladujejo enakorenski protipomenski pari. Izbor sredstev za iz­ražanje nasprotnega pomena se sicer razširi, vendar je majhen. Pri pri­devnikih in samostalnikih se ob samostojni nikalnici nikar spet pojavi predpona ne-, pri glagolih pa predpone, ki pomenijo narazen: od-, res-/ rez-, pari prislovov, ki izražajo nasprotno smer: nuter – vun, proc – na­zaj. V protipomenskem odnosu sta lahko glagola s predponama, lahko pa ima predpono ali prosti prislov samo en glagol od para. Kot protipo­menski predponski pari, lahko v kombinaciji s prislovi, so registrirani: v-/per-(= pri)/nuter – rez-. Pri glagolih prevladujejo protipomenke, ki izražajo nasprotno smer. Tujih predpon, zlasti latinsko-grškega izvora, ki se uveljavijo ka­sneje, protestantski primeri protipomenskih parov ne izkazujejo. 6.1.1.3 Protipomenke v registrih k Dalmatinovima knjigama Biblie (1578 in 1584) V registrih v prvem delu (1578) in drugem delu Dalmatinove Biblie (1584) protipomenski pari niso navedeni. Tudi besed, ki so v protipo­menskem odnosu, ni veliko. Ker protipomenski vidik pri izboru ni bil upoštevan, je mogoce sestaviti le nekaj protipomenskih parov: arcnia – strup, luc – temma, odgovoriti – prašati, vprašati, švoh – silen ipd. Manjkajo pricakovane protipomenke, npr. za bolezan, jokati, leben, le-vicen, levak, lepu, grenku, konec, nuc, ptuj, resnica ipd. 6.1.1.4 Protipomenke v Megiserjevem slovarju (1592) in slovarju Alasia da Sommaripa (1607) Megiserjev štirijezicnik (1592), prvi knjižni slovar s slovenšcino, dokler se ne najde Bohoriceva Nomenclatura trium linguarum, ce je res obsta­jala, in italijansko-slovenski slovar Alasia da Sommaripa (1607) proti­pomenskih parov ne navajata. Besed, ki so v protipomenskem odnosu in so navedene na abecedno ustreznem mestu, pa je veliko vec kot v Dalmatinovih knjigah. Protipomenke v slovenskih slovarjih 6.1.1.5Zakljucek Izkazovanje protipomenk je znacilno za slovensko slovaropisno tradi­cijo, saj so že v prvih slovenskih slovarjih, sicer še ne izdanih v samo­stojnih knjigah, pac pa v t. i. neknjižnih slovarjih. Protipomenke niso v središcu pozornosti jezikoslovnih del slovenskih protestantov, vendar so tu že zapisane, ne nakljucno, ampak zavestno kot poseben del izrazja, ceprav še ne poimenovane. V najstarejših slovarjih s slovenšcino proti­pomenke niso posebej prikazane. 6.1.2 Protipomenke v Cigaletovi Znanstveni terminologiji s posebnim ozirom na srednja ucilišca (1880) 6.1.2.1 Vpliv predhodnikov na prikazovanje protipomenk Zanimivo je, da slovensko terminološko slovaropisje že kar od zacetka upošteva protipomenke. Tako jih navaja Cigaletova nemško-slovenska Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilišca,ki je izšla v Ljubljani leta 1880. Protipomenke so prišle v prvi slovenski terminolo­ški slovar pod ceškim vplivom. V uvodu Cigale omenja dve deli – Nemec­ko-ceský Slovník vedeckého názvosloví pro gymnasia a reálné školy, izdelan pod Šafárikovim vodstvom in izdan v Pragi 1853, in Šulekov Hrvatsko--njemacko-talijanski rjecnik znanstvenoga nazivlja, osobito za srednja ucilišta, ki je izšel 1874 v Zagrebu.41 Pri izdelavi hrvaškega slovarja so sodelovali tudi Slovenci (Janez Trdina, Ivan Tušek, Fran Erjavec). Oba terminološka slovarja v seznamu kratic za protipomenke navajata enako okrajšavo kot Cigaletova Znanstvena terminologija: opp. = opponitur. Cigaletova nemško-slovenska Znanstvena terminologija ima dva dela: bogatejši nemško-slovenski (148 str.) in skromnejši slovensko--nemški (20 str.) del, ki ga je avtor naslovil »Slovensko-nemški dodatek« in ga v uvodnem delu (str. XIV) pojasnil takole: »Slovensko-nemški do-datek obseza malo zbirko manj znanih izrazov brez nadaljšnje oznake, katera naj se poiskuje v nemško-slovenskem delu.« Podobno delo so v tem casu verjetno izdali tudi Madžari. Žal ga ni bilo mogoce najti, ceprav sem se obrnila na madžarsko akademijo znanosti v Budimpešti. Slika 1: Primer prikaza protipomenk v Cigaletovi Znanstveni terminologiji s posebnim ozirom na srednja ucilišca (1880) Da bi odgovorili na vprašanji, kako Cigale prikazuje protipomenke, je bil pregledan celotni slovar, ne samo gesla z oznako opp. Za uvodom je v Znanstveni terminologiji Tolmac kratic, kjer je vecina okrajšav poja­snjena. Navedene so okrajšave za imena avtorjev (npr.: Erj. = Erjavec, Jes. = Jesenko, Mikl. = Miklošic), ki so uporabljali dolocen izraz, izvor­ne jezike (böhm. T. = böhmische Terminologie, kroat. T. = kroatische Terminologie), stroke, v katerih se poimenovanje uporablja (npr.: astr. = astronomia, bot. = botanica, ggr. = geographia, gl. = geologia, gr. = gramatica, hist. = historia, tech. = technica), za razlicne slovnicne (npr.: pl. = pluralis, v. impf. = verbum imperfectivum) in slovaropisne (v. = vide) oznake. Med oznakami zbuja pozornost krajšava opp., pojasnjena z oppositum, opponitur. Kaj ta pomeni, kateri leksemi so tako oznaceni in od kod je prišla? Zanimivo je, da v dveh slovarjih, ki ju je pred tem uredil Matej Cigale, v Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs (1853) niti v t. i. Wolfovem Deutsch-slovenisches Wörterbuch (1860), te oznake ni; pojavi pa se v Znanstveni terminologiji (1880). V Wolfovem slovarju (1860) so iztocnice: Opponent (slovenske ustreznice ni), Opponieren (slovensko: nasprotovati, ugovarjati), Opportun (slo­venske ustreznice ni), Opposition (slovensko: nasprotovanje, nasprotje), Oppositionsgeist (slovensko: nasprotovavnost), Oppositionsklage (sloven-sko: nasprotna tožba) in Oppositionspartei (brez slovenske ustreznice). Iztocnice antonim ni. Tudi v Šulekovem slovarju iztocnice opponitur ni, ceprav je ta be-sedna družina bogato prikazana. Obsega namrec naslednje lekseme: • Opponente, phil.42 protivnik • Opponiren, stil. hist. suprotiviti se; (widersprechen), prigovarati • Oppositiflorus, bot. napramnih cvietakah • Oppositifolius, bot. napramna lišca 42 astr. astronomija, c. ceško, bot. botanika, fil. filozofija, hist. zgodovina, lat. latinsko, o. ali (oder), phil. filozofija, stil. stilistika. Protipomenke v slovenskih slovarjih • Oppositio, phil. sprotnost; o. contraria, protivlje; oppositio contra-dictoria, protuslovje • Opposition, phil. Gegensatz, Entgegensetzung, suprotiva, supro­tivnost; lat. lex oppositionis, zakon suprotive; (Widerspruch), prigovaranje, astr. protisunje c. Oppositionspartei, hist. protivna stranka • Oppositus, phil. sprotan (pojam); bot. gegenständig, napraman • Opposizione, fil. suprot’va; suprotivnost; prigovaranje; astr. pro-tisunje Cigaletova Znanstvena terminologija prikazuje besedne družine. No-silna beseda, ki nas zanima, je Opponent, ki ima oznacevalnik phil. in slovensko ustreznico nasprotnik. Glagol opponiren pomeni naspro­tovati, protiviti se. Slovenske ustreznice besed te besedne družine so še: zgodovinsko opozicija, astronomsko protistanje (po ceški terminologiji protisolncje), protivna ali nasprotna stranka, opozicija. Filozofski ter-min Opposition ima vodilko (v.) na Gegensatz, Widerspruch. Gegensatz, s katerim nekateri nemški slovarji (npr. Deutsches Wör­terbuch43) oznacujejo protipomenke, je v Cigaletovi Znanstveni termi­nologiji oznacen kot filozofski termin (v oklepaju je navedena latinska ustreznica oppositio), ki v slovenšcini pomeni nasprotnost, nasprotje, protivje (zadnji izraz je v Terminologiji oznacen altsl., tj. starosloven­sko). Slovarska napotila vodijo bralca naprej h Contradictio, Wider-spruch, Widerstreit. Widerspruch je poslovenjen s prekoslovje (kar naj bi bilo prav tako staroslovensko), protislovje (ruska ustreznica je protivore-cje). Contradictio ima vodilko na Widerspruch. Widerstreit je filozofski izraz, ki pomeni opreka. Od tu slovar vodi nazaj na Gegensatz. Skratka: vse te besede so v zvezi z nasprotjem, nasprotnim. Pomen leksema Gegensatz po nekaterih starejših nemško-sloven­skih slovarjih (leksema antonim ni): Murko (1833): protistavík Janežic (1850): protistavek, opreka, protislovje, nasprotje Cigale (1860): nasprotni stavek ali razsod, tudi protistavek; tudi Contrast, Widerspiel 43 Deutsches Wörterbuch. Bestelsmann Leksikon Verlag 1986/1991. Navedeno po Lji­ ljana Šaric: Antonimija v strukturi jednojezicnih rjecnika. Filologija 22–23, str. 272. Zagreb 1994. Janežic (1867): protistavek, nasprotivni stavek; (Contrast), nasprotje, na­sprotek, vprecnost Janežic (predelal Anton Bartel; 1889): nasprotni stavek, protislovje, proti­stavek; (Contrast) nasprotje, protivnost, nasprotek, vprecnost Po sodobnem Velikem nemško-slovenskem slovarju (1992) imajo nave-dene nemške besede naslednje pomene: Gegensatz: nasprotje; Widerspruch: ugovor, protislovje, v pravu oporek Widerstreit: navzkrižje, konflikt Oznacevalnik opp. je v Cigaletovi Znanstveni terminologiji razmeroma redek. Primerjava slovarjev pa kaže na to, da je bil Šafárikov slovar zgled za hrvaški in slovenski slovar. Za primerjavo smo vzeli pridevnika acces­sorisch in accidental: Šafárikov slovar Accessorisch, accessorius, accident, phil. príbytný; opp.44 principale, hlavní Accidental, phil. prípadný; opp. wesentlich, essentialis, bytný und sub-stantiell, podastatný Šulekov slovar Accessorisch, Accessorius, phil. accident, pripadan, pristojeci; (opp. principalis). Accidentalis, Accidental, phil. pripadan; (opp. wesentlich, essentialis, sucan) Cigaletov slovar Accessorisch, phil. Accident, postransk, priticen, (opp. glaven, poglavit); accidental, phil. slucajen, prigoden (opp. bistven) Pravzaprav gre velikokrat ne le za zgled, ampak za neposreden prepis, pri cemer je bil Cigale bolj samostojen kot Šulek. To lahko potrdimo še z nekaj primeri t. i. opp.: Šafárik: Abbilden [...] opp. nachbilden, copiren Šulek: Abbilden, stil. art.45 (opp. nachbilden, copiren), naslikati Cigale: ni iztocnice Šafárik: Correptio [...] opp. productioŠulek: Correptio (opp. ni naveden) Cigale: ni iztocnice Šafárik: Formwort [...] opp. BegriffswortŠulek: Formwort (opp. ni naveden) Cigale: ni iztocnice 44 Krepko oznacila M. H. 45 art. umetnosti. Protipomenke v slovenskih slovarjih Šafárik: Besonder 1. jednotlivý, opp. allgemein; zvláštni, opp. gemain Šulek: Besonder, phil. 1. osobit, opp. allgemein; 2. poseban, opp. gemain Cigale: Besondere, phil. poseben (opp. ni naveden) Slika 2: Primer prikaza protipomenk v slovarju Nemecko-ceský Slovník vedeckého názvosloví pro gymnasia a reálne školy (1853) Slika 3: Primer prikaza protipomenk v Šulekovem slovarju Hrvatsko-njemacko­talijanski rjecnik znanstvenoga nazivlja, osobito za srednja ucilišta (1874) 6.1.2.2 Izkazovanje protipomenskosti in vrste protipomenk 1. V Cigaletovi Znanstveni terminologiji so protipomenke oznacene z oznacevalnikom opp., ki pa je, kot je bilo receno, zelo redek. Tak ozna-cevalnik imajo: Accessorisch, phil. accident, postransk, priticen (opp. glaven, poglavit; acci­dental, phil. slucajen, prigoden (opp. bistven) Nutzholz,46 les (opp. drva = Brenholz) V protipomenskem odnosu so tako: • postranski, priticen – glaven, poglavit • slucajen, prigoden – bistven • les (obdelovalni les) – drva Z besednovrstnega stališca prevladujejo pridevniške protipomenke, samo­stalniški par je en sam. Vse so t. i. morfološko nepovezane protipomenke, se pravi nimajo enakih besedotvornih delov, npr. slucajen – bistven. Dejansko je protipomenskih parov vec, kot je oznacevalnikov opp.: • postranski – glaven, • postranski – poglavit, • priticen – glaven, • priticen – poglavit, • slucajen – bistven, • prigoden – bistven, 46 V slovarskem sestavku Nutzbar. • (obdelovalni) les (les za obdelavo) – drva (les za kurjavo). 2. V Cigaletovi Znanstveni terminologiji je uporabljen še en tip opozar­janja na protipomenke, ki pa je prav tako redek: z im ali als Gegensatz zu (protipomenka za): Erinnern, phil. spomniti, spominjati se cesa; Erinnerungsfähigkeit, spo­menljivost (als47 Gegensatz zu: pozabljivost) A posteriori izkustveno im Gegensatz zu umstveno (a priori) Steigbaum steigen rasti, vzdigavati se im Gegensatz zu spušcati se, padati, pojemati; steigend, rastoc, vzhoden (im Gegensatz zu nizhoden) 3. Najpogosteje pa je protipomenskost prikazana brez oznake: a) protipomenski izrazi so navedeni v slovarskem sestavku (po mojem zavestno opozarjanje na protipomenke): • z navajanjem protipomenskih parov, povezanih z veznikom in: Ebbe, ggr. oseka; Ebbe und Fluth, oseka in plima Gezeiten des Meeres ggr. oseka in plima Knoten zavozlati in razvozlati Stoß […]; Stoß und Gegenßtos (actio et reactio) udar in odudar, bitje in odbitje Verkünsteln premojstriti in skaziti, preumetniciti • z navajanjem protipomenskih parov, povezanih z veznikom ali: See jezero; morje, Seegebirge, morske ali podmorske gore • z naštevanjem protipomenskih zgledov, locenih z vejico ali s podpicjem: Abhang: ggr. položno rebro, strmo rebro (strmec), propadno Bewust phil. svesten; bewustlos, nesvesten Blitz phys.48 blisk; ognjena strela, vodena Camera, lucida, phys. svetlica, kamera lucida; Camera obscura, temnica, kamera obskura Chemie chem. analiticna ali razstavna, razkrojna, sinteticna ali sestavna Druck, phys. niederer, majhen, mittlerer, srednji, hoher, velik tlak 47 Podcrtala M. H. 48 adj. pridevnik, astr. astronomija, bot. botanika, chem. kemija, ggr. geografija, gr. gramatika, hrv. hrvaško, math. matematika, mech. mehanika, merc. trgovina, min. mineralogija, mont. montanistika, phil. filozofija, phys. fizika, russ. rusko, stat. sta­tistika, stil. stilistika, v. glej, zool. zoologija. Protipomenke v slovenskih slovarjih Electricität, phys. elektricnost; positive, pozitivna, negative, negativna Erfolg, uspeh; erfolgloss, brez uspeha, brezuspešen, erfolgreich, uspešen (-šna, -šno) Erz, min. ruda, Erzführend, rudonosen; erzleer, brezruden, jalov Furcht, phil. bojazen, strah; furchtbar, strašen strahovit; furchtlos, nepre­strašen, (-šna, -šno); furchtsam, bojec, strašljiv Gefühl, phil. custvo, gefühlloss brezcuten, brez custva; gefühlvoll, custven Gehalt, v. Inhalt; gehaltlos, prazen, jalov, puhel; gehaltreich, -voll, jedrovit, jeklen, jaklen Gehirn, zool. (encephalon) možgani, groses G. (cerebrum), veliki možgani; kleines G. (cerebellum), mali možgani, možganci Gemüth phil. gemütlich, dobrodušen, blagosrcen; gemüthloss, brezdušen (Vuk); dobre, slabe (zle) volje biti; odobrovoljiti, ozlovoljiti Geruch, zool. phil. dišati, vonjati; brez duha, nedišec Geschmakt, phil. feiner G. tenak vkus, neslasten, suhoparen, stil. nevkusen, brezvkusen; vkusen, vrlo vkusen; nevkusen, brezvkusen, dobremu vkusu nasproten Geschwindigkeit, phys. brzina; padajoca ali pojemajoca, rastoca brzina; po­speševana b.; brzina raste, pada (pojemlje); enolicna, razlicna Gewissheit, phil. vesten, brezvesten, chroat. brezdušan Glied, math. vnanji, notranji clen Glimmer, min. enoosna, dvoosna (sljuda?) Gränze, ggr. meja; prirodna, od prirode; narejena, postavljena Handel inländischer H. domaca trgovina, zamorska trgovina Herz zool. (pri)srcen, brezsrcen; srcne dovodnice ali privodnice Horizont astr. obzor, prirodni, umetni, pravi, dozdevni, obzor na oko Hund astr. pes, veliki, mali Lauf tek deroc, len, tih Lavine ggr. plaz, suh plaz, moker plaz, drsavni plaz Leib leiblich telesen, leiblos breztelesen Leiten phys. guter, schlechter dober, slab prevodnik Leuteschen still. odljuden (odljudnost), leutselig, priljuden, (priljudnost, Miene, obraz (kakor se kdo drži); žalostno, na smeh se držati Neutral neutroactivum v. gr. srednjetvorni (glagol); neutropassivum, sre­dnjetrpni (glagoli) Papier merc. kratkorocna, dolgorocna menica Planconcav, phys. plosko-jamast, planconvex, plosko-kupcast, plosko-izbo-cen ali izpokel Prämisse, phil. (rek) praemissa major, širji prednjak, (gornjak), p. minor, ožji prednjak (dolnjak) Produciren […]; Naturerzeugniß prirodni proizvod, pridelek; Kunsterzeu­gniß izdelek, tvorina Progression, math. postopica, progresija; stigende, nizhodeca, pojemajoca, na manje idoca postopica; progressiv, fortschrittlich, napredujoc, napre-den, (-dna, -o); vorschreitend, postopen, progresiven Reduciren debeliti, vermindern maliti, umanjšat Reliefart. Basrelief (nizki pridvig, delo nizkega pridviga), Hautrelief, haut--relief (visoki pridvig), Rolle bewegliche R., gibna ali pomicna kolotura, negibna (nepremicna) kolotura Reproduciren […]; Reproduction, phil. ponova, ponavljanje; zool. nadora­stanje, podrastanje, obnova, reprodukcija Saft saftig, socán, saftlos, brezsocen, brez soka Scham, sram; schamhast sramežljiv; schamloss, brezsramen, brezstiden Schicht, Schichte, Tag-, Nachtschicht, obdanica, obnocnica, russ. dnevna, nocna smena Schutz Schutz- und Trutzbildniß zveza za boj in odboj, bojna in odbojna Schwer phys. težák (-žka -o), schwerloss, breztežen (-žna -o), netežak Sitten Sittenlosigkeit, nenaravstvenost, Sittichkeit naravstvenost, moral-nost Sorge Sorglosigkeit brezskrbnost; in S. einlullen v neskrbnost zazibati koga Sprache sprachrichtig pravilen, sprachwidrig ne pravilen, pogrešen (-šna, -o), kakor se ne govori Statue, kip; stojeci, sedeci, vozeci, jezdeci kip Still visok, srednji, nizek slog Stoß, mech. udar; premi, krivi ali poševni, […] mont. bok (dolgi, kratki, gornji, dolnji, viseci, etc.) Streben phil. sinnliches Streben, cutno teženje; vernünstiges, umno teženje Structur, min. zlog, einfacher, jednovit; mehrfach, mnogotern, f. a. Bau Sistem bot. sostavstvo; Sistemlosigkeit; nesostavnost Tact, stil. takt tactvolles Benehmen, taktnost, Tactlosigkeit, breztaktnost Ungeheuer, adj. ogromen, preogromen Vernunst vernunstlos brez uma, brezumen; vernunstmäßig, umen, umstven, po umu Vers stil. Accentvers náglasni vers ali stih, Quantitäts V. casomerni, kata­lektischer V. nedomerni, nepopolni, hiperkakalektisch, nadmerni, polni, celoviti; ashnartetisch, asinarteticen, nedoclenjen, nesclenjen Verzollen, ocariniti, placati carino Asindetische Satzverbindung, brezvezje, sindetische vezje Wahr umstvena verjetnost, izkustvena verjetnost Weg pot, chem. auf trockenem, nassem Wege, suhim, mokrim potem Wille phil. volja; Willenlossigkeit, brezvoljnost Wort wortkarg, malobeseden, kratkorek; wortreich, besedit, gostobeseden Zoll stat. carina (vvoznina, izvoznina, provoznina) Zone, pas ggr. astr. zmerni, vroci, mrzli, topli Zweck phil. brez svrhe, primeren; smotru (svrhi) primeren, smotren, smotre­nost, nesmotren, smotru neprimeren Zweifel phil. sumnen, pod sumnjo, dvoumen, sumnenost, dvoumnost; nesu­mnen, nedvoumen Protipomenke v slovenskih slovarjih • z navajanjem besednovrstno razlicnih protipomenk: Hoffnung phil. upanje, up, nada; breznaden, brezupen Ursache ursächlich vzrocen, (-cna, -o) Ursächlichkeit, v. Causalitët, Ursac­hlosigkeit brezvzrocnost b) protipomenke so navedene v razlicnih slovarskih sestavkih, navadno v dveh: astr. vecer (iztocnica Abend) – ggr. jutro (iztocnica Morgen) astr. zapadišce, zahodišce (iztocnica Abendpunct) – ggr. vzhodišce (iztoc­ nica Morgenpunct) astr. somrak (iztocnica Abend-) – ggr. svit, zor (iztocnica Morgen-) praznoverje (iztocnica Aberglaube) – brez oznacevalnika vera (iztocnica Glaube) phil. nesklon (iztocnica Abgeneigt) – phil. stil. sklon (iztocnica Geneigt) phil. nesklonost (iztocnica Abneigung) – phil. (inclinacio) sklonost (iztoc­ nica Neigung) nepravilen (iztocnica Abnorm) – phil. etc. pravilen, normalen (podiztoc­ nica normal) math. abscisa (iztocnica Abscisse) – math. ordinata (iztocnica Ordinate) iztocnica Absolut, phil. brezuveten (unbedingt) – iztocnica Bedingen, uve- ten, pogojen (bedingt) osoje (iztocnica Absoniger Ort) – prisoje (iztocnica Sonnenseite) phil. omahlost, ohlapnost (iztocnica Abspannung) – napetost, napon, nateg (iztocnica Spannung), napenjanje, natezanje als Handlung phil. abstrakten, pojmoven, odmišljen od (iztocnica Abstract) – phil. kon­ kreten, stvaren (iztocnica Concret) phil. temen (iztocnica Abstrus) – stil. jasen, cist, svetel (iztocnica Hell) phys. ahromaticen, brezbarven (iztocnica Achromatisch) – phys. kromati- cen, in der Musik kromaticen, polnovrsten (iztocnica Chromatik) phil. obcen, splošen (iztocnica Allgemein) – phil. individualen, poseben, oseben (podiztocnica individuel) math. protiskladen (iztocnica Contraharmonisch) – phil. phys. harmonisch soglasen skladen (iztocnica Harmonie) math. sorednice, koordinate (iztocnica Coordinaten) – math. ordinata, hrv. porednica (iztocnica Ordinate) phys. etc. razstaviti, razdevati, raztvoriti (iztocnica Decomponiren) – gr. sestavljanje, zlaganje; skladba, kompozícija (iztocnica Composition) math. odmnožiti (iztocnica Depotentiiren) – math. potenziren vzmnožiti, vzmnoževati (iztocnica Potenz) phys. dismagnetizem (iztocnica Dismagnetizmus) – phys. magnetizem (iz-tocnica Magnetismus) phys. razmagnetiti (iztocnica Entmagnetisiren) – magnetisiren magnetiti (namagnetiti, pomagnetiti) (iztocnica Magnet) 6.1.2.3 Poskus razvrstitve protipomenk glede na vrsto V Cigaletovi Znanstveni terminologiji so navedene naslednje vrste pro-tipomenk: a) popolne ali absolutne: svesten – nesvesten; brezuspešen – uspešen; jeklen, jaklen, brez custva – custven; dobrodušen, blagosrcen – brez­dušen; dišati, vonjati – brez duha, nedišec; nevkusen, brezvkusen, dobremu vkusu nasproten – vkusen, vrlo vkusen; vesten – brezvesten; odljuden – priljuden; sramežljiv – brezsramen, brezstiden, pravilen – nepravilen, nenaravstvenost – naravstvenost; telesen – breztelesen; Za izražanje popolne protipomenskosti se najpogosteje uporabljajo: predlog brez: brez duha – dišati, vonjati, neparni predponi ne-: nev­kusen – vkusen, brez: brezvkusen – vkusen, parni predponi: od- – pri-: odluden – priljuden. b) nasprotnolastnostne: premojstriti – skaziti, položno rebro – strmo re-bro – propadno rebro, majhen tlak – srednji tlak – velik tlak, prazen, jalov, puhel – jedrovit, dobro – najvecje dobro, deroc tok – len tok – tih tok, dober prevodnik – slab prevodnik, spomenljivost – pozablji­vost, izkustveno – umstveno, ognjena strela – vodena strela, analiticna ali razstavna, razkrojna – sinteticna ali sestavna (kemija), pozitivna elektricnost – negativna elektricnost, veliki možgani – mali možgani, možganci, domaca trgovina – zamorska trgovina, prirodni obzor – umetni obzor, nizki pridvig – visoki pridvig, suh plaz – moker plaz, umstvena verjetnost – izkustvena verjetnost, cutno teženje – umno teženje, srednjetvorni glagoli – srednjetrpni glagoli, kratkorocna me-nica – dolgorocna menica, porecje – pomorje; Za izražanje nasprotja se uporabljajo zlasti raznokorenske besede, kot izjema tudi enakokorenska pridevnika, eden z opisnim izražanjem sto­pnje: dobro – najvecje dobro. Zanimiva sta dva para podrednih zloženk. Pri paru kratkorocna menica – dolgorocna menica sta v protipomen­skem odnosu prva dela, pri srednjetvorni – srednjetrpni glagoli pa druga dela zloženk. c) nasprotnodejanjske: zavozlati – razvozlati, udar – odudar, bitje – odbitje; Protipomenke v slovenskih slovarjih Nasprotnodejansko protipomenskost izražajo sestavljenke s parnima predponama: za- – raz- in z neparno predpono -od. d) nasprotnoprocesne: debeliti – maliti, umanjšati; padajoca ali poje­majoca brzina – rastoca brzina; e) nasprotnosmerne: vzdigavati se – spušcati se; rasti, vzdigavati se – padati, pojemati; oseka – plima; Nasprotnosmerno protipomenskost ob raznokorenskih protipomen­skih parih izraža tudi predponski par: vz- – s-. f) nasprotnopoložajne: vzhoden – nizhoden, vnanji clen – notranji clen; g) nasprotnocasne: stari vek – srednji vek – novi vek; h) nasprotnoosebne: ocariniti – placati carino. 6.1.2.4Zakljucek V Cigaletovi Znanstveni terminologiji so prvikrat v slovenskem termi­nološkem (knjižnem) slovarju prikazane protipomenke. Bistvena no-vost je, da so oznacene, sicer le del, z oznacevalnikom opp. = opponitur ali pa s pojasnilom im/als Gegensatz zu. Besede v protipomenskem od­nosu so vecinoma neprevzete ali pa prevzete iz klasicnih jezikov. Najvec je nasprotnolastnostnih, nekaj popolnih, drugih je manj – po en pri­mer. Zanimivo je, da se pojavi tudi nasprotnoosebni primer protipo­menskega para. 6.1.3 Protipomenke v Pleteršnikovem slovarju (1894 in 1895) Tak nacin oznacevanja kot pri Cigaletu se nadaljuje v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Pred slovarskim besedilom je v poglavju »Kratice« prav tako navedena krajšava opp., ki je pojasnjena kot oppo­situm, beseda nasprotnega pomena. Krajšava je enaka kot pri Cigaletu, prav tako prva pojasnjevalna latinska beseda, drugo pojasnilo pa je slo­vensko, kar je novost. Slika 4: Primer prikaza protipomenk v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/5) 6.1.3.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Tako kot v Cigaletovi Znanstveni terminologiji so tudi v Pleteršniko­vem slovarju z opp. oznacene redke protipomenke – skupaj 48. Po elek­tronski izdaji slovarja (2006) so v protipomenskem razmerju: belec der Weiße (opp. 49 crnec) bežen flüchtig (opp. trajen) casoven Zeit-: casovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken (opp. Raumreihe, phil.50) •51 dalješnji der weitere, der entferntere (opp. bližešnji) debelica = debela zemlja (opp. tencica) detje das Setzen; positio (opp. negatio) ••52 droben na drobno prodajati = im Kleinen (en detail) (opp. na debelo) formalen formalna beseda, das Formwort (opp. Begriffswort) • glavicka die Oberhand (opp. dlan) gol goli = bolj drobna drva, obsekane veje, (opp. hlodi): voz goli je pripeljal inozakonje tuje zakonodajstvo (opp. avtonomija), die Heteronomie53 izkustven izkustvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a posteriori (opp. umstvena v., a priori) 49 Krepko oznacila M. H. 50 phil. filozofsko. 51 S piko (•) sta oznacena primera, ki sta enaka kot v Cigaletovi Znanstveni terminologiji. 52 Z dvema pikama (••) je oznacen primer, ki je enak kot v Šulekovem slovarju. 53 Oba termina sta v Cigaletu, vendar tam nista v protipomenskem odnosu. Takih primerov je še nekaj. Iztocnice so oznacene s Cig. (T), npr. casoven, detje, formalen, izkustven, kopen, osojen, trdina, zacelje. Protipomenke v slovenskih slovarjih iztegnjenec ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt54 (opp. sklepec) k k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden (opp. od sebe) kopen kopno, das trockene Land (opp. morje) kosmat kosmati med = med v satovju (opp. suh med) ladanjstvo das Land (opp. Stadt) leha das Ackerbeet, das Gartenbeet; na lehe orati,55 (opp. na pleh o.56) lep z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege (opp. z grdo) lice die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe) mrsnik der Fleischtag (opp. postnik) obrivati mit den Händen das Unkraut ausraufen, jäten (opp. pleti) obršje der oberste Theil eines Weingartens (opp. znožje) ocvirkov o. dan, (šaljivo) der Fleischtag (opp. Fasttag) odprtija die Aufhebung der Sperre, der ungehinderte Verkehr (opp. zaprti­ ja): o. na morju osojen absonnig, schattenseitig (opp. prisojen); leži na osojnem (liegt absonnig) pleh na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo (n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati) poljanec der Bewohner der Ebene; der Feldbauer (opp. Gebirgsbauer) pomenski Bedeutungs-: p. aorist, (opp. formalni aor.) pravec 1) der Bachkrebs (opp. košcak) prirocen links eingespannt: prirocni konj; (opp. odrocni) rešilo kar se podari vošcivcu: za vošcilo se dobi rešilo (opp. vezilo) samcast einzeln, einfach: samcasti kozolec, die einfache Getreideharfe (opp. vezanik) samcen samcna sodišca, Einzelgerichte (opp. zborna sodišca, Gerichtshöfe) srcen srcna mati, die wahre Mutter (opp. maceha) steber der Schattenstrich (opp. lika, der Haarstrich) svojka ein einheimisches Wort (opp. tujka) tencica tenka zemlja, seichter Boden (opp. debelica) terjavec Forderer; – der Gläubiger (opp. dolžnik) trdina fester Boden, fester Untergrund (opp. mocvirje) veca die alte Giebigkeit (opp. novice, die neuen Auflagen) vzglavicje die Oberhand, (opp. dlan) za zamleti se, beim Mahlen weniger werden (opp. namleti se) zacelje die Hinterseite (arch., opp. procelje) zagrebnjak die Erhöhung des Ackerbeetes (opp. jamljic, razor) zdolec der untere Wind (opp. zgorec) zgorec der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind (opp. zdolec) želodec die eicheltragende Eiche (opp. cer) 54 Nož, ki ga ni mogoce zapreti. 55 Na ogone, grede, gredice. 56 Tako da brazde padajo na isto stran (53.870 - ZRC SAZU; http://bos.zrc-sazu.si/c/ PL/neva.exe?name=pl&expression=po&hs=53870; dostop 20. 8. 2015) 6.1.3.2 Slovaropisne pripombe Ce si postavimo vprašanje, ali je bil Pleteršnik pri navajanju protipo­menk vezan na slovarske predhodnike, s primerjavo izpisanih primerov lahko odgovorimo, da je bil zelo samostojen. Iz Cigaletovega slovarja (oznaceno s piko •) je vzel dve protipomenki, iz Šuleka (oznaceno z dvema pikama ••) pa eno. Že sam seznam leksemov, oznacenih z opp., kaže na to, da prenosov ni moglo biti veliko, saj je velik del leksemov narecnih, ki jih v predhodnih slovarjih ni bilo. Marsikateremu izrazu pa je dodal protipomenko, ki je npr. v Cigaletovi Terminologiji ni bilo. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da ima pet leksemov nemške pro-tipomenke (casoven – Raumreihe, formalna beseda – Begriffswort, ladanj­stvo – Stadt, ocvirkov dan – Fasttag, poljanec – Gebirgsbauer), dva leksema pa latinski (izkustvena verjetnost – a priori, detje – negatio),57 enkrat pa je del protipomenskega leksema prevzet iz nemšcine (pleh: na pleh orati). 6.1.3.3Protipomenski pari Protipomensko razmerje je znacilno za pare leksemov. V Pleteršnikovem slovarju ima protipomenko navadno eden od protipomenskega para, drugi pa najpogosteje ne, oziroma samo trije pari imajo križno navedene proti­pomenke: debelica – tencica, na lehe orati – na pleh orati, zdolec – zgorec. Z zvezdico (*) so oznaceni leksemi, ki sicer so iztocnice ali v slovar­skem sestavku navedene zveze, a nimajo oznake opp., z dvema zvezdica-ma (**) pa tisti, ki jih v slovarju ni. Protipomenski pari so: belec – crnec* verjetnost* bežen – trajen* iztegnjenec – sklepec* dalješnji – bližešnji* k sebi – od sebe** debelica – tencica kopno – morje* na drobno prodajati – na debelo kosmati med – suh med** prodajati* z lepo – z grdo* glavicka – dlan* na lice – na robe* gol – hlod* mrsnik – postnik* inozakonje – avtonomija* obrivati – pleti* izkustvena verjetnost – umstvena obršje – znožje* 57 Ti tipi v nadaljnji obravnavi niso upoštevani. Protipomenke v slovenskih slovarjih odprtija – zaprtija* terjavec – dolžnik* osojen – prisojen* trdina – mocvirje* na lehe orati – na pleh orati veca – novice* pomenski aorist – formalni aorist** vzglavicje – dlan* pravec – košcak* zamleti se – namleti se* prirocni konj – odrocni konj* zacelje – procelje* rešilo – vezilo* zagrebnjak – jamljic* samcasti kozolec – vezanik** zagrebnjak – razor* samcna sodišca – zborna sodišca** zdolec – zgorec srcna mati – maceha* z lepo – z grdo* steber – lika* želodec – cer* svojka – tujka* 6.1.3.4 Poskus razvrstitve protipomenk glede na vrsto protipomenskosti in tvorbo V Pleteršnikovem slovarju so izkazana naslednja protipomenska razmerja: 1. Popolnih protipomenk Pleteršnik ne navaja. 2. Nasprotnolastnostne protipomenke: belec – crnec, bežen – trajen, debelica – tencica, na drobno prodajati – na debelo prodajati, inozakonje – avtonomija, izkustvena verjetnost – umstvena ver­jetnost, iztegnjenec – sklepec, kopno – morje, kosmati med – suh med, z lepo – z grdo, mrsnik – postnik, pomenski aorist – formalni aorist, pravec – košcak, zagrebnjak – jamljic, zagrebnjak – razor, samcasti kozolec – vezanik, samcna sodišca – zborna sodišca, srcna mati – maceha, steber – lika, svojka – tujka, trdina – mocvirje, veca – novice, na pleh orati – na lehe orati, odprtija – zaprtija, rešilo – vezilo. Za izražanje tovrstnega nasprotja se uporabljajo raznokorenski leksemi. 3. Nasprotnoprocesne protipomenke: zamleti se – namleti se [z mle­tjem se kolicinsko zmanjšati – z mletjem se kolicinsko povecati = zmanjšati se – zvecati se]. Nasprotni proces se izraža s predponama na- – za-. 4. Nasprotnosmerne protipomenke: k sebi – od sebe, zdolec – zgorec [SSKJ: veter, ki piha s spodnje strani, iz doline – veter, ki piha z zgornje strani, s hribov = od spodaj gor – od zgoraj dol = gor – dol]. Nasprotna smer se izraža s predložnim parom k – od, v drugem pri­meru sta v protipomenskem razmerju pomenski sestavini: dol – gor. 5. Nasprotnopoložajne protipomenke: glavicka – dlan [zgornja stran roke od zapestja do prstov – spodnja stran roke od zapestja do prstov (SSKJ); zgornja stran – spodnja stran; zgoraj – spodaj], na lice – na robe [lice: stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran (SSKJ) in je navadno zgoraj pri izdelku – naspro­tna stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima manj izdelan in lep videz in je navadno spodaj pri izdelku; zgornja stran – spodnja stran; zgoraj – spodaj)], obršje – znožje [kar je ob vrhu, zgornji, najvišji del vzpeti­ne – kar je ob nogah, spodnji, najnižji del vzpetine; zgoraj – spodaj], vzglavicje – dlan [zunanja stran roke od zapestja do prstov – notranja stran roke od zapestja do prstov (SSKJ); zunanji – notranji], zacelje – procelje [zadnja stran stavbe – sprednja stran stavbe; zadnji – sprednji; zadaj – spredaj], osojen – prisojen [obrnjen, usmerjen od sonca (SSKJ) – obrnjen, usmerjen proti soncu; od (= proc) – proti], prirocni konj – odrocni konj [pri vprežni živini levi (SSKJ) – pri vprežni živini desni (SSKJ) = levi – desni]. Nasprotni položaj se izraža z raznokorenskimi besedami in s pari predpon: pri- – o-/od-, za- – pro-. 6. Nasprotnoosebne protipomenke: terjavec – dolžnik. 7. Pari, ki jih ni mogoce uvrstiti: želodec – cer,58 goli – hlodi, obrivati – pleti. 6.1.3.5Zakljucek V Pleteršnikovem slovarju protipomenke niso prikazane sistematicno. Vecina protipomenskih parov je neprevzeta. Prevzeta poimenovanja so iz klasicnih jezikov, samo eno sestavlja iz nemšcine prevzeta beseda (pleh). Najpogostejše so nasprotnolastnostne protipomenke, ki jim sle­dijo nasprotnopoložajne. Ne navaja pa absolutnih, nasprotnocasnih in nasprotnodejanjskih. Tako kot pri Cigaletu je tudi v Pleteršniku izka­zan par nasprotnoosebnih protipomenk. 58 Po SSKJ je cer v botaniki hrast z zelo hrapavo skorjo in bodicasto želodovo skledico, Quercus cerris (enak lat. izraz je tudi pri Pleteršniku), želodec je po Pleteršniku hrast, ki nosi želod. Protipomenke v slovenskih slovarjih 6.2 ProtiPomenke v Slovarju SlovenSkega knjižnega jezika (SSkj) V SSKJ je, kot je razvidno iz elektronske oblike, oznaka ant. (antonim) uporabljena 87-krat. Številka kaže na dvoje: da nikakor niso oznace­ni vsi protipomenski odnosi približno 110.000 iztocnic, navedenih v SSKJ, in ker gre za liho število, da protipomenke niso zmeraj prikazane kot par. Od leksemov, ki so v posebnem pomenskem razmerju, so v SSKJ sistematicno prikazane sopomenke kot sredstvo normativnosti. Proti­pomenke pa imajo samo obvestilno funkcijo, zato so redke. 6.2.1 Poskusni snopic Slovarja slovenskega knjižnega jezika Da se bo v SSKJ nadaljevala tradicija navajanja protipomenk v slo­venskih slovarjih, je razvidno iz Poskusnega snopica (1964). V njem je na cetrti (neoštevilceni) strani opisan nacin razlaganja, ki pa ga v SSKJ, po mojem mnenju, zaradi nejasnosti ni bilo mogoce uresniciti. Avtorji so namrec napisali, da bodo imele najobsežnejše razlage »upo­rabniku slovarja malo znane ali nerazumljive besede«. Protipomenke in sinonimi pa naj bi služili »za pomožno ali dodatno pomensko osve­tlitev«. V oddelku »Kvalifikatorji in kratice« v Poskusnem snopicu (neoštevilcena stran 7) je krajšava ant. pojasnjena z antonim; beseda z nasprotnim pomenom. V slovarskem delu Poskusnega snopica so že navedene protipo­ menke pri naslednjih iztocnicah: bati se 1. biti v strahu, s strahom pricakovati, ant. imeti pogum, upati si (v SSKJ: 3. z nedolocnikom kot predmetom ne imeti dovolj pogu- ma, ant. upati si) bel 1. snežne, mlecne barve, ant. crn (v SSKJ: 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. crn) blagor medm. srecen! ant. gorje! (V SSKJ nima protipomenke, tudi sicer je slovarski clanek cisto drugacen kot v Poskusnem snopicu.) V Poskusnem snopicu zaradi premajhnega obsega noben primer protipomenskosti ni tak, da bi lahko bil predstavljen tudi njegov par (npr. ob bel ni iztocnice crn). Protipomenke je navajal tudi Slovník spisovného jazyka ceského, ki je izšel leta 1960 in po katerem se je SSKJ vzoroval. Oznacene so kot op. V seznamu krajšav je op. pojasnjen kot: beseda nasprotnega pomena, antonim, opozicija. V prvem delu slovarja (A–M) je v uvodu (str. XIII) zapisano, da slovar poleg sopomenk navaja tudi besede nasprotnega pomena, protipomenke, opozicije. Protipomenke služijo za dopolnitev razlage. Navedene so v oklepaju na koncu razlage, za sopomenko, ce je ta navedena. Sopomenka pa je locena od razlage s podpicjem. Redkeje se protipomenke navajajo, ce ni razlag. Enako se navajajo protipomen­ke v Slovníku spisovné ceštiny pro školu a verejnost, ki je izšel leta 1987. Tudi tu so oznacene z op. Opisane pa so kot besede nasprotnega pomena (str. 10). 6.2.2 Protipomenke in redakcija SSKJ Po Uvodu je v SSKJ ostala vloga protipomenk enaka, kot je bilo na­povedano v Poskusnem snopicu. V 51. clenu Uvoda (str. XV) je na­vedeno: Kadar gesla z razlago ni mogoce dovolj pojasniti, so razlagi dodani po­ možni sinonimi (crta 3). Razlago lahko dopolnjuje tudi antonim (bel, a posteriori). Protipomenka je locena od razlage z vejico (Uvod § 220) in ima oznako ant. V slovarju je iztocnica antonim oznacena kot lingvisticni termin in opisana: beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede, kot zgled SSKJ navaja: antonim od bel je crn. Kot soavtorica SSKJ (od korektur 2. knjige dalje) vem, da se je pri izdelavi slovarja posvecalo veliko pozornosti sopomenkam, protipo­menkam pa veliko manj. Hkrati z redakcijo se je izdelovala kartoteka sopomenk, ki je bila v pomoc redaktorjem, da niso spregledali, kje so bile te navedene in kakšno razlago imajo. Za protipomenke ni bilo po­sebne kartoteke, dodane so bile v sopomenski kartoteki. Protipomenke v slovenskih slovarjih Protipomenke so se navajale nekako po obcutku redaktorjev. Po za­pisnikih 1.–150. seje od 16. julija 1962 do 20. decembra 1963, ki jih je zapisal Stane Suhadolnik, se glavni redakcijski odbor za slovar knjižnega jezika, ki so ga sestavljali Mile Klopcic (kot predsednik), Anton Bajec in France Tomšic (kot clana) in ga je z odlocbo 5. julija 1962 imenoval ta­kratni predsednik SAZU Josip Vidmar, s protipomenkami ni podrobno ukvarjal. O konceptu slovarja so razpravljali že pred uradnim imenova­njem glavnega redakcijskega odbora. Sej so se poleg clanov na zacetku udeleževali še France Tomšic, Ivan Tominec, Lino Legiša in Stane Suha­dolnik. Pregledovali so tuje slovarje knjižnega jezika, posebej natancno slovanske (ruski (mali in veliki), poljski, ceški, slovaški, bolgarski in srb­skohrvatski). Na podlagi tega je Anton Bajec sestavil besedilo (datirano 13. 10. 1962), ki je v 10 tockah obravnavalo glavne elemente novega slo­varja in postavilo tudi vrsto vprašanj o zasnovi. S to problematiko naj bi najprej seznanili predsednika SAZU Josipa Vidmarja, kasneje pa javnost. Protipomenke se omenjajo v 5. tocki, kjer je govor o pomenu: Tuji slovarji te vrste hocejo vsako besedo opredeliti brez pomoci tujega jezi­ka. To skušajo doseci na vec nacinov: s cisto logicno definicijo, z obširnim opisovanjem, s sinonimi in antonimi. […] Enako problematicna sta pri geslu duh sinonim duša in antonim telo. Iz navedenega besedila je nastala okrožnica, sprejeta na seji 6. novembra 1962, ki so jo razposlali »kulturnim in znanstvenim ustanovam in naj­vidnejšim kulturnim delavcem, posebej pa še leksikografom«. V zvezi z opisovanjem pomena je imel odbor naslednje stališce: Odbor meni, da splošno znane besede in že po sebi razumljive zveze ne po­ trebujejo definicij, ilustrirali jih bodo zgledi in citati. […] Vsekakor se geslo ne more opredeliti in razložiti s samimi sinonimi in antonimi. Odgovorov na okrožnico ni bilo veliko, protipomenke pa niso bile de­ležne nobene pozornosti. V redakcijah, ki so jih pripravljali posamezni clani in jih je obravnaval glavni redakcijski odbor, je protipomenka pr­vic navedena pri bati se (imeti obcutek strahu, bojazni, ant. imeti po-gum, upanje, v kasnejši redakciji pa: biti v strahu, s strahom pricakovati, ant. imeti pogum, upati si), bel (snežne, mlecne barve, ant. crn). O pro-tipomenkah je odbor razpravljal na sejah 9. in 10. julija 1963: Uporaba kvalifikatorja ant. je zmeraj potrebna, kadar se odlocimo za do-datno antonimsko razlaganje, kvalifikator sin. pa se uporabi le v izjemnih primerih (ce bi nastal dvom). V osnutku navodil redaktorjem, ki jih je sestavil Anton Bajec, pa je zapisano: »Sinonimi in antonimi so samo dopolnila k razlagi.« Po zapisnikih sodec (Seje UO SSKJ, registrator I in II, hrani Inšti-tut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) se uredniški odbor SSKJ, takrat imenovan redakcijski odbor slovarja knjižnega jezika, ka­terega jedro so sestavljali Anton Bajec, Jakob Rigler, Stane Suhadolnik, France Tomšic, na zacetku tudi Jože Toporišic, od 200. seje leta 1964 do 1596. seje leta 1983 (takrat so zaradi bolezni profesorja Bajca te po­tekale na njegovem domu v Šentvidu) s problemi protipomenskosti ni ukvarjal. Kasnejši uredniški odbor slovarja slovenskega knjižnega jezika – za pravopis, pravorecje, oblikoslovje in intonacijo (od 1610. seje 20. 2. 1986 do 1709. seje 3. 1. 1990), ki so ga sestavljali Franc Jakopin (pred­sednik), Milena Hanjšek - Holz, Tine Logar, Vlado Nartnik in Stane Suhadolnik, se je sicer vec ukvarjal s pomeni, tudi s sopomenskostjo, ne pa s protipomenskostjo. Konec 70. let in v zacetku 80. let 20. stoletja (november 1979–julij 1980 /1. del/ in september–december 1980 /2. del/) se je v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik v redaktorsko delo za SSKJ uvajala vecja skupina mladih slovaropiscev. Uvajali so jih Stane Suhadolnik (Uvod v seminar, Inštitut za slovenski jezik, Slovenska leksikografija, Ekscerpiranje za SSKJ), Milena Hajnšek (Slovar slovenskega knjižne­ga jezika, Priprava in obdelava gradiva), Joža Meze (Alfabetarij SSKJ), Zvonka Leder Mancini (Terminologija), Jakob Müller (Knjižnica), Ja­kob Rigler (Naglas, pravorecje in oblikoslovje v SSKJ), Ivanka Cerne­lic (Vsebinska razclemba gesla), Marija Janežic (Izdelava gesla), Marta Silvester (Tehnicna stran gesla). Uvajalci so za seminar pripravili pisno gradivo, ki pa žal ni bilo nikoli izdano kot slovaropisni prirocnik, saj »bi njegova dokoncna formulacija zahtevala prevec casa« (Splošne infor­macije za redaktorje, str. 2), pac pa je ostalo interno gradivo Inštituta.59 59 O tehnicnih zadevah pri izdelavi SSKJ je v 70. in 80. letih objavila dva clanka Marta Silvester (Silvester 1974; Silvester 1980), kar pa je pri uredniškem odboru vzbudilo veliko negodovanje. Take objave niso bile zaželene. Eden od razlogov je bil gotovo ta, da je bil koncept SSKJ skupinsko delo. Silvestrova je bila tehnicna pregledovalka vecjega dela slovarskega besedila, pri zadnji, tj. 5. knjigi SSKJ, sta to Protipomenke v slovenskih slovarjih Sestavljajo ga naslednje knjige: Splošne informacije za redaktorje SSKJ (1981), Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola 1. del (1981), Napotki za redakcijo 2. del (brez letnice), Marta Silvester: Pri­rocnik za tehnicno stran redakcije gesel v SSKJ (1978). Napotki za redakcijo dajejo natancna navodila o navajanju sopo­menk, zelo malo pozornosti pa je posvecene protipomenkam. V Priroc­niku za tehnicno stran redakcije gesel v SSKJ je v poglavju »Pomenska stran gesla. Razlage« na str. 23 zapisano samo: Ce je zaradi vecje jasnosti potrebno, se razlagi lahko dodasta za podpicjem pomožna sinonima (prim. crta 3.) ali za vejico antonim (prim. grd 1. R, ant. lep …). Sopomenke in sopomenske razlage so posebej podrobno obdelane, protipomenke pa ne. SSKJ tako že po nacelnih izhodišcih ne izkazuje protipomenskosti v celoti, ampak so protipomenke dopolnilo razlagam, torej pomagalo pri pojasnjevanju pomena. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je leta 2008 pripravil strokovni posvet o zasnovi novega splošnega slovarja. O proti­pomenkah se ni govorilo. Tudi v zborniku z naslovom Strokovni posvet onovem slovarju slovenskega jezika, ki je izšel leta 2009, protipomenke niso omenjene. Novi slovar slovenskega knjižnega jezika, kot kaže že sprejeti Koncept (2015), protipomenk ne bo navajal.60 6.2.3 Prikazovanje protipomenk v SSKJ po kritikah V ocenah SSKJ prikazovanje protipomenk ni bilo deležno vecje pozor­nosti (Košmrlj, Müller 1972/73: 109–115). A. Jedlicka (Jedlicka 1971) je v oceni SSKJ sicer zapisal, da je pri sodobnem popisu besednega za­klada treba prikazati odnose med besedami: sopomenke, protipomen­ke, nadrejenost, podrejenost, cemur so sestavljavci slovarja po njegovem delo opravljali Alenka Gložancev in Jerica Snoj. Od redaktorjev se je pricakovalo samo delo za slovar. 60 Koncept je bil sprejet na seji Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 6. avgusta 2015, na seji Znanstvenega sveta ZRC SAZU 2. septembra 2015, na seji Razreda za filološke in literarne vede SAZU 8. septembra 2015 in na seji Izvršilnega odbora Predsedstva SAZU 14. septembra 2015. mnenju posvetili veliko pozornost. Prikazovanja protipomenskosti pa ni ocenil. Prav tako je ne omenja obsežna in natancna ocena uglednih ceških jezikoslovcev (Helcl, Kroupová, Machac, Poštolková, Sochová 1971). Kriticna do obravnave protipomenskosti je bila B. Müller (Mül­ler 1971: 763), ki je opozorila na nedoslednost navajanja protipomenk. Protipomenke so npr. pri bel, crn, debel, dolg, manjkajo pa pri bogat, bos, droben, hladen ipd. 6.2.4 Diplomska naloga Manuele Knezoci o prikazovanju protipomenk v SSKJ Leta 2001 je Manuela Knezoci na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, pod mentor-stvom dr. Irene Stramljic Breznik napisala diplomsko nalogo z na­slovom Antonimija in antonimi v SSKJ. Avtorica je protipomenskost predstavila kot »pojav, znacilen za lekseme, ki so med seboj nasprotni na razlicne nacine, nekateri pa sploh nimajo pravih nasprotij« (Knezo­ci 2001). Protipomenke so leksemi, ki »imajo poleg dolocenega števila skupnih semov en sem v odnosu kontrarnosti«. Protipomenke imajo torej skupne vse pomenske sestavine, razen ene: imajo iste uvršcevalne pomenske sestavine in razlicne ali nasprotne razlikovalne pomenske sestavine. Glede na jezikovno normo Knezocijeva loci kolektivne in kontek­stualne, glede na strukturo enakokorenske/slovnicne in raznokorenske, glede na pomen pa kakovostne, vektorske, komplementarne, koordina­cijske in konverzne protipomenke. Teoreticno podstavo analize pred­stavljajo zlasti dela Ljiljane Šaric, Marije Golden in Ade Vidovic Muha. Pri analizi protipomenk v SSKJ je M. Knezoci prišla do naslednjih za­kljuckov: • v SSKJ je 87 leksemov ali 50 parov oznacenih s kvalifikatorjem ant., • SSKJ ne prikazuje vseh možnih protipomenk, • vrste protipomenk v SSKJ: • kakovostne (skrajnostne) in komplementarne, vektorskih in konverznih SSKJ ne izkazuje, • kolektivne, • raznokorenske, enakokorenskih SSKJ ne izkazuje. Protipomenke v slovenskih slovarjih Za našo tematiko so zanimive še nekatere misli, ki se nanašajo na pro-tipomenskost pri terminih. Med drugim je avtorica zapisala, da proti­pomenskost ustvarja t. i. mikropolja, »v katerih se realizira dolocena lastnost ali vsebina predmeta«. »Antonimno mikropolje« je kontinuum, v katerem se dolocena lastnost izmenjuje postopno, brez jasnih mej. »Leksemi se skozi prehodne pomene približujejo drug drugemu ali se oddaljujejo drug od drugega.« To približevanje/oddaljevanje pa ne velja za terminološke protipomenke, ki po Knezocijevi »spadajo v kategorijo komplementarnih/dopolnjevalnih antonimov«. 6.2.5 Prikazovanje protipomenk v SSKJ Slovarji splošnega jezika in terminološki slovarji izkazujejo samo t. i. kolektivne protipomenke, tiste, ki so v splošni rabi. Zaradi vecpomen­skosti iztocnic v splošnem slovarju, kot je SSKJ, je prikazovanje proti­pomenk zahtevnejše kot v terminoloških slovarjih. 6.2.5.1 Protipomenke v SSKJ Protipomenke so navedene v naslednjih slovarskih sestavkih: a posteriori filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori – a priori filoz. neod­ visno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori abstrakten s cuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten – konkre- ten s cuti zaznaven, predmeten, stvaren, ant. abstrakten barvast ki je v barvah, ant. crno-bel – crno-bel (ni iztocnica) barven ki je v barvah, ant. crno-bel – crno-bel (ni iztocnica) bati se ne imeti dovolj poguma, ant. upati si – upati si biti dovolj pogumen za kako dejanje (protipomenka ni navedena) bedenje glagolnik od bedeti, ant. spanje – spanje stanje telesnega in duševnega pocitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti (protipomenka ni navedena) bel ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. crn – crn ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel benigen med.61 nenevaren, neškodljiv, ant. maligen – maligen med. neva­ ren, škodljiv, poguben, ant. benigen blizu izraža majhno razdaljo, ant. dalec – dalec izraža veliko razdaljo, ant. blizu bližnji krajevno malo oddaljen, ant. daljni – daljen krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji 61 V medicini. bolan ki ima bolezen, ant. zdrav – zdrav ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega pocutja, brez motenj v delovanju organizma, ant. bolan da izraža pritrjevanje, ant. ne – ne izraža zanikanje, zavrnitev, ant. da dan cas svetlobe od soncnega vzhoda do zahoda, ant. noc – noc cas teme od soncnega zahoda do vzhoda, ant. dan ja izraža pritrjevanje, ant. ne – ne izraža zanikanje, zavrnitev, ant. da debel ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek – tanek ki ima med najbližjima nasprotnima ploskva-ma razmeroma majhno razsežnost, ant. debel debel pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben – droben pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti, ant. debel debel ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben – droben ki sestoji iz razmeroma majhnih enot, ant. debel debel ki ima na telesu razmeroma veliko tolšce, mesa, ant. suh – suh ki ima na telesu razmeroma malo tolšce, mesa, ant. debel desnica desna roka, ant. levica – levica leva roka, ant. desnica dneven nanašajoc se na cas svetlobe od soncnega vzhoda do zahoda, ant. nocen – nocen nanašajoc se na cas teme od soncnega zahoda do vzhoda, ant. dneven dol izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju, ant. gor – gor izraža gibanje ali smer proti višjemu kraju, ant. dol dolg ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost, ant. kratek – kratek ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost, ant. dolg doli izraža stanje ali položaj na nižjem kraju, ant. gori – gori izraža stanje ali položaj na višjem kraju, ant. doli generalka geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka – speci­alka geogr. topografska karta v velikem merilu, ant. specialka grd ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep – lep ki ima v estets­kem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd grenek ki je neprijetnega okusa kot pelin, ant. sladek – sladek ki je prijetnega okusa kot sladkor, med ant. grenek kisel ki je ostrega okusa kot limona, kis (ni navedene protipomenke) – sladek ki je prijetnega okusa kot sladkor, med ant. kisel majhen ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost, ant. velik – velik ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost, ant. majhen makroskopski tako velik, da se vidi s prostim ocesom, ant. mikroskopski – mikro­skopski tako majhen, da se vidi le z mikroskopom (ni navedene protipomenke) maksimalen najvecji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoc, ant. mi-nimalen – minimalen najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoc, ant. maksimalen maksimum najvecja kolicina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoca, ant. minimum – minimum najmanjša kolicina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoca ant. maksimum Protipomenke v slovenskih slovarjih manj izraža manjšo stopnjo, ant. bolj – bolj izraža vecjo mero glagolskega dejanja (pri bolj protipomenka ni navedena, razlagi nista zrcalni) manj izraža manjšo kolicino ali mero, ant. vec – vec izraža vecjo kolicino ali mero, ant. manj mlad ki ima razmeroma malo let, ant. star – star ki ima razmeroma veliko let, ant. mlad moker polit ali prepojen z vodo ali drugo tekocino, ant. suh – suh ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekocino, ant. moker najmanj 1. izraža najmanjšo stopnjo, ant. najbolj – najbolj (najbolj ni samo­stojno geslo, pac pa je vodilka k bolj, tam ni protipomenke najmanj in ni izkazan pomen, ki naj bi bil v protipomenskem odnosu) najmanj 2. izraža najmanjšo kolicino ali mero, ant. najvec – najvec izraža najvecjo kolicino ali mero (pri najvec protipomenka ni navedena) narazen izraža medsebojno locenost ali locevanje, ant. skupaj – skupaj izraža medsebojno združenost ali združevanje, ant. narazen narobe izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z dolocenim pravilom, normo, ant. prav – prav izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z dolocenim pravi­lom, normo, ant. narobe navzgor izraža gibanje ali usmerjenost proti višjemu kraju, ant. navzdol – navzdol izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju, ant. navzgor navznoter izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran, ant. navzven – navzven izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter nazaj izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek, ant. naprej – naprej izraža gibanje ali usmerjenost od celne, sprednje strani glede na osebek, ant. nazaj nizek ki ima v navpicni smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok – visok ki ima v navpicni smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek noter izraža premikanje ali usmerjenost v zaprt prostor, ant. ven – ven izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora, ant. noter notri izraža stanje ali položaj v zaprtem prostoru, ant. zunaj – zunaj izraža prostor, ki ni v obmocju zaprtega prostora (protipomenka ni navedena) nov nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star – star ki obstaja že dolgo casa (pri star ni protipomenke nov, razlagi nista zrcalni) ozek ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma majhno razsežnost, ant. širok – širok ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost, ant. ozek podnevi v casu svetlobe od soncnega vzhoda do zahoda, ant. ponoci – ponoci v casu teme od soncnega zahoda do vzhoda, ant. podnevi podneven nanašajoc se na cas svetlobe od soncnega vzhoda do zahoda, ant. ponocen – ponocen (protipomenka je navedena samo pri podneven, po-nocen ima nadrejeni sinonim nocen, ki pa ima protipomenko dneven in razlago: nanašajoc se na cas teme od soncnega zahoda do vzhoda) sem izraža premikanje ali usmerjenost h govorecemu, ant. tja – tja izraža smer premikanja, dejanja stran od govorecega (protipomenka ni navedena) spodaj izraža položaj, ki je od dolocenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj – zgoraj izraža položaj, ki je od dolocenega položaja v prostoru višje, ant. spodaj zlepa izraža, da se dejanje opravlja brez sile, strogosti, grobosti, ant. zgrda – zgrda izraža, da se dejanje opravlja s silo, strogostjo, ant. zlepa znotraj (prisl.) na notranji strani ant. zunaj – zunaj na zunanji strani ant. znotraj znotraj (predl.) za izražanje položaja, ki je v mejah dolocenega prostora ali predmeta ant. zunaj – zunaj (predl.) za izražanje položaja, ki ni v mejah dolocenega prostora ali predmeta ant. znotraj 6.2.5.2 Protipomenski pari63 a posteriori – a priori abstrakten – konkreten barvast – crno-bel** barven – crno-bel** bati se – upati si* bedenje – spanje* bedeti – spati* bel – crn benigen – maligen blizu – dalec bližnji – daljni bolan – zdrav da – ne dan – noc ja – ne debel – tanek debel – droben debel – suh desnica – levica dneven – nocen dol – gor dolg – kratek doli – gori generalka – specialka grd – lep grenek – sladek kisel* – sladek majhen – velik makroskopski – mikroskopski* maksimalen – minimalen maksimum – minimum manj – bolj* manj – vec mlad – star moker – suh najmanj – najbolj*** najmanj – najvec* narazen – skupaj narobe – prav navzgor – navzdol navznoter – navzven nazaj – naprej nizek – visok noter – ven notri – zunaj* nov – star* ozek – širok podnevi – ponoci podneven – ponocen* sem – tja* spodaj – zgoraj zlepa – zgrda znotraj (prisl.) – zunaj znotraj (predl.) – zunaj 63 Z eno zvezdico so oznaceni leksemi, ki nimajo navedene oznake ant., z dvema tisti, ki niso iztocnica, s tremi pa protipomenka, ki je vodilka in kot taka sploh ne more imeti protipomenke (najbolj gl. bolj). Protipomenke v slovenskih slovarjih 6.2.5.3 Slovaropisne pripombe Oznacevalnik ant. ima 87 iztocnic oziroma 95 leksemov. Pri 13 parih protipomenke niso navedene parno. V dveh primerih protipomenka ni iztocnica, in sicer je pri barvast in barven navedena protipomenka crno--bel, pri presežnikih najmanj pa najbolj, ki je sicer iztocnica, vendar brez razlage, saj je kazalka na osnovnik bolj. Razlage so vecinoma ustrezne, tj. simetricne ali zrcalne. 6.2.5.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti Pridevniški protipomenski pari: abstrakten – konkreten barvast – crno-bel barven – crno-bel bel – crn benigen – maligen bližnji – daljen bolan – zdrav debel – tanek debel – droben (v dveh pomenih) debel – suh dneven – nocen dolg – kratek Samostalniški protipomenski pari: bedenje – spanje dan – noc desnica – levica Glagolski protipomenski pari: bedeti – spati Prislovni protipomenski pari: a posteriori – a priori blizu – dalec da – ne dol – gor grd – lep grenek – sladek majhen – velik makroskopski – mikroskopski maksimalen – minimalen mlad – star moker – suh nizek – visok nov – star ozek – širok podneven – ponocen sladek – kisel generalka – specialka maksimum – minimum bati se – upati si doli – gori ja – ne manj – bolj manj – vec najmanj – najbolj noter – ven najmanj – najvec notri – zunaj naprej – nazaj podnevi – ponoci narazen – skupaj sem – tja narobe – prav spodaj – zgoraj navzdol – navzgor zgrda – zlepa navzven – navznoter znotraj – zunaj Predložni protipomenski par: znotraj – zunaj 1. Glede na besedno vrsto so v protipomenskem odnosu: • pridevniki: 25 parov; • prislovi: 22 parov; • samostalniki: 5 parov; • glagoli: 2 para; • predlogi: 1 par. 2. V protipomenskem odnosu sta prikazana tudi dva para terminov: filozofska termina a posteriori – a priori in par izrazov iz medicine: benigen – maligen.64 3. V protipomenskem odnosu so enobesedni leksemi, izjeme so priredna zloženka, ki se pojavi dvakrat, dva glagola s prostima morfemoma in citatna latinska termina a posteriori – a priori. Razen dveh so vsi pari enaki po strukturi. Izstopata samo para: barvast – crno-bel in barven – crno-bel, ki ju sestavljata izpeljanka in priredna zloženka. 4. Vse protipomenke so raznokorenske. Preglednica 3: Protipomenski pari glede na zgradbo a posteriori – a priori abstrakten – konkreten barvast – crno-bel barven – crno-bel bati se – upati si bedenje – spanje bedeti – spati bel – crn benigen – maligen blizu – dalec 64 Dolocna oblika, znacilna za termin, je zapisana v zvezi: benigni tumor. Protipomenke v slovenskih slovarjih bližnji – daljen bolan – zdrav da – ne dan – noc debel – droben debel – suh debel – tanek desnica – levica dneven – nocen dol – gor dolg – kratek doli – gori generalka – specialka grd – lep grenek – sladek ja – ne majhen – velik makroskopski – mikroskopski maksimalen – minimalen maksimum – minimum manj – bolj manj – vec mlad – star moker – suh najmanj – najbolj najmanj – najvec naprej – nazaj narazen – skupaj narobe – prav navzdol – navzgor navzven – navznoter nizek – visok noter – ven notri – zunaj nov – star ozek – širok podneven – ponocen podnevi – ponoci sem – tja sladek – kisel spodaj – zgoraj zgrda – zlepa znotraj – zunaj Preglednica 4: Protipomenski pari glede na izvor Protipomenke v slovenskih slovarjih barvast – crno-bel a posteriori – a priori barven – crno-bel abstrakten – konkreten bati se – upati si benigen – maligen bedenje – spanje generalka – specialka bedeti – spati makroskopski – mikroskopski bel – crn maksimalen – minimalen blizu – dalec maksimum – minimum bližnji – daljen bolan – zdrav da – ne dan – noc debel – droben debel – suh debel – tanek desnica – levica dneven – nocen dol – gor dolg – kratek doli – gori grd – lep grenek – sladek ja – ne majhen – velik manj – bolj manj – vec mlad – star moker – suh najmanj – najbolj najmanj – najvec naprej – nazaj narazen – skupaj narobe – prav navzdol – navzgor navzven – navznoter nizek – visok noter – ven notri – zunaj nov – star ozek – širok podneven – ponocen podnevi – ponoci sem – tja sladek – kisel spodaj – zgoraj zgrda – zlepa znotraj – zunaj (predlog) znotraj – zunaj (prislov) 5. Vsi protipomenski pari so glede izvora enaki: ali sta oba leksema neprevzeta ali prevzeta, mešanih parov ni. Prevladujejo neprevzete protipomenke, sedem parov pa je prevzetih iz klasicnih jezikov. 6.2.5.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih Stopnjevalna (gradacijska) protipomenskost bel – crn majhen – velikblizu – dalec maksimalen – minimalen bližnji – daljenmaksimum – minimum bolan – zdrav manj – boljdebel – tanek mlad – star debel – droben (2 x) moker – suh debel – suh najmanj – najboljdolg – krateknajmanj – najvecgrd – lepnizek – visok grenek – sladeknov – star kisel – sladek ozek – širok Nasprotnolastnostna protipomenskost a posteriori – a priorigeneralka – specialkaabstrakten – konkreten ja – nebati se – upati simakroskopski – mikroskopski (ki se bedenje – spanjevidi s prostim ocesom – se ne vidi s pro-bedeti – spatistim ocesom) benigen – maligenpodnevi – ponocida – ne podneven – ponocendan – noc (ko je svetloba – ko ni svetlobe) zlepa – zgrda (ne s silo – s silo) dneven – nocen Nasprotnosmerna protipomenskost dol – gor nazaj – naprej narazen – skupaj noter – ven navzgor – navzdol sem – tja navznoter – navzven Nasprotnopoložajna protipomenkost desnica – levica spodaj – zgoraj doli – gori znotraj (prisl.) – zunaj (prisl.) notri – zunaj znotraj (predl.) – zunaj (predl.) Popolna protipomenskost barvast – crno-bel barven – crno-bel Najvec protipomenk je v stopnjevalnem (gradacijskem) razmerju, med katerimi ni jasne locnice. Med izhodišcnima protipomenkama je vec prehodnih, kar je znacilno za protipomenskost v splošnem jeziku. Tem po številu sledijo nasprotnolastnostne protipomenke, pri katerih je nekaj táko ali pa ni táko, vmesne stopnje ni, sem sodijo tudi termini. Manj je nasprotnosmernih, nasprotnopoložajnih protipomenk. Te so tudi bese­dnovrstno znacilne: prislovi in predlogi. Popolni protipomenki sta dve. 6.2.5.6 Protipomenskost v SSKJ širše V SSKJ niso v protipomenskem odnosu samo leksemi, oznaceni kot ant. Dejansko je protipomenskih odnosov veliko vec, pri cemer pa ne mislimo samo na tiste lekseme, kjer protipomenskost ni bila izrecno oznacena, pac pa na primere, ko so v protipomenskem odnosu še drugi pomeni iztocnice, ne samo tista dva, kjer sta izrecno navedeni proti­pomenki. Da je bila protipomenskost pojmovana tako, kažejo razlage. 1. Za sopomenke v SSKJ velja naslednje nacelo: ce je sopomenka na­vedena za podpicjem na koncu razlage prvega pomena, velja sopomen­skost za vse pomene oziroma do nove sopomenke. Oznaka sopomenka pa ne velja za zveze v terminološkem in frazeološkem gnezdu. Pri pro­ Protipomenke v slovenskih slovarjih tipomenkah pa je nekoliko drugace. V SSKJ velja nacelo: ce leksemi v terminološkem gnezdu nimajo razlag, velja zanje ena od splošnih, tj. neterminoloških razlag iztocnice. Tako so v dejanskem protipomen­skem odnosu tudi termini, navedeni brez razlag in oznacevalnika ant. v t. i. terminološkem gnezdu, enako velja za dvo- ali vecbesedne stalne zveze, navedene za poševnicami. Primeri: Pridevnika abstrakten in konkreten sta v protipomenskem odnosu, ena­ko tudi stalni zvezi abstraktno mišljenje in konkretno mišljenje ter jezi­koslovna termina abstraktni samostalnik in konkretni samostalnik. V terminološkem gnezdu slovarskih sestavkov pridevnikov bel in crn, ki sta v protipomenskem odnosu, so brez razlage navedene zveze: šah. bela figura, bela polja – šah. crna figura, crno polje. 2. Za protipomenske pare so znacilne zrcalne razlage. Da oznaka ant., navedena na zacetku slovarskega sestavka, pri 1. ali izhodišcnem neo­številcenem pomenu, velja še naprej, kažejo zrcalne protipomenske raz­lage, tudi brez oznacene protipomenskosti. Primer: Leksema abstrakten in konkreten imata pri prvem/izhodišcnem pome-nu navedeni križni protipomenki. Pri podpomenih, oznacenih z dvema poševnicama, protipomenskost ni oznacena. Izkazujeta jo zrcalni razla­gi: nenazoren, nejasen (abstrakten) – nazoren, jasen (konkreten). Zelo lep primer zrcalnih prikazov sta slovarska sestavka desnica in levica (protipomenske razlage so zaradi nazornosti podcrtane). desnica -e ž (í) 1.desna roka ant. levica: stran: posadil ga je na svojo dati, stisniti desnico; dvigniti desnico / imeti koga na desnico v pozdrav; z desnico desnici; sin je sedel na si je zakril oci / v pest ocetovi desnici stisnjena desnica; žuljava 2. polit. konservativna, desnica nazadnjaška stranka ali • bibl. naj ne ve levica, kaj taka skupina v stranki: dela desnica ne hvali se z protidemokraticna desnica; dobrimi deli; iron. desnica ne radikalna desnica; ve, kaj dela levica delo je predstavniki skrajne desnice neenotno, neskladno // v prislovni v parlamentu niso prodrli s rabi, v zvezi z na izraža desno svojim predlogom levica -e ž (í) 1. leva roka, ant. desnica: položil ji je levico okoli ramen; enako spretno dela z levico kot z desnico; z levico si je zakrila oci / držati rokavice v levici • bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža levo stran: posadil ga je na svojo levico / na njegovi levici je sedelo lepo dekle; pren., publ. pisateljeva navzocnost na levici javnega življenja 2. polit. progresivna, napredna stranka ali taka skupina v stranki: predstavniki levice; spopad med desnico in levico / skrajna levica v gibanju / slovenska kulturna levica Ni pa nujno, da si zrcalne protipomenske razlage sledijo v istem za­poredju. Zrcalnost se lahko pretrga, protipomenske razlage pa se spet pojavijo. Primer: nizek – visok (oznaka ant. in protipomenka sta navedeni pri prvem pomenu) 1. ki ima v navpicni smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. vi-sok – 1. ki ima v navpicni smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek // ki je v navpicni smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine – 1. // ki je v navpicni smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine 2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino – 1. // ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino 3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodišcni meji – 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodišcne meje 4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgo­vornosti na manj pomembnem mestu – 5. ki je glede na razvrstitev po položa­ju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu 4. // v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven – 6. // v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na doloceno stroko 5. v razredni družbi ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slo­jem – 7. v razredni družbi ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim druž­benim slojem 7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln – 10. // biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln Protipomenke v slovenskih slovarjih 3. Pogosto je zrcalnost vidna tudi pri prostih ali stalnih zvezah, navede­nih v ilustrativnem gradivu. Pri pridevnikih v protipomenskem odnosu so jedrne besede samo­stalniških besednih zvez pogosto enake ali pa z istega podrocja. Primeri: debel (4. pomen) – suh (6. pomen) debel clovek – zelo suh clovek zaklali so debelega prašica – suha krava / debele noge, roke – / suhe noge grenek (1. pomen ) – sladek (1. pomen a) grenek zelišcni sok – sladki in grenki zelišcni sokovi grenek kot pelin – sladek kot med / sir ima nekoliko grenek okus – / to vino ima nekoliko sladek okus lep (1. pomen) – grd (1. pomen) lep clovek – grd je in nesimpaticen lep obraz – grd obraz lepa kot sonce – grd kot smrtni greh, kot strašilo / lep glas – grd glas // ima lepo delo – ima grdo delo 4. V splošnem slovarju, kot je SSKJ, se pojavi še drugo zanimivo vpra­šanje: ali morajo biti/so tudi vsi zgledi v protipomenskem odnosu – ali imajo vse zveze svoje protipomenske pare. Primer: dneven – nocen (v oklepaju so zapisane zveze, ki jih v SSKJ ni) Protipomenski pari, ce izhajamo iz dneven: najvišje dnevne temperature – najnižja nocna temperatura dnevno in nocno delo – nocno in nedeljsko delo je bolje placano dnevna svetloba – (nocna svetloba je mogoca zveza – po Novi besedi 12 zadetkov, vendar je dnevna svetloba stalna zveza, nocna pa ne) dnevna krema – (nocna krema je prav tako vrsta kreme, navedena je pri krema, pri nocen pa ne) dnevna soba – (nocna soba ni vrsta sobe) Protipomenski pari, ce izhajamo iz nocen: nocni hlad – (dnevni hlad bi bila mogoca zveza, vendar v Novi besedi ni zabeležena) nocna tišina – (dnevna tišina ni stalna zveza, ni zabeležena v Novi besedi) nocni lov, pohod, tekma, vožnja – (lov, pohod, tekma, vožnja se sicer lahko uporabljajo z dneven, vendar niso tipicne in ne stalne zveze). nocno nebo – (dnevno nebo bi bila mogoca zveza, vendar ni stalna zveza in ni zabeležena v Novi besedi) nocna izmena – (stalna zveza dnevna izmena je normalna) nocni cuvaj, vratar, nocna (bolniška) sestra – (s temi samostalniki se lahko uporablja tudi dnevni) nocna žival – (dnevna žival ni stalna zveza) nocni lokal – (dnevni lokal je mogoca zveza) nocna omarica – (dnevna omarica ni vrsta omarice) nocna posoda – (dnevna posoda ni vrsta posode) nocna srajca – (dnevna srajca ni vrsta srajce) nocno življenje mesta – (dnevno življenje mesta se ne uporablja) Pri leksemih, ki imajo navedeno protipomenko, v protipomenskem od­nosu niso vse zveze, ne stalne ne proste. Najpogosteje nimajo svojega protipomenskega para stalne zveze, ki poimenujejo vrsto cesa, npr. noc­na omarica, nocna posoda, nocna srajca, nocno življenje mesta nimajo protipomenk z dneven. Protipomenske zveze najpogosteje ne obstajajo, kadar je pomen vezan na neko izrazito znacilnost cesa, npr. nocni hlad je znacilen za noc, podnevi navadno zaradi sonca ni tako hladno; nocna tišina: tišina je znacilna za noc. Protipomenka, navedena za razlago iztocnice v SSKJ, navadno ne velja za vse zveze. Ni pa oznaceno, za katere velja. S tega stališca je na­vajanje protipomenk problematicno. 5. V SSKJ so pogosto navedeni zgledi, v katerih sta protipomenki. Ti so lahko: • pogosto uporabljane zveze: vsi so bedeli, le on je spal; bližnji in daljni kraji; hoditi po stopnicah gor in dol; zdrave in bolne rastline; sladki in grenki zelišcni sokovi; ucijo te ravno narobe, kot je prav; prsi noter, trebuh ven; • fraze, pregovori, rekla: dokazati crno na belem; noc in dan dela; ni rekel ne da ne ne; prišli so od blizu in dalec; zdravi ne razume bolnega; naj ne ve levica, kaj dela desnica; zdravje po niti gor, po curku dol; kdor noce zlepa, mora zgrda ipd. Protipomenke v slovenskih slovarjih 6. Ce vzamemo, da velja za protipomenskost v SSKJ enaka urejenost kot za sopomenskost, potem velja: • da protipomenka, navedena za prvim pomenom, velja za celotni slovarski clanek, razen ce je potem navedena druga protipomenka, ne velja pa za vse stalne zveze; • da sta v protipomenskem odnosu tudi zvezi, navedeni v t. i. termi­nološkem gnezdu, ki nimata razlag, ker sta njuna pomena že zajeta v splošni razlagi. V protipomenskem odnosu so tako: • vsi pomeni in podpomeni dveh eno- ali vecpomenskih iztocnic v celoti, kjer je oznacevalnik ant. naveden pri prvem pomenu in so naslednji pomeni zrcalni, npr. desnica – levica; • posamezna splošna pomena leksema (oštevilceni z arabskimi šte­vilkami ali z dvema poševnicama kot podpomena), npr.: najmanj (4. pomen) – najbolj (2. pomen), debel (4. pomen) – suh (6. po-men); • vec zrcalnih pomenov in podpomenov pri vecpomenskem lekse-mu, npr.: grenek (4., 6., 6. //, 7.) – sladek (4., 6., 6. //, 7.); • terminološka pomena, izkazana kot terminološko oznacena pome­na ali v terminološkem gnezdu, npr.: benigen – maligen, a poste­riori – a priori, lahko tudi kot nerazloženi terminološki zvezi v terminološkem gnezdu, npr.: abstraktni samostalnik – konkretni samostalnik; • posamezni terminološki pomeni, prikazani kot pomen ali v ter­minološkem gnezdu (oznaceni s strokovnim oznacevalnikom in oštevilceni z arabsko številko, ce je pomenov vec); • podpomeni, oznaceni z dvema poševnicama (//); • leksemi, navedeni v terminološkem gnezdu kot protipomenke oznacenih iztocnic, lahko z razlago (rel. bela barva – rel. crna barva) ali brez nje (abstraktni samostalnik – konkretni samo­stalnik). 6.2.5.7 Protipomenskost pri sklicevalnih razlagah (nanašajoc se na, pridevnik od) Pri leksemih v SSKJ s t. i. sklicevalnimi razlagami UPS in RPS nista razvidni. Protipomenskost je razvidna iz izhodišcne nesklicevalne raz­lage (pri glagolnikih iz razlage glagola). Vcasih pa je ustrezno razlago treba poiskati širše v okviru besedne družine. Primer: bedenje – spanje glagolnik od bedeti – stanje telesnega in duševnega pocitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti bedeti: biti buden buden: ki ne spi bedenje je tako: stanje, ko je kdo buden = ko ne spi = ko ni v stanju tele­snega in duševnega pocitka 6.2.5.8 V razlagah neizražena protipomenskost Pri terminoloških poimenovanjih protipomenskost pogosto iz opisa ni razvidna (beli trn – crni trn). Kar je slabost razlag, saj naj bi ime izhajalo iz lastnosti. Primer razvidne protipomenskosti. Opisa zooloških zvez dnevni pavlincek dnevni metulj s podobo ocesa na velikih krilih, Vanessa io in nocni pavlincki nocni metulji s podobo ocesa na krilih, Saturniidae sta v protipomenskem odnosu glede na cas pojavljanja. Protipomenskost je med dneven – nocen (tj. nedneven). Primeri iz razlage nerazvidne protipomenskosti: beli trn trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdecimi košci­castimi plodovi – crni trn trnat grm z belimi cveti in košcicastimi plodovi, Prunus spinosa bela posoda posoda iz porcelana – crna posoda posoda iz železne plocevine (ni povedano, da je ena posoda svetle barve in druga temne) beli medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Le-denega morja (bistvena lastnost ni povedana: bel kožuh) – crni medved (ta nima razlage) 7 ProtiPomenke v novejših slovenskih terminoloških slovarjih Protipomenke navajajo novejši slovenski terminološki slovarji razlic­nih ved. Z besedo »novejši« mislimo slovarje, ki so izhajali od 70. let prejšnjega stoletja dalje. Ti vecinoma niso nastali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, so pa pri njih navadno sodelovali redaktorji SSKJ. Izjemi sta Pravni terminološki slovar. Do 1991 – gradivo (1999) in Splošni tehniški slovar, 2. izdaja (1. del 1978, 2. del 1981), ki sta se izdelovala na Inštitutu, vendar brez pravega sodelovanja inštitutskih leksikografov. Delo so vodili strokovnjaki sami, tj. pravniki in tehniki, leksikografi so bili v glavnem jezikovni svetovalci. Prikazovanje protipomenk se naslanja na tradicijo slovenskega slovaropisja, zlasti na SSKJ. Protipomenke izkazujejo razlagalni ter­minološki slovarji. Izjemi sta le Tehniški metalurški slovar (1995), ki je prevoden, vendar imajo termini sem in tja tudi kako pojasnilo, in Splošni tehniški slovar, 2. izdaja, v katerem so razloženi samo nekateri termini. Zanimivo je, da je bila okrajšava ant. zapisana v uvodu v Gumarski slovar (1995), v slovarju pa protipomenk ni, pa tudi te okrajšave ne.65 V uvodu v poskusni snopic Gozdarskega slovarja (1990), pri katerem je sodeloval dolgoletni glavni organizator dela za SSKJ Stane Suhadolnik, je zapisano, da so bila gesla (181) izbrana tudi glede »na sinonimnost oz. 65 Kot slovaropisna svetovalka je sodelovala Terezija Leben - Pivk, krajši cas sodelavka SSKJ. antonimnost«. Protipomenke pa v poskusnem snopicu še niso prikaza­ne. Slovar ni bil izdelan. Protipomenke so navedene, vendar ne posebej oznacene, tudi v slovarjih, ki jih je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, npr. v Geografskem terminološkem slovarju (2005),66 Gledali­škem terminološkem slovarju (2007),67 Farmacevtskem terminološkem slovarju (2012), in sicer v informativnem gnezdu z oznako PRIM., kjer so tudi nadpomenke, soredni izrazi ipd. Uporabnik slovarja mora pro-tipomenke sam prepoznati – zlasti s primerjavo razlag. V terminoloških slovarjih, izdanih do 70. let 20. stoletja, od Ci-galeta naprej, se protipomenke ne navajajo. Od 70. let naprej pa jih izkazujejo naslednji terminološki slovarji in ena enciklopedija (našteti po zapovrstju izdaj): Urbanisticni terminološki slovar (1975), Splo­šni tehniški slovar 1, 2 (1978, 1981), Meteorološki terminološki slovar (1990), Enciklopedija slovenskega jezika (1992), Psihiatricno izrazje (1993), Statisticni terminološki slovar (1993, 1994), Vinogradništvo (1994), Tehniški metalurški slovar (1995), Poskusni snopic Bibliotekar­skega terminološkega slovarja (1996), Pravni terminološki slovar. Do 1991 – gradivo (1999), Medicinski terminološki slovar (2002), Teh­niški metalurški slovar. Dodatek (2006), Bibliotekarski terminološki slovar (2009). Protipomenke so bile navedene tudi v delovni verziji Slovenske­ga tehniškega slovarja A–B (2007), vendar so bile pred izdajo izloce­ne. Oznaka za protipomenko je bila zamenjana s prim. (primerjaj) ali pa je bil nasprotni izraz izlocen. Protipomenke so bile zbrane 66 V slovarskem sestavku iztocnice longitudinalni potresni val (potresni val, ki se širi iz potresnega žarišca skozi Zemljin plašc in Zemljino skorjo do Zemljinega površja) je kot PRIM. navedena zveza transverzalni potresni val (potresni val, ki se širi od mesta na Zemljinem površju, kjer ga je dosegel val iz potresnega žarišca), pri mehko ivje (ivje iz tankih ledenih iglic ali plošcic) pa trdo ivje (zrncasto ivje, prekrito s kristalastimi veji­cami), pri mlado nagubano gorovje pa staro nagubano gorovje ipd. 67 V slovarskem sestavku iztocnice besedno izražanje (izražanje nastopajocega z govo­rom) je kot PRIM. naveden termin nebesedno izražanje (izražanje nastopajocega z mimiko, gestikulacijo, gibom, glasom), pri neinterpretativno branje je PRIM. inter-pretativno branje, pri literarno gledališce neliterarno gledališce, pri logicnem poudarku nelogicni poudarek ipd. tudi za gledališki slovar – v geslovniku so bile navedene, v slovarju pa ne vec. V uvodu v Bibliotekarski terminološki slovar je navedeno, da je med protipomenkami 208 povezav (str. 14), sicer pa protipomenke v uvodih slovarjev niso deležne nobene pozornosti. Protipomenke in njihov slovarski prikaz bomo pregledali po slo­varjih in po skupinah uslovarjenih ved. Skušali bomo ugotoviti, ali je vrsta protipomenk odvisna od stroke in vede. Ker protipomenke prika­zujejo maloštevilni slovarji in so navedene nesistematicno, rezultatov ne bo mogoce posplošiti. Protipomenke navajajo novejši slovenski termi­nološki slovarji naslednjih ved: • naravoslovno-matematicne vede: Meteorološki terminološki slovar (1990), Statisticni terminološki slovar (1993); • tehniške vede: Splošni tehniški slovar 2. izdaja, 1. in 2. del (1978 in 1981), Tehniški metalurški slovar (1995), Tehniški metalurški slo-var. Dodatek (2006); • medicinske vede: Psihiatricno izrazje (1993), Medicinski termino­loški slovar (2002); • biotehniške vede: Vinogradništvo (1994); • družboslovne vede: Urbanisticni terminološki slovar (1975), Posku­sni snopic Bibliotekarskega terminološkega slovarja (1996), Pravni terminološki slovar. Do 1991 – gradivo (1999), Bibliotekarski ter­minološki slovar (2010); • humanisticne vede: Enciklopedija slovenskega jezika (1992). 7.1 Poimenovanje in oznacevanje ProtiPomenk v novejših slovenskih terminoloških slovarjih Protipomenke so v novejših slovenskih terminoloških slovarjih po­dobno ali enako poimenovane in podobno ali enako definirane. V nobenem od uvodov v slovarje ne najdemo podrobnejšega pojasnila, zakaj in kako navajajo protipomenke. Do Pleteršnikovega slovarja, kot je bilo že navedeno, je viden vpliv Cigaletove Znanstvene termi­nologije (1880). SSKJ nadaljuje tradicijo nedoslednega navajanja protipomenk. Po-imenovalno daje prednost antonimu pred protipomenko. Novejši terminološki slovarji pri poimenovanju protipomenk naj­pogosteje sledijo SSKJ. Imenujejo jih antonimi, v novejših je dodana tudi sopomenka protipomenka, Splošni tehniški slovar, 2. izdaja, pa jih imenuje nasprotja. Preglednica 5: Pregled poimenovanj protipomenk po uvodih v novejše slovenske ter­minološke slovarje po casu izida, številu pojavitev in kombinacijah antonim 1975– 4-krat Urbanisticni terminološki 2002 slovar, Psihiatricno izrazje, Pravni terminološki slovar, Medicinski terminološki slovar nasprotje 1978 in 1-krat Splošni tehniški slovar 1, 2 1981 antonim 1990– 6-krat v kombinaciji Meteorološki terminološki 2009 s protipomenko slovar, Poskusni snopic na drugem Bibliotekarskega mestu terminološkega slovarja, Statisticni terminološki slovar, Tehniški metalurški slovar, Tehniški metalurški slovar. Dodatek, Bibliotekarski terminološki slovar proti­ 1992 1-krat Enciklopedija slovenskega pomenka jezika antonim 1994 1-krat v kombinaciji Vinogradništvo z nasprotje Do Toporišiceve Enciklopedije slovenskega jezika (1992) se, kot prikazu­je preglednica, v sodobnih terminoloških slovarjih uporablja oznaceval­nik ant., izjema je naspr. v Splošnem tehniškem slovarju. Preglednica 6: Prikaz okrajšav, razvezav in opisov protipomenk v slovarjih ant. antonim nasprotni pojem Urbanisticni terminološki slovar ant. antonim Psihiatricno izrazje, Pravni terminološki slovar, Medicinski terminološki slovar ant. antonim ali beseda z nasprotnim Meteorološki terminološki protipomenka pomenom slovar, Poskusni snopic Bibliotekarskega terminološkega slovarja ant. antonim ali termin z nasprotnim Statisticni terminološki slovar protipomenka pomenom ant. antonim, Tehniški metalurški slovar protipomenka ant. protipomenka strokovni izraz Bibliotekarski terminološki ali antonim z nasprotnim slovar pomenom ant. nasprotje, Vinogradništvo antonim naspr. nasprotje Splošni tehniški slovar protipom. protipomenka Enciklopedija slovenskega jezika Temelj opisov protipomenk, ce jih slovar sploh navaja, je nasprotni po-men besede, termina, strokovnega izraza ali nasprotni pojem. 8 Prikazovanje in vrste ProtiPomenk v novejših slovenskih terminoloških slovarjih 8.1 nacin obravnave ProtiPomenk V nadaljevanju bomo prikazali, katere protipomenke izkazujejo posa­mezni slovarji. Posebno pozornost bomo posvetili slovaropisni proble­matiki: ali se navajajo parno, kako se izraža protipomenskost v razlagah. Pri slovarjih, ki imajo manj protipomenk in niso obsežni, bodo navedeni vsi protipomenski pari, pri obsežnih slovarjih (Splošni tehniški slovar) pa vecji del protipomenskih parov. Protipomenke bomo analizirali s stališca strukture, izvora, nacina tvorbe in vrste protipomenskosti. Za vsak slovar bomo izpisali slovarske sestavke ali dele sestavkov, ki vsebujejo protipomenke, tako, da si sledita glede na protipomenke parna sestavka ali dela, da bodo vidne protipo­menke in razlage. Zaradi preglednosti so besede in besedne zveze, ki so v protipomenskem odnosu, in oznake za protipomenko in sopomenko ne glede na ureditev v slovarju oznacene krepko, razlage pa so v ležecem tisku. Slovnicni podatki so izpušceni. Temu prikazu sledi izpis protipomenskih parov. Protipomenke, ki v slovarju nimajo upoštevanega para, so oznacene z zvezdico (*), ce protipomenka ni iztocnica ali zveza, pa z dvema zvezdicama (**). V nadaljevanju so sopostavljeni in analizirani nosilci protipomenskosti. 8.2 ProtiPomenke v slovarjih naravoslovno­matematicnih ved (Meteorološki terminološki slovar (1990), Statisticni terminološki slovar (1993)) 8.2.1 Protipomenke v Meteorološkem terminološkem slovarju Meteorološki terminološki slovar (1990) je enojezicni, razlagalni in nor-mativni slovar meteorološkega izrazja, ki ga je izdelalo vec avtorjev (Zdravko Petkovšek, Zvonka Leder, Miran Borko, Andrej Hocevar, Jože Rakovec, Jelko Urbancic, Majda Vida). Pri izdelavi slovarja in nje­govi izdaji sta sodelovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Društvo meteorologov Slovenije. Glavna urednica je bila soavtorica SSKJ Zvonka Leder, ki so ji strokovno pomagali še drugi sodelavci In-štituta za slovenski jezik Frana Ramovša (v kolofonu ali uvodu pa In-štitut ni omenjen): Marija Djurovic, Alenka Koren, Vladimir Nartnik (naglasi), Marjeta Kalin, Cvetana Tavzes, Peter Weiss, Primož Jakopin (avtor programa Steve). Slika 5: Primer prikaza protipomenk v Meteorološkem terminološkem slovarju (1990) 8.2.1.1 Slovarski sestavki s protipomenkami V Meteorološkem terminološkem slovarju so protipomenke, oznacene kot ant., navedene v naslednjih slovarskih sestavkih: absolutna vrednost vrednost, ki je dolocena glede na izhodišcno vrednost; ant. relativna vrednost relativna vrednost vrednost, ki je dolocena glede na kako drugo vrednost; ant. absolutna vrednost adiabatni proces ki poteka brez izmenjave toplote z okolico; ant. diabatni proces diabatni proces ki poteka z izmenjavo toplote z okolico; ant. adiabatni proces anticiklon obsežno obmocje z nadpovprecnim ali povišanim zracnim tla­ kom in anticiklonsko cirkulacijo zraka; ant. ciklon ciklon obsežno obmocje s podpovprecnim ali znižanim zracnim pritiskom in ciklonsko cirkulacijo zraka; ant. anticiklon anticiklonalna smer vrtenja vrtenje v smeri urnega kazalca na severni polobli; sin. negativna smer vrtenja; ant. ciklonalna smer vrtenja ciklonalna smer vrtenja vrtenje v nasprotni smeri urnega kazalca na sever-ni polobli; ant. anticiklonalna smer vrtenja deterministicna metoda metoda, ki sloni na fizikalnih zakonih in kon­kretnih predpostavkah ter velja za posamezne primere ant. statisticna metoda statisticna metoda metoda, ki sloni na zakonitostih matematicne statistike; ant. deterministicna metoda difluentni tok tok, v katerem se tokovnice razhajajo; ant. konfluentni tok konfluentni tok tok, v katerem se tokovnice stekajo; ant. difluentni tok divergentni tok tok, v katerem se gostota kake kolicine zmanjšuje ali je vir kake kolicine; ant. konvergentni tok konvergentni tok tok, v katerem se gostota kake kolicine povecuje ali je ponor kake kolicine; ant. divergentni tok laminarni tok tok, ki ima urejene in gladke tokovnice; ant. turbulentni tok turbulentni tok tok, ki je neurejen in v katerem je gibanje dokaj vrtincno; ant. laminarni tok lepo vreme ko je pretežno jasno; ant. slabo vreme slabo vreme vreme, ki ga spremljajo pogoste padavine; ant. lepo vreme lokalni veter veter, ki piha na manjšem obmocju kot posledica lokalnih razlik temperature; ant. splošni vetrovi splošni veter raba v mn. vetrovi nad širšim obmocjem; ant. lokalni veter mila klima sorazmerno topla, z majhnimi temperaturnimi nihanji in red-kimi neugodnimi vremenskimi pojavi; ant. ostra klima ostra klima sorazmerno hladna, z velikimi temperaturnimi nihanji in po­gostimi neugodnimi vremenskimi pojavi; ant. mila klima neprozornost lastnost, da kaka snov ne propušca svetlobe oziroma sevanja; ant. prozornost prozornost lastnost, da kaka snov nemoteno prepušca svetlobo oziroma se­vanje; ant. neprozornost nestabilnost lastnost procesa ali sistema, da se zaradi motnje oddaljuje od prejšnjega stanja; ant. stabilnost stabilnost lastnost procesa ali sistema, da pri ucinkovanju motnje zavira njen ucinek in teži k prejšnjemu stanju; ant. nestabilnost, labilnost nestanovitno vreme vreme, ki se v casu nekaj dni opazno spreminja; ant. stanovitno vreme stanovitno vreme vreme, ki nespremenjeno traja dalj casa ali vsaj nekaj dni; ant. nestanovitno vreme nestisljivost lastnost snovi, da pod pritiskom ne spremeni svoje prostornine; ant. stisljivost stisljivost lastnost snovi, da pod pritiskom spremeni svojo prostornino; ant. nestisljivost novi sneg sneg, ki zapade v casu 12 oziroma 24 ur po zadnji meritvi; ant. stari sneg stari sneg sneg, ki zapade že pred zadnjo meritvijo; ant. novi sneg objektivna metoda metoda, ki sloni na vnaprej dolocenih postopkih in kri­ terijih; ant. subjektivna metoda subjektivna metoda metoda, ki sloni na izkušnjah posameznika; ant. ob- jektivna metoda ohladitev znižanje temperature; ant. otoplitev otoplitev zvišanje temperature; ant. ohladitev oseka zniževanje morske gladine zaradi privlacnosti Lune in Sonca; ant. plima plima dviganje morske gladine zaradi privlacnosti Lune in Sonca; ant. oseka sistematicna napaka napaka, ki se v enaki velikosti pojavlja pri vsaki od enakih meritev ali racunanj; ant. slucajna napaka slucajna napaka napaka, ki je ali subjektivna napaka ali napaka, ki je posledica slucajne motnje v instrumentu; ant. sistematicna napaka 8.2.1.2 Slovaropisne pripombe V slovarju je izkazanih 20 parov protipomenk. Prikazovanje protipo­menskosti je dosledno parno. Vsi termini, ki so v protipomenskem raz­merju, so iztocnice. S slovaropisnega stališca je neustrezen en primer številsko razlicnega para: lokalni veter je v ednini in taka je tudi razlaga – splošni veter je kot iztocnica v ednini, za njo pa je opozorilo, da se uporablja v množini, tudi razlaga je v množini. Neustrezno je prikazan tudi par absolutna vrednost – srednja vre­dnost, kamor se glede na sopomenskost prikljucujeta še povprecna vre­dnost in povprecje, ki sta sopomenki z razlicnima razlagama. Srednja vrednost ima navedeno protipomenko pri drugem pomenu, ki je kazal­ka na povprecno vrednost. Tu pa ni navedene protipomenke. Dejansko sta v protipomenskem odnosu absolutna in relativna vrednost, ki imata križno navedeni protipomenki. srednja vrednost vrednost, ki je v sredini po velikosti urejenega niza podat­kov; sin. mediana 2. bolje: povprecna vrednost; ant. absolutna vrednost absolutna vrednost vrednost, ki je dolocena glede na izhodišcno vrednost; ant. relativna vrednost relativna vrednost ki je dolocena glede na kako drugo vrednost; ant. abso­lutna vrednost povprecna vrednost vsota vrednosti vseh elementov, dobljena s številom teh elementov; sin. povprecje povprecje vrednost, dobljena s seštevanjem vrednosti vseh elementov, deljena s številom teh elementov; sin. povprecna vrednost S stališca protipomenskosti in slovaropisnih nacel so neustrezne neka­tere razlage: • ki nimajo besednovrstno ustrezne nosilne razlagalne besede ali UPS: taka je že razlaga pri relativna vrednost: ki je dolocena …, lepo vreme ko (neustrezno) je pretežno jasno – slabo vreme vreme (ustrezno), ki ga spremljajo pogoste padavine (v obeh primerih bi morala biti razlagalna beseda vreme); • ki nimajo izrazno simetricnih razlag: laminarni tok tok, ki ima urejene in gladke tokovnice – turbulentni tok tok, ki je neurejen in v katerem je gibanje dokaj vrtincno; lokalni veter veter, ki piha na manjšem obmocju kot posledica lokalnih razlik temperature – splošni veter raba v mn. vetrovi nad širšim obmocjem; • v katerih je uporabljen strokovno neustrezen termin: pri ciklonu je v razlagi zracni pritisk, pri anticiklonu pa zracni tlak, ki je strokov-no dogovorjeno poimenovanje. 8.2.1.3Protipomenski pari V protipomenskem razmerju so naslednji pari terminov (upoštevane so samo enakovredne sopomenke, ne pa podrejene): absolutna vrednost – relativna vrednost adiabatni proces – diabatni proces anticiklon – ciklon anticiklonalna smer vrtenja – ciklonalna smer vrtenja deterministicna metoda – statisticna metoda68 difluentni tok – konfluentni tok 68 Vprašanje je, ali sta statisticna metoda in deterministicna metoda v protipomenskem odnosu. Razlagi nista taki, da bi bilo nepoznavalcu to razvidno. Prva po razlagi sloni na zakonitostih matematicne statistike, druga pa na fizikalnih zakonih in kon­kretnih predpostavkah in velja za posamezne primere. Kar naj bi pomenilo, da druga ne sloni na statistiki, prva pa ne na fizikalnih zakonih in konkretnih postavkah in velja za posamezne primere. Statistika je po SSKJ veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množicnih pojavih, fizikalni zakoni pa so stalna nujna zveza med doloce­ divergentni tok – konvergentni tok laminarni tok – turbulentni tok lepo vreme – slabo vreme lokalni veter – splošni veter mila klima – ostra klima neprozornost – prozornost nestabilnost – stabilnost nestanovitno vreme – stanovitno vreme nestisljivost – stisljivost novi sneg – stari sneg objektivna metoda – subjektivna metoda ohladitev – otoplitev oseka – plima sistematicna napaka – slucajna napaka Dejansko so v protipomenskem razmerju naslednji termini ali deli ter­minov, t. i. nosilci protipomenskosti:69 absolutni – relativni adiabatni – diabatni anticiklon – ciklon anticiklonalni – ciklonalni deterministicni – statisticni difluentni – konfluentni divergentni – konvergentni laminarni – turbulentni lepi – slabi lokalni – splošni mili – ostri neprozornost – prozornost nestabilnost – stabilnost nestanovitni – stanovitni nestisljivost – stisljivost novi – stari objektivni – subjektivni ohladitev – otoplitev oseka – plima sistematicni – slucajni nimi stvarmi, pojavi v naravi ali kaki dejavnosti, ki se ugotovi na podlagi izkušenj pri opazovanju pojavov ali z merjenji pri poskusih (SSKJ). 69 Vsi pridevniki so poenoteni: v dolocni obliki in moškem spolu. 8.2.1.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti 1. Zgradba protipomenskih parov V protipomenskem razmerju je 6 enobesednih parov, 14 besednozve­znih parov terminov: 13 dvobesednih in 1 tribesedni par. Glede na število besed so protipomenski pari uravnoteženi: 1 beseda : 1 beseda, 2 besedi : 2 besedi, 3 besede : 3 besede. Vse protipomenke so samostal­niki ali samostalniške besedne zveze. 2. Nosilci protipomenskosti glede na besedno vrsto: • samostalniki brez pojasnil (6 parov): anticiklon – ciklon, neprozor­nost – prozornost, nestabilnost – stabilnost, nestisljivost – stisljivost, oseka – plima, otoplitev – ohladitev; • pridevniki kot levi prilastki (14 parov): absolutni – relativni, adia­batni – diabatni, anticiklonalni – ciklonalni, deterministicni – sta­tisticni, difluentni – konfluentni, divergentni – konvergentni, lami­narni – turbulentni, lepi – slabi, lokalni – splošni, mili – ostri, novi – stari, sistematicni – slucajni, nestanovitni – stanovitni, objektivni – subjektivni. Protipomensko razmerje se najpogosteje realizira med pridevniki, ki so pojasnila samostalnika, jedra besedne zveze – ali z drugimi besedami: najpogosteje so nosilci protipomenskosti pridevniki. 3. Nosilci protipomenskosti glede na tvorbo: • raznokorenski samostalniki (2 para): plima – oseka, otoplitev – ohladitev; • raznokorenski pridevniki, pridevniška pojasnila jedra samostalni­ške besedne zveze (9 parov): absolutni – relativni, laminarni – tur­bulentni, lepi – slabi, lokalni – splošni, mili – ostri, novi – stari, sistematicni – slucajni, deterministicni – statisticni, objektivni – su­bjektivni; • enakokorenski samostalniki, od katerih ima eden protipomensko predpono (4 pari): anticiklon – ciklon, neprozornost – prozornost, nestabilnost – stabilnost, nestisljivost – stisljivost; • enakokorenski pridevniki, pridevniška pojasnila samostalniškega jedra, od katerih ima eden protipomensko predpono (3 pari): ci­klonalni – anticiklonalni, diabatni – adiabatni, stanovitni – ne­stanovitni; • enakokorenski pridevniki, pridevniška pojasnila samostalniškega jedra, ki imajo protipomenski predponi (2 para): difluentni – kon­fluentni, divergentni – konvergentni. Najpogostejši nosilci protipomenskosti so raznokorenski pridevniki. 4. Nosilci protipomenskosti glede na izvor Samostalniški protipomenski pari po izvoru: • neprevzeti70 (4): neprozornost – prozornost, nestisljivost – stisljivost, oseka – plima, otoplitev – ohladitev; • prevzeti (1): anticiklon – ciklon; • mešani: prevzeta podstava in neprevzeta predpona (1): nestabilnost –stabilnost. Deli dvo- ali trobesednih parov protipomenk, pridevniški nosilci proti­pomenskosti, glede na izvor: • neprevzeti (4): lepi – slabi, mili – ostri, novi – stari, stanovitni – nestanovitni; • prevzeti brez predpone ali s prevzeto predpono (8): absolutni – re-lativni, anticiklonalni – ciklonalni, diabatni – adiabatni, difluen­tni – konfluentni, divergentni – konvergentni, laminarni – turbu­lentni, statisticni – deterministicni, subjektivni – objektivni; • mešani: prevzeti in neprevzeti (2): lokalni – splošni, sistematicni – slucajni. Prevzetih protipomenk (samostalnikov) ali njihovih delov (pridevni­kov) je devet, po izvoru domacih oziroma neprevzetih pa je osem. Dva para sestavljata prevzeti in neprevzeti pridevnik, en par pa ima nepre­vzeto predpono in prevzeto osnovo. Vse tuje besede ali njihovi deli so internacionalizmi latinskega ali grškega izvora. 70 Pri ugotavljanju, ali gre za besedo domacega ali tujega izvora, upoštevamo jezikovni obcutek povprecnega uporabnika slovenskega jezika. 5. Pare protipomenskih samostalnikov ali pridevniške pare nosilcev protipomenskosti glede na tvorbo sestavljata: • raznokorenski besedi brez (protipomenske) predpone (11): oseka – plima; absolutni – relativni, laminarni – turbulentni, lepi – slabi, lokalni – splošni, mili – ostri, novi – stari, otoplitev – ohladitev, sistematicni – slucajni, statisticni – deterministicni, subjektivni – objektivni; • enakokorenski besedi, od katerih je ena sestavljenka, druga nima predpone (7): adiabatni – diabatni, anticiklon – ciklon, anticiklo­nalni – ciklonalni, neprozornost – prozornost, nestisljivost – stislji­vost, nestabilnost – stabilnost; stanovitni – nestanovitni; • enakokorenski sestavljenki (2): difluentni – konfluentni, divergen­tni – konvergentni. Najpogosteje sestavljata protipomenski par raznokorenska samostalni­ka ali pridevnika (nosilca protipomenskosti) brez protipomenske pred-pone (11). Nosilca protipomenskega pomena sta korena. Pri enakokorenskih besedah sta lahko nosilca protipomenskega pomena predponi ali pa sta v protipomenskem odnosu pomen nepred­ponjene besede in pomen predponjene (9). Preglednica 7: Protipomenske predpone sestavljenk po številu, izvoru, parnosti ne… – -- neprozornost – prozornost nestabilnost – stabilnost nestisljivost – stisljivost nestanovitno – stanovitno a… – -- adiabatni – diabatni anti… – -- (2) anticiklon – ciklon anticiklonalni – ciklonalni di… – kon… difluentni – konfluentni divergentni – konvergentni V sestavljenkah se za izražanje protipomenskosti uporabljajo: ena ne­parna neprevzeta predpona (ne…) in dve prevzeti predponi (neparni a… in anti…), v paru nastopata prevzeti di… – kon… Prevzete protipomenske predpone so tako kot prevzete besede in-ternacionalizmi latinskega in grškega izvora. 8.2.1.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih Dolocanje vrste protipomenskosti je, kadar razlage niso dovolj razvite ali simetricne, težko, vcasih tudi nemogoce, npr. pri dvojicah: determi­nisticna metoda – statisticna metoda, laminarni tok – turbulentni tok, nestabilnost – stabilnost ipd. V Meteorološkem terminološkem slovarju so (verjetno) izkazane naslednje vrste protipomenskosti: 1. Popolna protipomenskost adiabatni – diabatni nestanovitni – stanovitni neprozornost – prozornost nestabilnost – stabilnost nestisljivost – stisljivost 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost absolutni – relativni lepi – slabi deterministicni – statisticni lokalni – splošni laminarni – turbulentni objektivni – subjektivni 3. Nasprotnosmerna protipomenskost difluentni – konfluentni 4. Nasprotnoprocesna protipomenskost divergentni – konvergentni oseka – plima ohladitev – otoplitev 5. Nasprotnocasna protipomenskost novi – stari V Meteorološkem terminološkem slovarju je (verjetno) najpogosteje izkazana nasprotnolastnostna protipomenskost, ki jo izražajo raznokorenske proti­pomenke ali nosilci protipomenskosti. Prvi sledi popolna protipomenskost, ki jo izražajo enakokorenske protipomenke ali nosilci protipomenskosti. Ena od protipomenk ali nosilcev protipomenskosti je sestavljenka s predpo-no: ne- ali a-. Manj je nasprotnoprocesnih protipomenskih parov, v naspro­tnosmernem in nasprotnocasnem razmerju pa sta po en par. 8.2.1.6Zakljucek Protipomenke v Meteorološkem terminološkem slovarju so izkazane parno. Nekaj problemov je pri oblikovanju iztocnic in razlag. Naj­pogostejši nosilci protipomenskosti so pridevniki kot levi prilastki samostalnikov, glede na tvorbo pa raznokorenske besede. V slovarju so izkazane naslednje vrste protipomenskih razmerij: popolno (5), na­sprotnolastnostno (6), nasprotnosmerno (1), nasprotnoprocesno (3), nasprotnocasno (1). V tem slovarju je razvidna tudi sestavljena protipomenskost. Zno­traj razlage je lahko vec RPS, ki so v protipomenskem odnosu. Taki sta zlasti razlagi protipomenskih parov: anticiklon – ciklon, mila klima – ostra klima, kar je bilo že predstavljeno. 8.2.2 Protipomenke v Statisticnem terminološkem slovarju Statisticni terminološki slovar (1993) je normativni, razlagalni in prevo­dni slovar, ki ga je izdelalo vec avtorjev (Blaženka Košmelj, Franc Arh, Alojzija Doberšek - Urbanc, Anuška Ferligoj, Matjaž Omladic). Slo­varopisno in jezikovno obdelavo je opravila Zvonka Leder - Mancini. Slovar je izšel, kot izkazuje Cobiss, petkrat (1993, 1994, 2001, 2002 in elektronsko 2014 v Termaniji). Protipomenke so izkazane v prvi izdaji, ki je obsegala 626 terminov z angleškimi ustrezniki. Opisane so kot termini z nasprotnim pomenom (str. 7). Naslednje leto je bil slovar ponatisnjen. V razširjeni izdaji leta 2001 se je povecalo število terminov na 1551, dodani so bili francoski, nemški in italijanski ustrezniki. V Uvodu v to izdajo (str. 9) je sicer zapisano, da sledi prvotni zasnovi dela, vendar protipomenke niso vec navedene. V cetrti izdaji iz leta 2002 prav tako ne. V Statisticnem terminološkem slovarju (1993) je prikazanih 31 pro-tipomenk (15 parov + ena brez para). Kot protipomenke so navedeni tudi enakovredni sopomenski izrazi, podrejeni pa ne. Tako ima dolo-cen izraz z enakovredno sopomenko lahko dve protipomenki. Za vsako sopomenko po eno. Slika 6: Primer prikaza protipomenk v Statisticnem terminološkem slovarju (1993) 8.2.2.1 Slovarski sestavki s protipomenkami71 Protipomenke vsebujejo naslednji slovarski sestavki: enostavna sredina sredina, izracunana iz posameznih vrednosti, npr. eno­stavna aritmeticna sredina; sin.: netehtana sredina; ant.: tehtana sredina netehtana sredina sredina, izracunana iz posameznih vrednosti, npr. ne­ tehtana aritmeticna sredina; sin.: enostavna sredina; ant.: tehtana sredina tehtana sredina sredina iz vrednosti, ki so upoštevane z utežmi, npr. teh­tana aritmeticna sredina; ant.: enostavna sredina, netehtana sredina enovitost lastnost, ki se nanaša na podobnost enot glede na eno ali vec spre­menljivk; sin.: homogenost; ant.: raznovrstnost, heterogenost homogenost lastnost, ki se nanaša na podobnost enot glede na eno ali vec spremenljivk; sin.: enovitost; ant.: heterogenost, raznovrstnost heterogenost lastnost, ki se nanaša na razlicnost enot glede na eno ali vec spremenljivk; sin: raznovrstnost; ant.: homogenost, enovitost raznovrstnost lastnost, ki se nanaša na razlicnost enot glede na eno ali vec spremenljivk; sin: heterogenost; ant.: enovitost, homogenost grupirani podatki podatki, navadno številski, ki so prikazani v frekvencni porazdelitvi; sin.: razvršceni podatki; ant.: negrupirani podatki, posamez­ni podatki 71 V pregledu upoštevamo samo enakovredne sopomenke. razvršceni podatki podatki, navadno številski, ki so prikazani v frekvencni porazdelitvi; sin.: grupirani podatki; ant.: negrupirani podatki, posamez­ni podatki negrupirani podatki podatki, navadno številski, ki se nanašajo na posa­mezne enote; sin.: posamezni podatki; ant.: grupirani podatki, razvršceni podatki posamezni podatki podatki, navadno številski, ki se nanašajo na posamezne enote; sin.: negrupirani podatki; ant.: grupirani podatki, razvršceni podatki nepristranska cenilka cenilka parametra, za katero je pricakovana vre­dnost vzorcne ocene enaka vrednosti ocenjevanega parametra; ant.: pristranska cenilka pristranska cenilka cenilka parametra, za katero pricakovana vre­dnost vzorcne ocene ni enaka vrednosti ocenjevanega parametra; ant.: nepristranska cenilka nepristranski vzorec vzorec, pri katerem enote niso izbrane in opazovane pristransko; ant.: pristranski vzorec pristranski vzorec vzorec, ki ne kaže lastnosti populacije zaradi neustreznih postopkov pri izbiri in opazovanju enot, npr. nepravilna opredelitev, ne­ustrezno nacrtovanje vprašalnikov, neodgovori, pristranskost izpraševalca ipd.; ant.: nepristranski vzorec neslucajni vzorec vzorec, pri katerem enote niso izbrane slucajno; ant.: slucajni vzorec slucajni vzorec vzorec, ki je izbran s slucajno izbiro vzorcnih enot, npr. enot, skupinic; ant.: neslucajni vzorec neslucajna izbira izbiranje enot v vzorec, ki je prepušceno osebni presoji, npr. izbira po subjektivni presoji, namerno pristranska izbira, izbira na slepo, izbira tipicnih enot, izbira najlaže dosegljivih enot slucajna izbira izbiranje vzorcnih enot v slucajni vzorec, pri katerem ima vsak možni vzorec fiksno in dolocljivo verjetnost izbire, npr. pri enostav­nem slucajnem vzorcu je verjetnost izbire vzorca enaka za vse vzorce, pri drugih slucajnih vzorcih jo je mogoce izracunati; ant.: neslucajna izbira neverjetnostno vzorcenje vzorcenje, pri katerem vzorcne enote niso izbrane slucajno in dobljene ocene ne dopušcajo ocenjevanja parametrov z inter-valom zaupanja ali statisticnega preizkušanja domnev, npr.: kvotno vzor-cenje, omrežno vzorcenje; ant.: verjetnostno vzorcenje verjetnostno vzorcenje vzorcenje, pri katerem so vzorcne enote izbrane slu-cajno in je verjetnost izbire enot v vseh fazah postopka znana in razlicna od 0, npr.: enostavno slucajno vzorcenje, stratificirano vzorcenje; ant.: neverjetnostno vzorcenje nevzorcna napaka razlika med vzorcno oceno parametra in dejansko vre­dnostjo parametra, ki ne izvira iz dejstva, da je v vzorec zajetih le del enot populacije; ant.: vzorcna napaka vzorcna napaka razlika med vzorcno oceno parametra in pricakovano vre­dnostjo cenilke parametra; ant.: nevzorcna napaka; prim.: natancnost, standardna napaka, vzorcna varianca nezvezna spremenljivka številska spremenljivka, ki ni zvezna, npr. cas ca­kanja na strežbo; ant.: zvezna spremenljivka zvezna spremenljivka številska spremenljivka, ki ima lahko na dolocenem intervalu katerokoli vrednost, npr. telesna višina, starost; ant.: nezvezna spremenljivka pojasnjena varianca varianca, ki kaže vpliv upoštevanih dejavnikov (ana-liza variance) ali odvisnost od upoštevanih pojasnjevalnih spremenljivk (regresijska analiza oz. analiza odvisnosti na splošno); ant.: varianca ostanka varianca ostanka varianca, ki je izracunana potem, ko je bil iz opazovanih podatkov izlocen vpliv obravnavanih ucinkov (analiza variance) oz. vpliv obravnavanih pojasnjevalnih spremenljivk (regresijska analiza) in s katero se meri variabilnost, ki izhaja iz nepojasnjenih vplivov; ant.: pojasnjena varianca raven zaupanja verjetnost, da izracunani interval zaupanja vkljucuje vre­dnost ocenjevanega parametra in je navadno oznacena z (1 - a); sin.: sto­pnja zaupanja; ant.: stopnja tveganja stopnja zaupanja verjetnost, da izracunani interval zaupanja vkljucuje vrednost ocenjevanega parametra in je navadno oznacena z (1 - a); sin.: raven zaupanja; ant.: stopnja tveganja stopnja tveganja verjetnost, da izracunani interval zaupanja ne vkljucuje vrednosti ocenjevanega parametra in je navadno oznacena z a; ant.: sto­pnja zaupanja, raven zaupanja vzorcenje brez ponavljanja vzorcenje, pri katerem je lahko enota populacije samo enkrat izbrana v vzorec; ant.: vzorcenje s ponavljanjem vzorcenje s ponavljanjem vzorcenje, pri katerem je lahko enota populacije, ki je bila že izbrana v vzorec, ponovno izbrana; ant.: vzorcenje brez po­navljanja 8.2.2.2 Slovaropisne pripombe Vse protipomenke so iztocnice v slovarju. Razen pri enem paru, tj. neslucajna izbira – slucajna izbira, pri neslu-cajna izbira protipomenka ni navedena. Razen enega para imajo vsi pari enako zgradbo. Par pojasnjena varianca – varianca ostanka izstopa, saj ga tvorita samostalniška besedna zveza z levim in samostalniška be-sedna zveza z desnim prilastkom. Problematicna sta tudi para, kjer variira jedrna beseda: raven zaupanja – stopnja tveganja stopnja zaupanja – stopnja tveganja Za razumevanje razlag je vecinoma potrebno poznavanje statistike, tako laiku niso razumljive. Pri oblikovanju razlag avtorji pogosto niso pazili na to, da bi bila jasno izražena protipomenskost, npr.: • nezvezna spremenljivka številska spremenljivka, ki ni zvezna, npr. cas cakanja na strežbo • zvezna spremenljivka številska spremenljivka, ki ima lahko na do-locenem intervalu katerokoli vrednost, npr. telesna višina, starost 8.2.2.3Protipomenski pari V protipomenskem razmerju so, ce upoštevamo izraze, ki jim slovar daje prednost, zanemarimo pa podrejene sopomenke:72 enostavna sredina /S73: netehtana sredina – tehtana sredina enostavna sredina – tehtana sredina netehtana sredina – tehtana sredina enovitost /S: homogenost – raznovrstnost /S: heterogenost enovitost – raznovrstnost homogenost – heterogenost grupirani podatki /S: razvršceni podatki – negrupirani podatki /S: posamez­ni podatki grupirani podatki – negrupirani podatki razvršceni podatki – posamezni podatki nepristranska cenilka – pristranska cenilka nepristranski vzorec – pristranski vzorec neslucajni vzorec – slucajni vzorec neslucajna izbira* – slucajna izbira neverjetnostno vzorcenje – verjetnostno vzorcenje nevzorcna napaka – vzorcna napaka nezvezna spremenljivka – zvezna spremenljivka 72 Ce upoštevamo še podrejene sopomenke, se obravnava prevec zaplete, dejansko pa gre za enake vrste sopomenk. 73 S je enakovredna sopomenka. pojasnjena varianca – varianca ostanka raven zaupanja /S: stopnja zaupanja – stopnja tveganja raven zaupanja – stopnja tveganja stopnja zaupanja – stopnja tveganja vzorcenje brez ponavljanja – vzorcenje s ponavljanjem Dejansko so v protipomenskem razmerju ali nosilci protipomenskosti naslednji termini ali njihovi deli: brez – s netehtani – tehtani enostavni – tehtani neverjetnostni – verjetnostni enovitost – raznovrstnost nevzorcni – vzorcni grupirani – negrupirani nezvezni – zvezni heterogenost – homogenost posamezni – razvršceni nepristranski – pristranski (2-krat) zaupanje – tveganje neslucajni – slucajni (2-krat) 8.2.2.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti V protipomenskem razmerju so: 2 enobesedna, 15 besednozveznih ter­minov (14 dvobesednih in 1 tribesedni par). Glede na število besed so protipomenski pari uravnoteženi: 1 beseda : 1 beseda, 2 besedi : 2 besedi, 3 besede : 3 besede. 1. Glede na besedno vrsto so v protipomenskem razmerju: • samostalniki brez pojasnil (2 para): enovitost – raznovrstnost, hete­rogenost – homogenost; • samostalniki kot desni prilastki (2 enaka para): zaupanje – tve­ganje; • pridevniki kot levi prilastki (11 parov, od tega 2 enaka): enostavni – tehtani, netehtani – tehtani, grupirani – negrupirani, posamezni – razvršceni, nepristranski – pristranski (2-krat), neslucajni – slucajni (2-krat), neverjetnostni – verjetnostni, nevzorcni – vzorcni, nezvezni – zvezni; • mešano tvorjen par iz desnega samostalniškega in levega pri­devniškega prilastka (1): pojasnjena (varianca) – (varianca) ostanka; • predloga kot dela samostalniške besedne zveze (1 par): brez – s. Protipomensko razmerje se najpogosteje realizira med pridev­niki, ki so pojasnila samostalnika, jedra samostalniške besedne zveze. 2. Glede na tvorbo so v protipomenskem razmerju: • raznokorenski samostalniki, samostojni termini ali kot desni pri­lastki (2 para): enovitost – raznovrstnost, zaupanje – tveganje; • raznokorenski pridevniki, pojasnila samostalniškega jedra (2 para): enostavni – tehtani, razvršceni – posamezni; • enakokorenska zložena samostalnika s protipomenskima predpo­nama (1 par): homogenost – heterogenost; • enakokorenski pridevniki, leva pojasnila samostalniškega jedra, od katerih ima eden protipomensko predpono (7 parov): tehtani – ne­tehtani, grupirani – negrupirani, pristranski – nepristranski, slucaj­ni – neslucajni, verjetnostni – neverjetnostni, vzrocni – nevzrocni, zvezni – nezvezni; • raznokorenska predloga kot del desnega pojasnila samostalniške besedne zveze (1 par): brez – s. Najpogostejši nosilci protipomenskosti so enakokorenski pridevniki. 3. Protipomenski pari ali pari nosilcev protipomenskosti glede na izvor: • Enobesedni samostalniški protipomenski pari: • neprevzeti (1): enovitost – raznovrstnost, • prevzeti (1): homogenost – heterogenost. • Deli dvo- ali trobesednih parov protipomenk, ki so v protipomen­skem razmerju: • neprevzeti (12): zaupanje – tveganje, enostavni – tehtani, razvršceni – posamezni, tehtani – netehtani, pristranski – nepristranski (2-krat), slucajni – neslucajni (2-krat), verjetnostni – neverjetnostni, vzrocni – nevzrocni, zvezni – nezvezni, brez – s; • prevzeti brez predpone in z neprevzeto predpono (1): grupirani – negrupirani. Prevladujejo neprevzeti protipomenski pari ali pari nosilcev proti­pomenskosti (14): 2 samostalniška, 11 pridevniških in 1 predložni. Prevzeta sta samo dva: 1 samostalniški in 1 pridevniški. 4. Protipomenski pari ali pari nosilcev protipomenskosti glede na tvorbo: • raznokorenski samostalniki (2 para): enovitost – raznovrstnost, za­upanje – tveganje; • raznokorenska pridevnika (2 para): enostavni – tehtani, razvršceni – posamezni; • raznokorenska predloga (1 par): brez – s; • enakokorenski pridevniki, od katerih je eden sestavljenka (9 pa-rov): tehtani – netehtani, grupirani – negrupirani, pristranski – ne­pristranski (2-krat), slucajni – neslucajni (2-krat), verjetnostni – never-jetnostni, vzrocni – nevzrocni, zvezni – nezvezni; • enakokorenski zloženki: homogenost – heterogenost; Preglednica 8: Protipomenske predpone sestavljenk po številu, izvoru, parnosti ne… – -- tehtana – netehtana grupirani – negrupirani pristranski – nepristranski (2-krat) slucajni – neslucajni (2-krat) verjetnostni – neverjetnostni vzrocni – nevzrocni zvezni – nezvezni Parna prevzeta prva dela zloženk. 1 par, 1 primer homo… – hetero… homogenost – heterogenost V sestavljenkah se za tvorbo protipomenskega odnosa uporablja ena neprevzeta predpona, tj. ne-. V protipomenskem razmerju sta samo dve zloženki s prevzetima prvima deloma in drugim delom, ki so internaci­onalizmi latinskega in grškega izvora. 8.2.2.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih 1. Popolna protipomenskost brez – s enostavni – tehtani grupirani – negrupirani nepristranski – pristranski (2-krat) neslucajni – slucajni (2-krat) netehtani – tehtani neverjetnostni – verjetnostni nevzorcni – vzorcni nezvezni – zvezni Popolna protipomenskost temelji na enakokorenskih pridevniških nosilcih protipomenskosti, od katerih ima eden predpono ne-. Takih primerov je 9. Brez predpone je en raznokorenski par, ki je v sopomen­skem odnosu s parom s predpono. Nosilca protipomenskosti sta tudi predloga: brez in s. 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost enovitost – raznovrstnost heterogenost – homogenost posamezni – razvršceni zaupanje – tveganje Nasprotnolastnostno protipomenskost izražajo raznokorenske dvojice. 8.2.2.6Zakljucek Kar zadeva parnost, je prikaz protipomenk razmeroma urejen. Naj­pogostejši so neprevzeti protipomenski pari. Najpogostejši nosilci protipomenskosti pa so enakokorenski pridevniki. V Statisticnem ter­minološkem slovarju je v glavnem izkazana popolna ali absolutna pro-tipomenskost, manj pa je nasprotnolastnostnih protipomenk. Slovar je namenjen statistikom, zato so razlage strokovne. Pogosto je za vsako od protipomenk protipomenskega para izbran razlicen tip razlage, zato te niso zrcalne in je težko dolociti vrsto protipomenskosti. 8.3 ProtiPomenke v slovarjih tehniških ved (Splošni tehniški slovar 2. izdaja, 1. in 2. del (1978 in 1981), Tehniški metalurški slovar (1995)) 8.3.1 Protipomenke v Splošnem tehniškem slovarju Splošni tehniški slovar sodi med pomembne slovenske slovarje. Izdelava ter­minološkega slovarja je bila ena od nalog leta 1929 ustanovljene akademije znanosti. Gradivo zanj se je zacelo zbirati že leta 1911, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo inženirjev in arhitektov (Adamic 1998: 13). Prvi del prve izdaje Splošnega tehniškega slovarja je izšel 1962, drugi pa 1964. Pro-tipomenke so navedene v 2. izdaji Splošnega tehniškega slovarja, 1. in 2. del (1978 in 1981), kjer so oznacene z naspr. (nasprotje). Gradivo za izdelavo slovarja je bilo po mojem vedenju uniceno, tako ni mogoce ugotoviti, zakaj so se avtorji odlocili uvesti protipomenke in kako so jih dolocali. Delo se je zaradi razlicnih pogledov clanov Tehniške sekcije Terminološke komisije SAZU nekako na silo zakljucilo. S tem dejanjem predsednika komisije Al­berta Strune nekateri sodelavci niso bili zadovoljni. Kot jezikovna svetovalca sta sodelovala France Tomšic in Joža Meze, »ki se je redno udeleževala obravnavanja posameznih terminoloških jezi­kovnih vprašanj, pri zasnovi in izdelavi slovarja samega pa ni sodelovala.« (Uvodna beseda, 2. stran) Slovar je sicer s slovaropisnega stališca pomanj­kljiv, vsebuje pa zelo veliko strokovnih izrazov vec kot 60 strokovnih po­drocij. Tako je zagotovo zelo pomemben prirocnik svojega casa. Manjši del terminov ima pomenske opise. Med pomanjkljivosti sodijo nedolocni pridevniki v terminoloških poimenovanjih, razlicni nacini prikazovanja enakih elementov ipd. Ker je oral ledino na terminološkem podrocju, vsebuje tudi izrazje strok, ki ne sodijo v tehniko, npr. botanike. Zasnovo novega splošnega tehniškega slovarja je na posvetovanju o slovenskem naravoslovno-tehnicnem izrazju, ki ga je leta 1997 organi­zirala Sekcija za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, predstavil novi predsednik komisije Andrej Pau­lin (Paulin 1998: 27–32), ki je opisal navajanje in funkcijo sopomenk, ne pa protipomenk. Zanimivo je, da so bile protipomenke tudi v novi izdaji tehniškega slovarja leta 2007 (Slovenski tehniški slovar A–B) predvidene in vnesene v program za obdelavo slovarskega gradiva (SlovarRed), ven­dar je bila za objavo oznaka P (protipomenka) nadomešcena s PRIM. (primerjaj). Problematicnost predvidenih protipomenk se npr. pokaže pri protipomenskem paru alogamija – avtogamija. Alogamija se glede na oznacevalnika uporablja v agronomiji in gozdarstvu, avtogamija pa v biologiji. V uvodnih pojasnilih, ki sta jih pripravila Andrej Paulin in Cvetana Tavzes (jezikovna in leksikografska sodelavka), protipomenke niso omenjene. Primeri iz prvotne verzije prvega dela Slovenskega tehniškega slo­varja, ki še vsebujejo protipomenke:74 aktivno zaznavalo zaznavalo, ki pri ucinkovanju fizikalno-kemijske veli-cine samo (brez pomožne energije) tvori merilni signal (npr. termoclen, piezokristal, svetlobna celica) P: pasivno zaznavalo alogamija agr., gozd. križno opraševanje cvetov P: avtogamija, samoopra­ševanje S: križanje avtogamija biol. oploditev jajceca s semencico istega ali genetsko enakega osebka pri hermafroditih P: alogamija, križanje S: samoopraševanje alohton ki je prinesen, preseljen s kraja nastanka na drugotno mesto P: avtohton avtohton ki ni prinesen, preseljen od drugod, prvoten, domacega izvora P: alohton analiza 1. razclenjevanje kake enote ali celote na njene dele, sestavine, zna-cilnosti za ugotavljanje njihove narave, razmerij, funkcije in njihovih po­vezav P: sinteza (1) V nadaljnji obravnavi bodo upoštevane protipomenke v drugi izdaji Splošnega tehniškega slovarja (1978 in 1981). Zaradi obsežnosti slovarja verjetno ne bodo zajete vse, vendar dovolj velik vzorec.75 Slika 7: Primer prikaza protipomenk v Splošnem tehniškem slovarju, 1. del (1978) 74 Par je mogoce navesti v nekaj primerih, ker je slovar obsegal samo iztocnice crk A in B. 75 Za analizo je bilo uporabljeno poskenirano besedilo Splošnega tehniškega slovarja od C naprej, ki ga je za delo komisije za obnovljeni tehniški slovar pripravila Karmen Nemec, sodelavka Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izpisala je tudi protipomenke, za kar se ji zahvaljujem. 8.3.1.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Protipomenke vsebujejo naslednji slovarski sestavki:76 absoluten dovršen, popoln, neodvisen,77 nasPr. relativen relativen odnosen, oziralen, odvisen, razmeren, pogojen, ki se na kaj nana­ša, nasPr. absoluten adiranje algebrsko seštevanje, nasPr. odštevanje odštevanje subtrakcija (protipomenka ni navedena) aeroben ki potrebuje za življenje kisik, nasPr. anaeroben anaeroben anaerobne bakterije sposobne živeti brez uporabe kisika iz zraka, tudi anaerobioticen, nasPr. aeroben, aerobioticen aerobioticen nasPr. anaerobioticen anaerobioticen nasPr. gl. aerobioticen aerobij ali aeroba bakterija ali mikroorganizem, ki za življenje in razvoj potrebuje prosti kisik, nasPr. anaerobij anaerobij bakterije, glive in drugi organizmi, ki za življenje in razvoj ne potrebujejo prostega kisika (protipomenka ni navedena) aerodin letalo, težje od zraka nasPr. aerostat aerostat zrakoplov ali balon, napolnjen s plinom, lažjim od zraka, nasPr. aerodin akcija dejanje, delovanje in delo; fiz. delovanje telesa na oporišce (sila in moment); prvotna sila, ki deluje na telo, nasPr. reakcija reakcija odziv, protiucinek, protisila, nasprotno ali povratno delovanje (protipomenka ni navedena) alohton nad drevesno mejo, od drugod prinesen, priseljen, inozemski, tuj, nasPr. avtohton avtohton prvoten, domac, nastal na kraju, kjer je, nasPr. alohton 76 Razlage so izpisane samo delno in v ležecem tisku, da se locijo od zvez. Ce protipo­menke niso navedene parno, ima ena v oklepaju opombo protipomenka ni navedena, ce ni iztocnica, je oznacena s pripombo ni iztocnica. Zveze, ki jih ni na ustreznih mestih v slovarju, imajo pripombo zveza ni navedena. Slovnicni podatki in stro­kovne oznake so izpušceni. Iz slovarskih sestavkov so izpušcene zveze, ki nimajo protipomenk. Izpust ni oznacen. Pri izpisu nisem popravila vrstnih pridevnikov, ki bi morali biti v dolocni obliki, ce v slovarju niso bili navedeni tako, npr. redek les, puhel les (prav: redki les, puhli les). 77 Pred naspr. je v slovarju vejica ali podpicje. Tu je poenoteno. anizotropen ki ima v razlicnih smereh razlicne lastnosti, nasPr. izotropen izotropen ki ima v vseh smereh enake fizikalne lastnosti, nasPr. anizo­tropen apogej v geocentricnem sistemu tocka, v kateri se Mesec ali drugo nebesno telo najbolj oddalji od Zemlje, nasPr. perigej perigej Zemlji najbližja tocka na tiru nebesnega telesa (planeta, kometa, satelita), nasPr. apogej ashisten ashistna kamnina žilnina, sestavljena iz nediferencirane magme, nasPr. diashisten diashistna kamnina (protipomenka ni navedena) bister bistro steklo nasPr. motno steklo motno steklo (protipomenka ni navedena) centrifugalnost sredobežnost, nasPr. centripetalnost centripetalnost (protipomenka ni navedena) cist cisti atlas nasPr. sencni atlas; cista industrija ki s proizvodnjo ne vpliva škodljivo na okolje, nasPr. necista i. sencni atlas (zveza ni navedena) necista industrija (protipomenka ni navedena) crnica crna zemlja, crna cešnja, crna konoplja; tudi crna riba (nasPr. za vse tri: belica) belica (protipomenka ni navedena) deblokirati nasPr. blokirati blokirati (protipomenka ni navedena) dedukcija izpeljava, izvajanje, nasPr. indukcija indukcija (protipomenka ni navedena) deflokulacija nasPr. flokulacija flokulacija (protipomenka ni navedena) delovanje delovanje lesa pojav, da pod vplivom higroskopicne vlage spremi­nja obliko, mere in lastnosti: l. dela, nasPr. 1. miruje, je stabilen mirovati (zveza ni navedena) deloven delovni c. (cas) dela, nasPr. nedelovni c. (cas) nedeloven (ni iztocnica) demontirati razstaviti, razdreti, narazen vzeti (stroj); razdeti, pri cemer pa se sestavni deli varujejo pred poškodbami in unicenjem; odstraniti stroj ali napravo v celoti, nasPr. m ontirati montirati (protipomenka ni navedena) demontažen ki zadeva demontažo ali demontiranje: demontažni spoj na­sPr. spoj, ki se ne razdira namenoma denitracija agrobakteriološki proces, kem. odstranjevanje dušikovih oksidov, dušikove kisline in nitratov, nasPr. n itracija nitracija (protipomenka ni navedena) desnak odrocni konj, nasPr. levak levak (ni iztocnica) desorpcija locenje adsorbata od adsorbenta, nasPr. adsorpcija adsorpcija (protipomenka ni navedena) diamagnetizem nauk o lastnostih diamagnetnih snovi; pojav, da se neka­tere snovi v vnanjem magnetnem polju slabo omagnetijo in zmanjšajo in-dukcijo, ki bi jo imelo polje samo, nasPr. paramagnetizem paramagnetizem (protipomenka ni navedena) diferenciren diferencirno vezje pri katerem je izhodna velicina približno sorazmerna odvodu vhodne velicine po casu, tudi diferenciator, nasPr. in-tegrirno v. integrirno vezje (zveza ni navedena) dilatanca pojav, da se koloidne raztopine pri gibanju strdijo, v mirovanju pa utekocinijo, nasPr. tiksotropija tiksotropija (protipomenka ni navedena) dimenzionalen razsežen, razsežnosten, z razsežnostjo: dvodimenzionalen, enodimenzionalen, mnogodimenzionalen, tridimenzionalen; les. dimenzional­na stabilnost lesa les, ki ob spremembi vlage »ne dela«, nasPr. dimenzionalna la-bilnost les, ki »mocno dela«, npr. bukev; dimenzionalno stabilen ki ne »dela« vec dimenzionalna labilnost lesa (zveza ni navedena) dinamicen gibalen, povzrocen ali v zvezi s silo ali energijo, nasPr. staticen staticen mirujoc, uravnovešen, ki zadeva statiko, nasPr. d inamicen direkten neposreden, nasPr. indirekten indirekten (protipomenka ni navedena) disimilacija kemicni razkroj živil v živih organizmih, npr. razkroj sladkorja v ogljikovo kislino in vodo; oksidacijski proces pri rastlinah, nasPr. asimilacija asimilacija (protipomenka ni navedena) divergenca raznosmernost, neskladnost, razhajanje; mat. lastnost, da limita neskoncnega zaporedja ali neskoncne vrste ni koncno število; el. skalarna veli-cina, enaka limitu kvocienta med pretokom, ki zapušca zakljuceno ploskev in prostornino, ki jo ta ploskev omejuje ob pogoju, da limitira površina ploskve proti nic, nasPr. konvergenca konvergenca zbliževanje, stekanje ali usmerjenost k isti tocki ali istemu šte­vilu, nasPr. divergenca divergenten nasPr. k onvergenten konvergenten (skupaj) stekajoc se; vzajemno bližajoc se, nasPr. divergenten divji divja svila nasPr. prava s. pravi prava svila nasPr. divja s. dolgodnevnica rastlina dolgodnevnica, ki potrebuje za dobo rasti in raz­množevanje dolgo dnevno osvetlitev, nasPr. kratkodnevnica kratkodnevnica rastlina kratkega dne, nasPr. dolgodnevnica rastlina rastlina dolgodnevnica ki potrebuje za rast in razmnoževanje dolgo dnevno osvetlitev, nasPr. rastlina kratkodnevnica dorzalen dorzalna stran lista gl. zgornja stran lista; dorzalna stran telesa: hrbtna stran telesa, nasPr. ventralna stran telesa ventralna stran telesa (zveza ni navedena) drevje podraslo drevje, nizko drevje pod visokim drevjem v sestavljenih sred­njih gozdovih; podrast, podrašcina, nasPr. nadraslo drevje; vladajoce drevje, nasPr. obvladano drevje podrastel podrastlo drevo nizko drevo, rastoce pod visokim, nasPr. nadraslo drevo nadras(t)el nadrast(l)o drevje ki ima višje in obilneje razvito krošnjo nad sosednjimi drevesi, prevladujoce drevje, predominantno drevje, nasPr. podras(t)el vladajoc vladajoce drevo drevo, zraslo nad drugo drevje ali dominantno drevje, nasPr. obvladano drevje obvladano drevje (zveza ni navedena) drmašca dvignjeni del zemeljske skorje, nasPr. kotlina kotlina (protipomenka ni navedena) drobnjad drobnjava lesna gmota drevja v debelini izpod 7 cm, nasPr. debel­jad ali debeljava debeljava (protipomenka ni navedena) debeljad (ni iztocnica) dušicnat bogat dušika ali z dušikom: dušicnata snov nasPr. nedušicnata snov snov dušicnata organska snov ki ima v sebi dušik, nasPr. nedušicnata organska snov nedušicnat (ni iztocnica) dviganje dejanje, nasPr. pogrezanje pogrezanje nasPr. dviganje in gubanje efekt piroelektricni efekt nasPr. elektrokaloricni efekt elektrokaloricen (ni iztocnica) eksogen po izvoru zunanji, vnanji, od zunaj delujoc, nastal iz zunanjih vzrokov, razvijajoc se iz zunanjih plasti, nasPr. endogen endogen nastal iz notranjih vzrokov, nasPr. eksogen eksosmoza pocasno prodiranje gostejše tekocine pri osmozi; osmoza od zno­traj navzven, nasPr. endosmoza endosmoza (protipomenka ni navedena) eksoterm(ic)en sprošcajoc toploto, nasPr. e ndotermen endotermen ki veže ali sprejema toploto: endotermna reakcija ki porablja to-ploto; endotermne snovi ki pri nastajanju porabljajo toploto, nasPr. eksotermen ekstenziven raztezen, razsežen, težec v širino: ekstenzivno gospodarjenje npr. z gozdovi negospodarno oz. neracionalno gospodarjenje; na nizki ravni, nasPr. intenzivno gospodarjenje gospodarjenje intenzivno gospodarjenje z gozdovi z uporabo najsodobnej­ših nacinov gojenja in izkorišcanja, nasPr. od ekstenzivnega elasticen prožen, raztezen, raztegljiv, gibek, nasPr. tog tog ki ne spreminja oblike, ki se ne podaja, nasPr. elasticen elektroforeza ali kataforeza gibanje koloidnih ionov, ki ga povzroca priti­snjeni elektricni potencial, nasPr. e lektroosmoza elektroosmoza prehod fluidov skozi diafragme pod vplivom elektricnega toka, gl. elektroforeza (protipomenka ni navedena) elektroncen ali elektronkoven ki zadeva elektronko: elektroncni sprejemnik nasPr. transistorski sprejemnik. transistorski sprejemnik (protipomenka ni navedena) elektrostatika del znanosti, ki obravnava pojave mirujocih elektrin, nasPr. elektrodinamika elektrodinamika del znanosti, ki obravnava sile in pojave med elektricnimi toki (protipomenka ni navedena) eluvij sipko nahajališce odlomkov kamnin na kraju nastanka, nasPr. aluvij aluvij najmlajša, poledena doba, ko se je oblikovalo sedanje zemeljsko površ­je, rastlinstvo in živalstvo (protipomenka ni navedena) enoskodelicen: enoskodelicni ležaj števca pri katerem je kroglica na koncu gredi in tece v safirni ležajni skodelici, nasPr. dvoskodelicni ležaj dvoskodelicen -i ležaj števca pri katerem je jeklena kroglica med safirnima skodelicama (protipomenka ni navedena) enostaven nesestavljen, preprost, gl. °simpleksen; enostavni delovni stroji na­sPr. sestavljeni delovni stroj sestavljen sestavljeni delovni stroji, nasPr. enostavni delovni stroj enojna svetilna vijacnica svetilna nitka, zvita v obliki vijacnice, nasPr. dvojna vijacnica dvojna svetilna vijacnica svetilna nitka, zvita v obliki vijacnice, ki je zvita v drugo vecjo (protipomenka ni navedena) estavelski nasPr. neestavelski neestavelski (ni iztocnica) format velikost tiskarske pole; knjižna oblika, ki se ravna po njej; format lista definiran s širino in dolžino: papir v listih, nasPr. papir v zvitkih papir v zvitkih (zveza ni navedena) gibek ki se zvija, je zvijav, brez clenkov, nasPr. tog tog ki ne spreminja oblike, ki se ne podaja, nasPr. elasticen elasticen prožen, raztezen, raztegljiv, gibek, nasPr. tog goba užitna goba nasPr. strupena goba strupen strupena goba (zveza ni navedena) gol posek na golo gl. secnja na golo; secnja na golo ali v golo nasPr. prebiralna secnja prebiralen prebiralna secnja s. v prebiralnem gozdu, nasPr. groba secnja secnja prebiralna secnja ki ustreza prebiralnemu gospodarjenju, nasPr. groba secnja grob groba secnja nasPr. prebiralna secnja grob nasPr. fin fin (protipomenka ni navedena) gost kompakten: gosti les z ozkimi letnicami, tudi jeder, kompakten 1es, nasPr. redek 1es, puhel les redek les s širokimi branikami (protipomenka ni navedena) puhel les redek, lahek, naglo rastoc les z zelo širokimi branikami (protipo­menka ni navedena) gostilo nasPr. (raz)redcilo razredcilo snov ali tekocina za razredcevanje barv, lepila ali lakov (proti­pomenka ni navedena) redcilo (protipomenka ni navedena) gozd pretrgan gozd nasPr. nepretrgan, sklenjen gozd nepretrgan nepretrgan gozd sklenjen gozd, nasPr. pretrgan gozd sklenjen gozd (protipomenka ni navedena) »gre« znak za ustrezno stran na delavniških kalibrih, nasPr. »ne gre« ne gre (ni iztocnica ali zveza) heterogen heterogena struktura, nasPr. homogena struktura homogen enakovrsten, enoten, enovit; sestavljen iz enakih delcev, enako­merne sestave, ki ima na vseh mestih enake lastnosti, npr. ingot, zlitina; enotnega izvora, nasPr. heterogen hidrofilen vodo sprejemajoc, nasPr. hidrofoben hidrofoben z vodo neomocljiv, vodo odbijajoc, nasPr. hidrofilen hlod primik hloda nasPr. odmik hloda odmik odmik hloda ob vpenjanju v polnojarmeniški vozicek; razl. pomik hloda, nasPr. primik hloda primik primik hloda k žaginemu listu, nasPr. odmik holokristalen povsem kristalen, nasPr. amorfen amorfen brezlicen, brez kristalne strukture, steklast (protipomenka ni na­vedena) horizontala vodoravnica, vodoravna crta ali premica, nasPr. vertikala vertikala navpicna crta, navpicnica (protipomenka ni navedena) hrapav ki nima popolnoma ravne, gladke površine zaradi mnogih majhnih jamic, izboklin, grebenov, vlaken itd.; hrapava skorja tudi grampava, gram-pasta, grapava skorja, nasPr. gladka skorja gladka skorja (zveza ni navedena) hrbten hrbtna stran: zgornja stran rastlinskega lista, nasPr. trebušna stran trebušen trebušna stran lista spodnja stran (rastlinskega) lista, ventralna stran lista, nasPr. hrbtna stran lista imenski in nazivni, nominalni, oznacni, nasPr. dejanski dejanski resnicen, efektiven (protipomenka ni navedena) implozija nasPr. eksplozija eksplozija razpok snovi z zelo hitro presnovo ob mocnem razvoju plina in temperature, npr. bombe, granate, razstreliva … (protipomenka ni na­vedena) impulz vpisni impulz nasPr. izbrisni impulz izbrisni impulz (ni te zveze) indeterminizem nasPr. d eterminizem determinizem (ni iztocnica) inkoherenten nasPr. k oherenten koherenten sovisen, povezan (protipomenka ni navedena) input nasPr. output output (protipomenka ni navedena) integralen celovit, celoten integralna fotometrija nasPr. spektralna fotome­trija; integralni racun racunanje in preucevanje integralov, nasPr. diferen­cialni racun spektralna fotometrija (zveza ni navedena) diferencialni racun del infinitezimalnega racuna, nasproten integralnemu racunu intenziven (notranje) napet, jak, mocan, silen, krepak, razgiban, izraža stopnjo napetosti: pojacano, racionalno, nasPr. ekstenziven ekstenziven raztezen, razsežen, težec v širino (protipomenka ni navedena) interier notranjšcina, notranjost prostora; notranja oprema, nasPr. eksterier eksterier (ni iztocnica) intersticijski tip zlitine, pri kateri so atomi dodane kovine vrinjeni med atome osnovne kovine, nasPr. substicijski tip zlitine substicijski tip zlitine (ni zveza) intruzija vdor magme v zemeljsko skorjo; magmatsko telo, ki nastaja pri ohlajanju magme v globini; po razmerju k tektonskim premikom nasPr. ek­struzija ekstruzija (ni iztocnica) iracionalen neracionalen, nasPr. racionalen racionalen gospodaren, smotrn, razumen, preudaren (protipomenka ni na­vedena) istosmeren ki ima stalno in povsod isto smer, enosmeren in vzporeden, nasPr. raz­ nosmeren raznosmeren (protipomenka ni navedena) izdatek nasPr. dohodek dohodek (ni iztocnica) izdelcen izdelcna industrija nasPr. procesna industrija procesna industrija (protipomenka ni navedena) izkljuciti prekiniti zvezo, napajanje za daljši cas, nasPr. vkljuciti vkljuciti nasPr. izkljuciti izkljucitev nasPr. vkljucitev vkljucitev (protipomenka ni navedena) izklop odklop, nasPr. vklop vklop naravnava stikala, s katero sklenemo tokokrog (protipomenka ni na­vedena) izklopitev nasPr. vklopitev vklopitev (protipomenka ni navedena) izklopiti prekiniti zvezo za krajši cas s stikalom, gl. razklopiti, nasPr. sklopiti, vklopiti vklopiti nasPr. izklopiti sklopiti napraviti sklop (protipomenka ni navedena) izobare elementi z enako atomsko težo, a razlicnimi atomskimi števili ter kemicnimi lastnostmi, nasPr. izotopi izotopi (iztocnica ni navedena) izociklicen izociklicne spojine ciklicne spojine, pri katerih je obroc sestav­ljen samo iz ogljikovih atomov, nasPr. heterociklicne spojine heterociklicne spojine ciklicne spojine, ki imajo v obrocu poleg ogljikovih atomov še atome dušika, kisika in žvepla […] (protipomenka ni navedena) izvenlinijski ali izvenprogoven nasPr. linijski oz. progoven linijski (protipomenka ni navedena) izvenprogoven (ni iztocnica) progoven (protipomenka ni navedena) jak mocan jaki tok nasPr. šibki tok šibki tok nasPr. jaki tok jeder gost les, nasPr. redek les redek les les s širokimi branikami (protipomenka ni navedena) jeklo kaljeno jeklo nasPr. nekaljeno jeklo; kaljivo jeklo nasPr. nekaljivo jeklo, magnetljivo jeklo nasPr. nemagnetljivo jeklo nekaljeno jeklo (protipomenka ni navedena) nekaljivo jeklo (protipomenka ni navedena) nemagnetljivo jeklo (protipomenka ni navedena) jermenica nedeljena jermenica nasPr. deljena jermenica deljena jermenica (ni zveze) kalen nasPr. bister bister (protipomenka ni navedena) katabolizem razgraditvena presnova, nasPr. a nabolizem anabolizem (nima navedene protipomenke, pac pa glej katabolizem) katoda elektroda za odvod toka iz snovi, tj. za vstop elektronov v snov, nasPr. anoda anoda (protipomenka ni navedena, pac pa primerjaj katoda) kemicen kemicno cista celuloza polisaharid, nasPr. tehnicna celuloza tehnicna celuloza (protipomenka ni navedena) koncentracija strnitev, nakopicenje, nasPr. d ekoncentracija dekoncentracija razredcitev (protipomenka ni navedena) koncentriran koncentrirana raztopina nasPr. šibka raztopina šibek šibka raztopina nasPr. koncentrirana r. kondenzacija sprememba plinaste faze v kapljivo, nasPr. uparjanje, uplin­janje; ali v trdno, nasPr. sublimacija uparjanje (protipomenka ni navedena) uplinjanje (protipomenka ni navedena) sublimacija prehajanje trdne snovi v plinasto (protipomenka ni na­vedena) konjunkcija lega dveh nebesnih teles na isti eklipticni dolžini, nasPr. opozicija opozicija (ni iztocnica) konkaven vbocen, vbokel, vdrt, nasPr. konveksen konveksen izbokel, (i)zbocen, vzbocen, nasPr. konkaven konkreten stvaren, natancno dolocen, nasPr. abstrakten abstrakten pojmoven, odmišljen (protipomenka ni navedena) konsonanca ubranost zvokov, nasPr. disonanca disonanca neubranost (protipomenka ni navedena) kontinuiren nepretrgan, neprekinjen, zvezen, nadaljujoc se, nasPr. diskon­tinuiren diskontinuiren nezvezen, prekinjen (protipomenka ni navedena) kosmat z dlakami in vlakni, ki štrle iz površine; kosmato žagan les nasPr. gladko žagan les gladko žagan les (zveza ni navedena) kovinski kovinski videz nasPr. nekovinski videz nekovinski videz (zveza ni navedena) krhek ki pri najmanjši spremembi oblike poci, se prelomi ali zdrobi, lomljiv, nasPr. žilav žilav nasPr. debelo zrnat, krhek debelozrnat grob (protipomenka ni navedena) krhkost lomljivost, nasPr. žilavost žilavost (protipomenka ni navedena) kristal idealni kristal kadar struktura ustreza Grotkovi definiciji idealnega kristala, nasPr. spaceni kristal; realni kristal z vsemi nepopolnostmi, nasPr. idealni kristal; spaceni kristal nasPr. idealni kristal kristaloid snov, ki se v tekocini popolnoma raztopi in lahko kristalizira, nasPr. koloid koloid snov, navadno trdna in tekoca, ki se v tekocini suspendira v zelo majhnih, elektricno enako nabitih delcih, velemolekulah ali skupkih mole-kul, ki se ne sesedajo (protipomenka ni navedena) krivocrten ki pogosto spreminja smer, nasPr. premocrten premocrten nasPr. krivocrten krmivo naravno krmivo nasPr. tovarniško krmivo; suho krmivo nasPr. socno krmivo tovarniško krmivo (zveza ni navedena) socno krmivo (zveza ni navedena) kvarljivost nasPr. obstojnost obstojnost (protipomenka ni navedena) labilen nestalen, negotov, nasPr. stabilen stabilen konstrukcijsko solidno izveden, stalen, za stalno postavljen, uravno­vešen, nepremicen, nasPr. labilen, premicen, prevozen premicen ki se da premikati, premakljiv (protipomenka ni navedena) prevozen ki se da prevažati (protipomenka ni navedena) laminaren laminarno strujanje bolje: gl. laminarni tok, pri katerem se delci gibljejo v neskoncno tankih plasteh, ki drse druga po drugi brez mešanja, nasPr. turbulentno strujanje turbulentno strujanje (zveza ni navedena) levosucen nasPr. desnosucen desnosucen (protipomenka ni navedena) liofoben nasPr. liofilen liofilen hidrofoben, koloidno topen (protipomenka ni navedena) longitudinalen ki zadeva longitudo; dolžinski, podolžen, vzdolžen, nasPr. transverzalen transverzalen precen, poševen, nasPr. longitudinalen precen transverzalen, nasPr. vzdolžen vzdolžen podolžen, nasPr. precen; vzdolžno rebro element ogrodja jeklenih ladij vzdolžne gradnje, nasPr. precno rebro rebro notranje rebro, nasPr. zunanje rebro; precno rebro nasPr. vzdolžno rebro zunanji zunanje rebro (protipomenka ni navedena) majuskula velika zacetna crka, nasPr. minuskula minuskula mala zacetna crka, nasPr. majuskula makrofizika fizika neposredno vidnih predmetov, nasPr. mikrofizika mikrofizika fizika elementarnih delcev (protipomenka ni navedena) makrokozmos celotno svetovje, vesolje, nasPr. mikrokozmos mikrokozmos mali svet cloveka, tudi atomov, nasPr. makrokozmos makrolokacija dolocitev širše lege objekta, nasPr. mikrolokacija mikrolokacija podrobna lokacija objekta na zemljišcu, nasPr. makrolokacija makroskopski viden s prostim ocesom in pri povecanju do 20-krat, nasPr. mikroskopski mikroskopski (protipomenka ni navedena) maksimum višek, vrh, konica, vrhunec; skrajna tocka ali meja; najvecja mera npr. kolicine, stopnje, vrednosti; podrocje najvišje vrednosti kakega meteorološkega elementa, navadno zracnega tlaka, ali vrednost elementa samega, navadno temperature, nasPr. minimum minimum najmanj, najmanjša mera, stopnja, velicina itd., podrocje naj­nižjega zracnega tlaka, nasPr. maksimum marmoriran ožiljen kakor marmor: marmorirano meso prerašceno z ma-šcobo, nasPr. nemarmorirano ali pusto meso pust pusto meso nemarmorirano meso, nasPr. mastno meso masten tolst, nasPr. suh; mastno apno ugašeno apno, nasPr. suho apno; mastno mleta snov tudi mazavo mleta snov, vlakninska suspenzija, ki težko oddaja vodo, nasPr. suho mleta snov suh (protipomenka ni navedena) suho apno nasPr. mastno apno suho mleta snov (zveza ni navedena) suh suho svetlobno kopiranje nasPr. mokro svetlobno kopiranje mokro svetlobno kopiranje (protipomenka ni navedena) mastnost mastnost proizvoda nasPr. suhost proizvoda suhost nasPr. mastnost mehkoba mehkoba mesa organolepticna lastnost, nasPr. trdota mesa trdota mesa (zveza ni navedena) mehek mehko meso nasPr. trdo ali žilavo meso trdo meso (zveza ni navedena) žilavo meso (protipomenka ni navedena) mesnat mesnata pasma prašicev skupna oznaka za prašice oz. pasme, ki priredijo vec mesa in manj mastnine, nasPr. mastni prašici mastni prašici (zveza ni navedena) metoda racunska metoda nasPr. eksperimentalna metoda; teoreticna meto­da nasPr. prakticna metoda eksperimentalna metoda (zveza ni navedena) prakticna metoda (zveza ni navedena) teoreticna metoda (zveza ni navedena) minus negativen, nasPr. pozitiven plus pozitiven, nasPr. negativen miren mirna obremenitev stalna, staticna, mirujoca obremenitev, ki se ne spreminja hitro, nasPr. spremenljiva obremenitev spremenljiva obremenitev (protipomenka ni navedena) moker mokro brušenje kovin ali lesa, nasPr. suho brušenje suho brušenje lesa (protipomenka ni navedena) monofonski zapis zvoka z eno sledjo, nasPr. kvadrofonski in stereofonski zapis kvadrofonski zapis (kvadrofonski ni iztocnica, zveza ni navedena) stereofonski zapis (zveza ni navedena) monoliten iz enega kosa kamna, iz celega ulit: monolitna betonska kon­strukcija nasPr. montažna betonska konstrukcija montažna betonska konstrukcija (zveza ni navedena) monomeri spojine z enostavnimi molekulami, nasPr. polimeri polimeri (protipomenka ni navedena) moten motna volna ce je volnena nit groba, nasPr. blešceca volna blešceca volna (protipomenka ni navedena) mrtev mrtva grca izpadajoca grca, nezrašcena z lesom, nasPr. živa grca živa grca razl. (razlikuj) mrtva grca nadhod prehod za pešce nad cestišcem, nasPr. podhod podhod prehod za pešce pod cestišcem (protipomenka ni navedena) nadir zemeljsko podnožišce, nasPr. zenit zenit nadglavišce, vrh, nasPr. n adir nadomesten nasPr. pristen pristen izviren, originalen (protipomenka ni navedena) nadtlak vecji (višji) od barometrskega tlaka, gl. absolutni in relativni tlak: celotni nadtlak na doloceno ploskev = nadpritisk, nasPr. podtlak podtlak tlak, nižji od atmosferskega (protipomenka ni navedena) naguban nagubana gorovja nasPr. grudasta gorovja grudasto gorovje (protipomenka ni navedena) naprej nasPr. n azaj nazaj (protipomenka ni navedena) naraven naravna celuloza ki je v naravi v cisti obliki, npr. bombaž, nasPr. procesna celuloza procesna celuloza (zveza ni navedena) naravni kamen npr. granit, porfir, nasPr. umetni kamen; naravni papir na­sPr. premazan oz. oplemeniten papir umetni kamen (zveza ni navedena) premazani papir (protipomenka ni navedena) oplemeniteni papir (protipomenka ni navedena) narocnik javni narocnik pri javni centrali, nasPr. lokalni narocnik lokalni narocnik (protipomenka ni navedena) nasaditi zasaditi: nasaditi drevje, nasPr. razsaditi npr. sadike sadika razsaditi sadike nasPr. nasaditi razsaditi razsaditi cepin oz. sekiro, vile, nasPr. nasaditi nasaditi (v pomenu opremiti z držajem ipd., protipomenka ni navedena) natehtek kar se natehta, nasPr. odtehtek odtehtek kar je odtehtano (protipomenka ni navedena) navidezen navidezna slika virtualna ali namišljena slika predmeta, nasPr. realna slika realen stvaren, resnicen, dejanski, nasPr. navidezen, irealen: realna slika resnicna slika, ki jo moremo dobiti na zaslonu, nasPr. gl. navidezna ali virtualna slika irealen (ni iztocnica) virtualna slika opticna slika, ki je zaslon ne pokaže, nasPr. realna slika navoj vrezani navoj nasPr. vtisnjeni navoj vtisnjeni navoj (zveza ni navedena) navzdolnji navzdolnje stikanje v smer delovanja, ki ustreza pomikanju sti­kalnika nazaj nasPr. navzgornje stikanje navzgornje stikanje v smer delovanja, ki ustreza pomikanju stikalnika na­prej (protipomenka ni navedena) nizvoden prav: gl. navzdolnji, nasPr. navzgornji navzdoljni (protipomenka ni navedena) navzgornji (protipomenka ni navedena) nizvodno prav: navzdol, po reki navzdol, v smeri toka, nasPr. navzgor navzdol (protipomenka ni navedena) navzgor (protipomenka ni navedena) nizvodno nasPr. tudi vzvodno (v dodatkih) vzvodno (ni iztocnica) negorljiv nezgorljiv negorljiv film varnostni film, iz celuloznega acetata, acetilne celuloze, triacetata, nasPr. gorljiv film gorljivi film (protipomenka ni navedena) nemški nemški klepalnik ima babico zoženo na širino klepa in raven klepec nasPr. slovenski ali domaci klepalnik slovenski klepalnik ima ravno babico (= zgornji del klepalnika) in za klepanje zbrušen klepec (= kladivo za klepanje) (protipomenka ni na­vedena) domaci klepalnik ima ravno babico (= zgornji del klepalnika) in za kle­panje zbrušen klepec (= kladivo za klepanje) (protipomenka ni navedena) neobremenjen nepopolno obremenjen, nasPr. popolno obremenjen popolno obremenjen (zveza ni navedena) neodpirljiv neodpirljivo okno nasPr. odpirljivo okno odpirljiv odpirljiva okna nasPr. neodpirljiv nepeletiran negranuliran, nasPr. peletiran peletiran stisnjen v kroglice, zrna, brikete (protipomenka ni navedena) nepester nepisan nasPr. pester, pisan pester pisan (protipomenka ni navedena) pisan meliran (protipomenka ni navedena) neposreden direkten, prem, nasPr. posreden posreden indirekten (protipomenka ni navedena) neprevesen ki ne sega preko podpore, nasPr. prevesen prevesen (protipomenka ni navedena) neprevodnik nasPr. p revodnik prevodnik (protipomenka ni navedena) nepritrjen nepritrjena jermenica tudi jalova jermenica, nevprežna ali pra­zna jermenica, ki se na gredi prosto vrti, nasPr. trdna jermenica trdna jermenica (protipomenka ni navedena) nestabilen nasPr. stabilen stabilen konstrukcijsko solidno izveden, stalen, za stalno postavljen, uravno­vešen, nepremicen, nasPr. labilen, premicen, prevozen labilen (protipomenka ni navedena) premicen (protipomenka ni navedena) prevozen (protipomenka ni navedena) nestalen nasPr. stalen stalen trajen, konstanten, neprekinjen, fiksen, ki se ne spreminja (protipo­menka ni navedena) neto neto teža teža blaga brez omota ali posode, nasPr. bruto teža bruto teža kosmata teža, tj. blago z omotom ali zavojem vred (protipomen­ka ni navedena) nevposegljiv nevposegljivo avtomaticno krmiljenje, nasPr. vposegljiv vposegljiv ki dopušca ali omogoca poseg v kaj: vposegljivo avtomaticno krmiljenje nasPr. nevposegljivo avtomaticno krmiljenje nizek nizke gradnje gradbena dela pod zemljo ali na zemeljski površini za ceste, izkope, kanale, predore, železnice itd., nasPr. visoke gradnje visoka gradnja gradnja zgradb nad zemljo, nasPr. nizka gradnja nizkotonski za nizke tone: nizkotonski lijak; nizkotonski zvocnik, nasPr. visokotonski zvocnik visokotonski zvocnik (protipomenka ni navedena) normalen navaden, predpisan, pravilen; po normi normalna napetost na­sPr. tangencialna napetost tangencialna napetost (protipomenka ni navedena) nosilec enostavni nosilci nasPr. sestavljeni nosilci sestavljeni nosilci (protipomenka ni navedena) notranji notranje krmilje krmilni deli v notranjosti stroja, v stiku s paro; pri lokomotivah deli krmilja med podolžnikoma, nasPr. zunanje krmilje zunanje krmilje deli, ki so zunaj (protipomenka ni navedena) obicajen zlasti v zvezi z narodnimi obicaji, nasPr. neobicajen neobicajen (ni iztocnica) odcepnik nasPr. zacepnik zacepnik stroj za zapiranje steklenic s cepi (protipomenka ni navedena) odgon nasPr. dogon dogon (protipomenka ni navedena) odkljuciti odstraniti, prekiniti prikljucek, nasPr. prikljuciti prikljuciti (protipomenka ni navedena) odkrit nasPr. pokrit pokrit (protipomenka ni navedena) odmašilo nasPr. zamašilo zamašilo rocna ali strojna naprava za zamašitev steklenic oz. sodov (proti­pomenka ni navedena) odorant sredstvo za nadišavljenje, nasPr. dezodorant dezodorant (protipomenka ni navedena) odprt odprti jermenski pogon pogon z odprtim jermenom, nasPr. pogon s križanim jermenom pogon s križanim jermenom (zveza ni navedena)78 odtakniti nasPr. zatakniti zatakniti (protipomenka ni navedena) odvetrn nasPr. zavetrn79 zavetrn zavetrna stran stran, ki je v zatišju pred vetrom, tudi odvetrna, zavetna stran (protipomenka ni navedena) okrogel okrogla baterija nasPr. plošcata baterija plošcata baterija (zveza ni navedena) oksidacija vezanje s kisikom, npr. pri gorenju, rjavenju, nasPr. dezoksidacija dezoksidacija odvzem kisika pri taljenih kovinah (protipomenka ni navedena) redukcija dezoksidacija, sprejemanje elektronov, odvzem kisika spojinam; spajanje z vodikom, nasPr. o ksidacija oksidacija (ima protipomenko dezoksidacija) okusen okusna krma nasPr. manj okusna krma, okusno meso nasPr. ne­okusno meso manj okusna krma (zveza ni navedena) neokusno meso (zveza ni navedena) 78 Pri jermen je zveza: pogon z navzkrižnim jermenom. 79 Po SSKJ oba pridevnika pomenita ‘zavarovan pred vetrom’. Protipomenka bi bila privetrn. okvir sestavljivi okvir nasPr. razstavljivi okvir razstavljivi okvir (protipomenka ni navedena) opažiti odsekati, obložiti, oplankati ali pregraditi z lesom, nasPr. razopažiti razopažiti odstraniti leseni opaž, ko je beton dovolj trden; odstraniti kovin­ske montažne opaže (protipomenka ni navedena) original izvirnik, prvopis, nasPr. prepis; prvotno izvirno besedilo, nasPr. prevod; izvirna slika ipd., nasPr. reprodukcija prepis (iztocnica ni navedena) prevod (protipomenka ni navedena) reprodukcija mehanicno ali fotokemicno razmnoževanje; tako razmnožena risba, fotografija; tudi odtis, posnetek, nasPr. izvirnik izvirnik (iztocnica ni navedena) osojen osojna lega obrnjena v sencno stran, nasPr. prisojen prisojen k dopoldanjemu ali opoldanjemu soncu obrnjen; prisojna lega (pro­tipomenka ni navedena) ozkorasten nasPr. širokorasten širokorasten nasPr. ozkorasten padec padec temperature nasPr. prirast ali porast temperature prirast temperature (zveza ni navedena) porast temperature (protipomenka ni navedena) papir trdost papirja nasPr. mehkost papirja mehkost papirja (zveza ni navedena) papirniški papirniška celuloza namenjena za izdelavo papirja, nasPr. za kemicno predelavo celuloza za kemicno predelavo (zveza ni navedena) paren polnotlacni (parni) (stroj), nasPr. e kspanzijski ekspanzijski parni stroj (protipomenka ni navedena) pasat stalni tropski vetrovi, ki pihajo proti ekvatorju, nasPr. antipasati antipasati stalni topli vetrovi, ki pihajo v višjih plasteh od ravnika proti severu ali jugu, v nasprotni smeri kot pasati (protipomenka ni navedena) patrica orodje za stiskalnice s pozitivno obliko izdelka, nasPr. matrica z ne­gativno obliko izdelka matrica (protipomenka ni navedena) periferen oboden, obroben, obkrajen; ki je na periferiji, nasPr. centralen centralen srednji, osrednji, središcen, glaven (protipomenka ni navedena) perihel(ij) prisoncje; Soncu najbližja tocka na tiru planeta, kometa ipd., nasPr. afel(ij) afelij tocka, v kateri se Mesec ali kako drugo nebesno telo najbolj oddalji od Sonca (protipomenka ni navedena, pac pa glej perihelij) plastostatika statika plasticnih materialov, nasPr. e lastostatika elastostatika statika elasticnih teles (protipomenka ni navedena) plocevina anizotropna plocevina, nasPr. homogena plocevina homogena plocevina (zveza ni navedena) plutonizem pojavi in procesi v zvezi z gibanjem magme v zemeljski skorji, nasPr. n eptunizem neptunizem (ni iztocnica) posamicen posamicni pogon nasPr. skupinski pogon skupinski pogon pogon vec strojev z enim motorjem (protipomenka ni na­vedena) pohištvo kosovno pohištvo nasPr. garniture pohištva garniture pohištva (protipomenka ni navedena) poln polna obremenitev nasPr. delna obremenitev; polni prerez nasPr. votli prerez delna obremenitev (protipomenka ni navedena) votel votli prerez nasPr. polni prerez prerez polni prerez; votli prerez prerez pri votlem telesu, nasPr. polni prerez polnjenje polnjenje akumulatorja pretvarjanje elektricne energije iz zuna­njega vira v kemicno v notranjosti akumulatorske celice ali baterije, nasPr. praznjenje akumulatorja praznjenje akumulatorja (zveza ni navedena) ponderabilije težnine, kar se da tehtati, meriti, nasPr. imponderabilije imponderabilije (ni iztocnica) potencialen potencialni vodikov ion, nasPr. aktualni vodikov ion aktualni vodikov ion (protipomenka ni navedena) povecanje nasPr. pomanjšanje, zmanjšanje pomanjšanje (protipomenka ni navedena) zmanjšanje (protipomenka ni navedena) prakticen v zvezi s prakso, delom ali dejavnostjo, nasPr. teoreticen teoreticen ki zadeva teorijo (protipomenka ni navedena) praktik clovek dejanja; izkušen in vajen delavec, nasPr. teoretik teoretik kdor se ukvarja s teorijo; kdor dobro pozna teorijo (protipomenka ni navedena) praznilen praznilna doba clena ali baterije, dokler obratovalna napetost ne pade na velikost mejne napetosti, nasPr. polnilna doba polnilna doba (protipomenka ni navedena) predpolnilen predpolnilna doba pri krožnem procesu v valju, prav: vpust, nasPr. izpust vpust nasPr. izpust; gl. predpolnilna doba prekiniti prekiniti tokokrog, nasPr. skleniti skleniti tokokrog (protipomenka ni navedena) tok prekiniti tok nasPr. skleniti tok skleniti tok (protipomenka ni navedena) prem premo sorazmeren v premem, neposrednem ali direktnem razmerju, nasPr. nasprotno sorazmeren nasprotno sorazmeren v obratnem sorazmerju (protipomenka ni navedena) prenasicen prenasicena žival prevec nasicena žival, nasPr. premalo nasicena žival premalo nasicena žival (zveza ni navedena) prenasicenost prenasicenost živali, nasPr. nenasicenost nenasicenost živali (zveza ni navedena) pretrgan pretrgan gozd nasPr. nepretrgan; pretrgan sklep nasPr. sklenjen sklep nepretrgan gozd nasPr. pretrgan gozd sklenjen sklep (zveza ni navedena) preventiven preventivni ukrep pred nastankom nezaželenega pojava z na­menom, da bi ga preprecili, nasPr. represiven ukrep represiven ukrep (zveza ni navedena) prevoz planski prevoz ki je pravocasno prijavljen in ga železnica vkljuci v transportni plan, nasPr. neplanski neplanski prevoz (protipomenka ni navedena) primaren prvi, prvoten, osnoven, prvenstven, nasPr. s ekundaren sekundaren drugovrsten, drugoten, drugostopen; posledicen, pomožen, nasPr. primaren priprava cas priprave od prevzema lokomotive ali vlaka do odhoda, ki se vracuna v delovni cas, nasPr. cas od prihoda vlaka do opravljenega pregleda v potniških vlakih priprava vklopna priprava nasPr. izklopna priprava; zajemalne priprave na­sPr. izmetalne prijemalne priprave izklopna priprava (protipomenka ni navedena) zajemalne priprave nasPr. izmetalne prijemalne priprave izmetalne prijemalne priprave (zveza ni navedena v taki obliki, pac pa: prijemalne priprave, protipomenka ni navedena) prirocen prirocni konj vprežen na levi strani voza, nasPr. odrocen odrocni konj (zveza ni navedena) pristajalen pristajalna proga nasPr. vzletna proga vzletna proga (zveza ni navedena) priviti nasPr. odviti odviti (protipomenka ni navedena) prizma nepravilna prizma nasPr. pravilna prizma pravilna prizma (protipomenka ni navedena) producent izdelovalec; proizvajalec, pridelovalec; kdor proizvaja dobrine, nasPr. konzument konzument (ni iztocnica) profesionalen profesionalna elektronika, nasPr. zabavna elektronika zabavna elektronika (protipomenka ni navedena, pac pa razlikuj profesio­nalna elektronika) propusten propusten za toplotne žarke gl. diatermen, nasPr. nepropusten nepropusten (protipomenka ni navedena) prost prosta plovba nasPr. linijska plovba linijska plovba (protipomenka ni navedena) ralo orodje, ki rije zemljo, nasPr. plug jo obraca plug orodje; starejša naziva: drevo, ralo (protipomenka ni navedena) ranina rahlejši del branike na drevju iz zacetka vegetacijske dobe; zgodnji, pomladanski les, nasPr. poznina poznina (ni iztocnica) ravnost nasPr. valovitost, zavitost valovitost (protipomenka ni navedena) zavitost (protipomenka ni navedena) ravninski ravninska železnica, nasPr. gorska železnica gorska železnica (protipomenka ni navedena) razgraditev in razgradnja razstavitev, razcepitev, nasPr. g raditev graditev (protipomenka ni navedena) razložiti raztovoriti, nasPr. n aložiti naložiti (protipomenka ni navedena) razpokan razpokana skorja nasPr. gladka, razbrazdana skorja gladka skorja (zveza ni navedena) razbrazdana skorja skorja, ki ima na površini brazde (protipomenka ni na­vedena) razprega in razpreganje nasPr. vpreganje vpreganje (protipomenka ni navedena) razredcenina in razredcina nasPr. zgošcenina zgošcenina nasPr. razredcina razstaviti razd(r)eti, razmontirati, npr. stroj, nasPr. sestaviti sestaviti (ni iztocnica) razstrupiti nasPr. zastrupiti zastrupiti (ni iztocnica) raztakniti nasPr. stakniti; raztakniti vrata prav: odtakniti vrata, nasPr. za­takniti; raztakniti se dva dela (konca) se brez posega sama iztakneta, nasPr. stakniti brez posega ni mogoce stakniti (protipomenka ni navedena) odtakniti nasPr. zatakniti zatakniti (protipomenka ni navedena) raztegniti se povecati dimenzije, nasPr. skrciti se skrciti (se) nasPr. nabrekniti nabrekniti napeti se, napojiti se, narašcati, namociti se, nabuhniti, nabotiti se (protipomenka ni navedena) raztovoriti nasPr. natovoriti natovoriti (protipomenka ni navedena) razvreti odvreti: razvreti vozilo nasPr. zavreti v. zavreti ustaviti gibanje z zavoro; zavreti vozilo (protipomenka ni navedena) recenten ki zadeva sedanje geološko razdobje, nasPr. fosilen fosilen iz zemlje izkopan, okamenel, predpotopen (protipomenka ni navedena) receptivnost sprejemljivost, dovzetnost, nasPr. rezistencnost, upornost rezistencnost (ni iztocnica) upornost (protipomenka ni navedena) redek nasPr. gost gost (protipomenka ni navedena) redek v pomenu maloštevilen, nasPr. pogost pogost (protipomenka ni navedena) regresija nazadovanje, nasPr. progresija progresija postopno narašcanje ali povecanje, npr. razvoja (protipomenka ni navedena) regulacija stopenjska regulacija, nasPr. brezstopenjska regulacija brezstopenjska regulacija (protipomenka ni navedena) reka zrela reka, nasPr. nezrela reka nezrela reka (zveza ni nevedena) reprodukcija mehanicno ali fotokemicno razmnoževanje; tako razmnožena risba, fotografija; tudi odtis, posnetek, nasPr. izvirnik izvirnik (iztocnica ni navedena) reverzibilen (po)vracljiv, ki se da reverzirati; obrnljiv, nasPr. ireverzibilen ireverzibilen neobrnljiv, nepovrnljiv (protipomenka ni navedena) rezilen rezilni mlin za kavo ki drobi zrna z rezili, ki se vrte z veliko hitrostjo, nasPr. drobilni mlin drobilni mlin (zveza ni navedena) rob ostri rob stik med zagozdno in bocno ploskvijo brez vmesnega prehoda, nasPr. gl. posneti rob posneti rob ozek raven pas med dvema pravokotnima ravninama, nasPr. ostri rob rocen ki se opravlja z roko, je na rocni pogon; rocno izdelana preproga, nasPr. strojno izdelana preproga strojno izdelana preproga nasPr. rocno izdelana preproga strojen s strojem izdelan ali opravljen, nasPr. rocen rocen ki se opravlja z roko, je na rocni pogon (protipomenka ni navedena) seno grobo seno nasPr. nežno seno; kislo seno nasPr. sladko seno; okusno seno nasPr. neokusno seno nežno seno (zveza ni nevedena) kislo seno (protipomenka ni navedena) okusno seno (zveza ni nevedena) sestav specialni sestav nasPr. splošni sestav splošni sestav (protipomenka ni navedena) seštevanje nasPr. odštevanje; reakcija, pri kateri se dve snovi združita v adicijsko spojino, nasPr. substitucija odštevanje (protipomenka ni navedena) substitucija (protipomenka ni navedena) silikaten silikatna kamnina kisla kamnina, nasPr. bazicna kamnina bazicna kamnina (protipomenka ni navedena) simpodialen simpodialna rast rast, ki se razvije iz stranskega popka, nasPr. monopodialna rast monopodialna rast (zveza ni navedena) sinklinala sklad, pogreznjen v zemeljsko skorjo (dol, kadunja), nasPr. antiklinala antiklinala sleme, slemenasta guba (protipomenka ni navedena) sistem kvantirani sistem delcev katerih energije imajo lahko samo diskretne vrednosti in se lahko le nezvezno spreminjajo, nasPr. klasicni sistem klasicni sistem nekvantirani sistem (protipomenka ni navedena) skalar velicina, ki je popolnoma dana z enim samim numericnim parame­trom, ki jo veže na mersko enoto, nasPr. vektor vektor velicina, ki je dolocena z absolutno vrednostjo in s smerjo; razlikuj skalar (protipomenka ni navedena) skoznji ki gre skozi, skoznja luknja nasPr. slepa luknja slepa luknja ki ne sega skoz in skoz (protipomenka ni navedena) snežen snežena slika televizorja ce dobi televizor prešibko napetost, nasPr. slika brez snega slika brez snega (zveza ni nevedena) sotocen ki zadeva sotocje; sotocni tokovi vzporedni tokovi, ki tecejo v isto smer, nasPr. protitocen protitocen nasprotnosmeren (protipomenka ni navedena) spodnji spodnja pasnica nasPr. zgornja pasnica zgornja pasnica (protipomenka ni navedena) srce centricno srce ki je v sredini precnega debelnega prereza, nasPr. ekscentricno srce ekscentricno srce (protipomenka ni navedena) stojec stojeca voda nasPr. tekoca voda tekoc tekoca voda nasPr. stojeca voda statika nauk o ravnovesju sil in teles v mirovanju, nasPr. dinamika dinamika podrocje mehanike, ki se ukvarja z gibanjem teles in delovanjem sil pri gibanju ali pri spremembi gibanja (protipomenka ni navedena) stikalo mehansko stikalo stikalo z gibljivimi deli, nasPr. elektronsko stikalo elektronsko stikalo polprevodniška priprava kot stikalo (protipomenka ni navedena) stopenjski stopenjska regulacija npr. hitrosti, napetosti, vrtilne hitrosti, nasPr. brezstopenjska regulacija brezstopenjska regulacija (protipomenka ni navedena) stran odvodna stran nasPr. dovodna stran dovodna stran pred valji (protipomenka ni navedena) subjektiven pristranski, enostranski, z osebnega gledišca, nasPr. objek­tiven objektiven (iztocnica ni navedena) suspenzoid suspenzoidi trdne snovi v suspenziji, nasPr. e mulzoidi emulzoidi koloidna emulzija, prozorna emulzija z zelo majhnimi kapljica-mi (protipomenka ni navedena, pac pa prim. suspenzoid) svetel svetla barva, nasPr. intenzivna barva intenzivna barva (zveza ni navedena) svetlina svetli deli, najsvetlejša belina, nasPr. crni deli, crnina crnina (protipomenka ni navedena) škatlast škatlasti profil, nasPr. polni profil polni profil nasPr. škatlasti profil škorenj gumeni škornji, nasPr. vezanke vezanka visoki cevlji, ki se vežejo s trakovi (protipomenka ni navedena, pac pa razlikuj škornji) število celo število naravno število nasPr. ulomek; popolno število nasPr. nepopolno število ulomek ulomljeno število (protipomenka ni navedena) popolno število (zveza ni navedena) nepopolna števila pri katerih zadnje decimalke manjkajo (protipomenka ni navedena) tankozrnat nasPr. grob, debelozrnat grob (navedena protipomenka fin) debelozrnat (protipomenka ni navedena) tesen tesni ujem pri katerem je luknja manjša kakor cep; pri sestavi se oba dela deformirata, ker se stisneta s silo, nasPr. gl. ohlapni ujem ohlapni ujem pri katerem je med obema stikajocima se deloma še nekaj zraka (protipomenka ni navedena) tlak celotni tlak nasPr. delni ali parcialni tlak delni tlak (protipomenka ni navedena) parcialni tlak (protipomenka ni navedena) togost nasPr. voljnost ali cunjavost voljnost (iztocnica ni navedena) cunjavost (protipomenka ni navedena) tolst masten, z malo mesa, nasPr. pust pust ki ima malo mašcobe (protipomenka ni navedena) tovarniški tovarniški izdelek ali industrijski izdelek, nasPr. rocni in roko­delski izdelek rocni in rokodelski izdelki (zveza ni navedena) translacija premocrtno gibanje teles, nasPr. rotacija rotacija vrtenje, kroženje okoli osi (protipomenka ni navedena) trden trdna kobilica pri jadrnici, nasPr. premicna kobilica premicna kobilica (protipomenka ni navedena, pac pa razlikuj trdna kobilica) trm nasPr. gibek, zvijav zvijav gibek, nasPr. tog ali trm gibek (ta protipomenka ni navedena, pac pa tog) umeten umetni vlek ki je za kurišca kotlov, nasPr. naravni vlek naravni vlek zaradi temperaturnih razlik v procesu (protipomenka ni navedena) uvijanje uvijanje vijakov nasPr. izvijanje vijakov izvijanje vijakov (protipomenka ni navedena) val vrh vala nasPr. dol vala dol vala (zveza ni navedena, pac pa valovni dol) vbokel nasPr. izbokel izbokel (protipomenka ni navedena) vegetabilen vegetabilno strojilo nasPr. sinteticno strojilo sinteticno strojilo (protipomenka ni navedena) vertikalen navpicen, pokoncen, nasPr. horizontalen horizontalen vodoraven, vzporeden z gladino mirujoce vode (protipomenka ni navedena) veter veter od spredaj nasPr. veter od zadaj veter od zadaj (protipomenka ni navedena) vinograd agr. terasirani vinogradi nasPr. neterasirani vinogradi neterasirani vinograd (protipomenka ni navedena) virtualen virtualna slika opticna slika, ki je zaslon ne pokaže, nasPr. realna slika realna slika resnicna slika, ki jo moremo dobiti na na zaslonu, nasPr. gl. navidezna ali virtualna slika navidezna slika virtualna ali namišljena slika predmeta, nasPr. realna slika realen stvaren, resnicen, dejanski, nasPr. navidezen, irealen navidezen (protipomenka ni navedena) irealen (iztocnica ni navedena) visok visoka gradnja gradnja zgradb nad zemljo, nasPr. nizka gradnja; viso­ki gozd gozd z drevjem iz semena, nasPr. nizki ali panjevski gozd nizke gradnje gradbena dela pod zemljo ali na zemeljski površini za ceste, izkope, kanale, predore, železnice nasPr. visoke gradnje nizki gozd (protipomenka ni navedena) panjevski gozd (protipomenka ni navedena) višinski višinski tisk odtisk z izbocenih mest tiskala, nasPr. globinski tisk globinski tisk (protipomenka ni navedena) vložek vložek izvleci, nasPr. v staviti izvleci vložek varovalke (protipomenka ni navedena) vstaviti vložek varovalke (protipomenka ni navedena) voda naravna voda nasPr. obdelana voda obdelana voda (protipomenka ni navedena) vpadnica uvozna cesta, uvoznica, nasPr. izvozna cesta izvozna cesta (zveza ni navedena) vrata odtakniti vrata, nasPr. zatakniti vrata zatakniti vrata (protipomenka ni navedena) vrsta neskoncna vrsta nasPr. koncna vrsta; glavna drevesna vrsta ki ji v goz­du pripada vecina, nasPr. pomožna drevesna vrsta koncna vrsta (protipomenka ni navedena) pomožna drevesna vrsta (zveza ni navedena) vtok nasPr. iztok iztok (protipomenka ni navedena) vtocen nasPr. iztocen iztocen (protipomenka ni navedena) vzdolž po dolgem; vzdolž vlaken nasPr. prek vlaken, cez smer vlaken prek vlaken (zveza ni navedena) cez smer vlaken (zveza ni navedena) zahteven nasPr. n ezahteven nezahteven (iztocnica ni navedena) zanka petlja; oblika vezi, ki se da vecinoma odvezati z eno potezo, nasPr. vozel vozel (protipomenka ni navedena) zaprt zaprt gozd ki je brez poti in prometnih naprav; tudi nepristopen gozd, nasPr. odprt gozd odprt gozd ki ima poti in druge prometne naprave; razl. (= razlikuj) zaprti gozd (protipomenka ni navedena) zarasel zarasla grca ki tici trdno v lesu, nasPr. izpadajoca grca izpadajoca grca grca, ki izpada iz lesa (protipomenka ni navedena) zavešiti zavešiti sod zapreti sod z veho, nasPr. odvešiti odvešiti odvešiti sod nasPr. zavešiti (v dodatkih) zbociti (se) deska se zboci, nasPr. vbociti vbociti (se) postati vbocen oz. konkaven (protipomenka ni navedena) zgornji zgornja stran lista hrbtna ali dorzalna stran lista, nasPr. spodnja, trebušna ali ventralna stran, npr. organa, uda ipd. spodnja stran priležna stran, npr. jermena (protipomenka ni navedena) znanka znano število, nasPr. neznanka neznanka neznana velicina (protipomenka ni navedena) zrel zrela reka reka s primerno izravnanim strmcem, nasPr. nezrela (oz. mla­da) reka, s padcem, ki se skokoma spreminja nezrela reka (zveza ni navedena)80 zrklo podmerno zrklo, nasPr. nadmerno zrklo nadmerno zrklo (zveza ni navedena) Protipomenke so tudi v dodatkih in popravkih: alodij svobodno (fevdalno) posestvo, nasPr. gl. fidejkomis fidejkomis dedno fevdalno posestvo, vezano na razne pravne predpise in omejitve, ki prehaja iz rodu v rod (protipomenka ni navedena) dilatanten dilatantna tekocina nasPr. tiksotropna tekocina tiksotropna tekocina (protipomenka ni navedena) dominantnost ocitno nadvladanje dolocenih lastnosti pri potomstvu; tudi dominanca, nasPr. r ecesivnost recesivnost navidezna izginitev kake lastnosti zarodnikov pri skrižanem potomcu (protipomenka ni navedena) dušicnat prav: dušicen nasPr. brezdušicen brezdušicen ne brezdušicnat (protipomenka ni navedena) monopodialen monopodialna rast nasPr. simpodialen simpodialna rast letorast, ki se razvije iz stranskega popka, nasPr. monopo­dialna rast protiuren protiurna smer smer proti smeri urnega kazalca, nasPr. sourna smer sourna smer smer kazalca na uri (protipomenka ni navedena) 80 Pri nezrel je med zgledi navedena nezrela seka. Verjetno gre za napako in bi pravilno moralo biti: nezrela reka. 8.3.1.2 Slovaropisne pripombe Slovar ne vsebuje samo terminov, ampak tudi besedje, ki ni terminolo­ško ali pa ni prikazano kot terminološko, uporablja pa se v strokovnih besedilih, npr. abeceda, ducat, firma, globalen, klejast, klekljarstvo, le­teti, nasoliti, relativen, širiti se, šiliti, upravljati ipd. Slovaropisna nedo­delanost Splošnega tehniškega slovarja se kaže tudi pri protipomenkah: 1. Veliko protipomenk ni prikazanih parno. Razmeroma veliko le­ksemov, ki so navedeni kot protipomenke, pa sploh ni v slovarju – niso iztocnice ali besedne zveze. 2. Nekateri sicer vrstni pridevniki so v dolocni obliki, drugi pa v ne­dolocni. Razlicno obliko pridevnika imata lahko tudi termina, ki sta prikazana kot protipomenki: zaprt gozd – odprti gozd. 3. Kot iztocnice in protipomenke so pogosto navedeni pridevniki, ne pa terminološke zveze, v katerih se pojavljajo: inkoherenten – koherenten. 4. Protipomenski termini se pojavljajo v razlicnih številih: visoka gradnja – nizke gradnje. 5. V protipomenskem odnosu sta razlicna leksema: mastnost proizvo­da – mastnost, suho brušenje lesa – mokro brušenje kovin ali lesa. 6. V nekaterih primerih je protipomenskost nesimetricna, npr. gibek ima protipomenko tog, tog pa elasticen, elasticen pa tog; redukcija ima proti­pomenko oksidacija, ta pa dezoksidacija, s katero je razložena redukcija. 7. Razlage parov protipomenk so pogosto nesimetricne, npr.: ostri rob – posneti rob: ostri rob stik med zagozdno in bocno ploskvijo brez vmesnega prehoda – posneti rob ozek raven pas med dvema pravokotnima ravninama Izjemoma sta v protipomenskem odnosu razlagi, saj protipomenski izraz ni naveden: priprava cas priprave od prevzema lokomotive ali vlaka do odhoda, ki se vracuna v delovni cas, naspr. cas od prihoda vlaka do opravljenega pregleda v potniških vlakih 9. Protipomenke pa so lahko oznacene ali prikazane tudi drugace: • navedene v oklepaju z oznakami gl., prim.: anabolizem – katabo­lizem (pri katabolizem je navedena protipomenka anabolizem, pri anabolizem pa glej katabolizem), input – output (gl. input), privi-ti – odviti (pri odviti gl. priviti), enoskodelicni ležaj števca – dvo­skodelicni ležaj števca (pri dvoskodelicni prim. enoskodelicni ležaj), perihel(ij) – afel(ij) (pri afelij gl. perihel(ij)); • navedene v oklepaju kot razl. (razlikuj): enostavni nosilci – sesta­vljeni nosilci (nosilec: sestavljeni nosilci razl. enostavni nosilci), pro-fesionalna elektronika – zabavna elektronika (razl. profesionalna elektronika); • navedene v oklepaju s pojasnilom nasproten: integralni racun – di­ferencialni racun (nasproten integralnemu); • protipomenski par sestavljata termin in opis protipomenskega ter­mina, ki pa ni poimenovan: demontažni spoj – spoj, ki se ne razdira namenoma. 8.3.1.3 Protipomenski pari V protipomenskem odnosu so naslednji pari (pridevniki so zapisani v dolocni obliki, ker gre za dele terminov): absolutni – relativni81 adiranje – odštevanje* aerobni – anaerobni aerobij – anaerobij* aerobioticni – anaerobioticni aerodin – aerostat akcija – reakcija* alodij – fidejkomis* alohtoni – avtohtoni anizotropni – izotropni anizotropna plocevina – homogena plocevina** apogej – perigej ashistna kamnina – diashistna kamnina* bistro steklo – motno steklo* celo število – ulomek* celotni tlak – delni tlak** celotni tlak – parcialni tlak* centricno srce – ekscentricno srce* centrifugalnost – centripetalnost* cista industrija – necista industrija* cisti atlas – sencni atlas** crnica – belica* 81 Pri leksemih, oznacenih z eno zvezdico*, je parno poimenovanje v slovarju sicer navedeno, vendar ni oznaceno kot naspr. Z dvema zvezdicama** so oznacena poi- menovanja, ki jih v slovarju na abecedno ustreznem mestu ni. deblokirati – blokirati* dedukcija – indukcija* deflokulacija – flokulacija* dejanski – navidezni* delovni cas – nedelovni cas** demontirati – montirati* denitracija – nitracija* desnak – levak** desorpcija – adsorpcija* diamagnetizem – paramagnetizem* diferencirno vezje – integrirno vezje** dilatanca – tiksotropija* dilatantna tekocina – tiksotropna tekocina* dimenzionalna labilnost lesa – dimenzionalna stabilnost lesa** dinamicni – staticni direktni – indirektni* disimilacija – asimilacija* divergenca – konvergenca divergentni – konvergentni divja svila – prava svila dolgodnevnica – kratkodnevnica dominantno drevo – obvladano drevo** dominantnost – recesivnost* dorzalna stran telesa – ventralna stran telesa** drmašca – kotlina* drobnjad – debeljad** drobnjad – debeljava* dušicnati – brezdušicni* dušicnata organska snov – nedušicnata organska snov* dviganje – pogrezanje eksogeni – endogeni eksosmoza – endosmoza* eksoterm(i)cni – endotermni ekstenzivno gospodarjenje – intenzivno gospodarjenje elasticni – togi elektroforeza – elektroosmoza* elektroncni sprejemenik – transistorski sprejemnik** / tranzistorski sprejemnik* elektrostatika – elektrodinamika* eluvij – aluvij* enojna svetilna vijacnica – dvojna svetilna vijacnica* enoskodelicni ležaj števca – dvoskodelicni ležaj števca* enostavni delovni stroj – sestavljeni delovni stroj enostavni nosilci – sestavljeni nosilci* estavelski – neestavelski** gibki – togi*82 glavna drevesna vrsta – pomožna drevesna vrsta** gosti les – puhli les* gosti les – redki les* gostilo – razredcilo* gostilo – redcilo* gre – ne gre** grobi – fini* groba secnja – prebiralna secnja grobo seno – nežno seno** heterogena struktura – homogena struktura83 hidrofilni – hidrofobni holokristalni – amorfni* horizontala – vertikala* hrapava skorja – gladka skorja** hrbtna stran lista – trebušna stran lista hrbtna stran telesa – ventralna stran telesa* idealni kristal – spaceni kristal imenski – dejanski* implozija – eksplozija* indeterminizem – determinizem** inkoherentni – koherentni* input – output* integralna fotometrija – spektralna fotometrija** integralni racun – diferencialni racun* interier – eksterier** intersticijski tip zlitine – substicijski tip zlitine** intruzija – ekstruzija** iracionalni – racionalni* istosmerni – raznosmerni* izdatek – dohodek** izdelcna industrija – procesna industrija* izkljucitev – vkljucitev* izkljuciti – vkljuciti izklop – vklop* izklopitev – vklopitev* izklopiti – sklopiti* izklopiti – vklopiti izobare – izotopi** izociklicne spojine – heterociklicne spojine* izvenlinijski – linijski* 82 Tog ima protipomenko elasticen. 83 Pri homogen je nasprotje samo heterogen in ne heterogena struktura. izvenprogovni** – progovni* izvleci vložek – vstaviti vložek* jaki tok – šibki tok javni narocnik – lokalni narocnik* jedri les – puhli les* kalni – bistri* kaljeno jeklo – nekaljeno jeklo* kaljivo jeklo – nekaljivo jeklo* katabolizem – anabolizem* katoda – anoda* kemicno cista celuloza – tehnicna celuloza* kislo seno – sladko seno** kompaktni les – puhli les koncentracija – dekoncentracija* koncentrirana raztopina – šibka raztopina kondenzacija – sublimacija* kondenzacija – uparjanje* kondenzacija – uplinjanje* konjunkcija – opozicija** konkavni – konveksni konkretni – abstraktni* konsonanca – disonanca* kontinuirni – diskontinuirni* kosmato žagani les – gladko žagani les** kosovno pohištvo – garniture pohištva* kovinski videz – nekovinski videz** krhki – debelo zrnati** krhki – žilavi krhkost – žilavost* kristaloid – koloid* krivocrtni – premocrtni kvantirani sistem delcev – klasicni sistem kvantirani sistem delcev – nekvantirani sistem* kvarljivost – obstojnost* labilni – stabilni laminarno strujanje – turbulentno strujanje** les dela – les miruje* levosucni – desnosucni* liofobni – liofilni* longitudinalni – transverzalni magnetljivo jeklo – nemagnetljivo jeklo* majuskula – minuskula makrofizika – mikrofizika* makrokozmos – mikrokozmos makrolokacija – mikrolokacija makroskopski – mikroskopski* maksimum – minimum marmorirano meso – nemarmorirano meso* marmorirano meso – pusto meso* mastni – suhi* mastno mleta snov – suho mleta snov** mastnost – suhost mastnost proizvoda – suhost proizvoda** mehansko stikalo – elektronsko stikalo* mehko meso – žilavo meso** mehko meso – trdo meso** mehkoba mesa – trdota mesa** mesnati prašic – mastni prašic** mirna obremenitev – spremenljiva obremenitev** mokro brušenje kovin ali lesa – suho brušenje lesa* monofonski zapis – kvadrafonski zapis** monofonski zapis – stereofonski zapis** monolitna betonska konstrukcija – montažna betonska konstrukcija** monomeri – polimeri* monopodialna rast – simpodialna rast** motna volna – blešceca volna** mrtva grca – živa grca* nadhod – podhod* nadir – zenit nadomestni – pristni* nadras(t)li – podras(t)li* nadtlak – podtlak* nagubana gorovja – grudasta gorovja* naprej – nazaj* naravna celuloza – procesna celuloza** naravna voda – obdelana voda* naravni kamen – umetni kamen** naravni papir – oplemeniteni papir* naravni papir – premazani papir* naravno krmivo – tovarniško krmivo** nasaditi sekiro – razsaditi sekiro natehtek – odtehtek* navidezna slika – realna slika navzdol – navzgor* navzdolnje stikanje – navzgornje stikanje* nazivni – dejanski* nedeljena jermenica – deljena jermenica* negativni – pozitivni* negorljivi film – gorljivi film* nemški klepalnik – domaci klepalnik* nemški klepalnik – slovenski klepalnik* neodpirljivo okno – odpirljivo okno nepeletirani – peletirani* nepestri – pestri* nepestri – pisani* nepopolno obremenjeni – popolno obremenjeni** neposredni – posredni* nepravilna prizma – pravilna prizma* nepretrgani gozd – pretrgani gozd neprevesni – prevesni* neprevodnik – prevodnik* nepritrjena jermenica – trdna jermenica* neracionalni – racionalni* neskoncna vrsta – koncna vrsta* nestabilni – stabilni* nestalni – stalni* neto teža – bruto teža* nevposegljivo avtomaticno krmiljenje – vposegljivo avtomaticno krmiljenje nizke gradnje – visoke gradnje nizkotonski zvocnik – visokotonski zvocnik* nizvodni – navzgornji* nizvodno – navzgor* nizvodno – vzvodno** nominalni – dejanski* normalna napetost – tangencialna napetost* notranje krmilje – zunanje krmilje* notranje rebro – zunanje rebro* obicajni – neobicajni** odcepnik – zacepnik* odgon – dogon* odkljuciti – prikljuciti* odkriti osuševalni jarek – pokriti osuševalni jarek* odmašilo – zamašilo* odorant – dezodorant* odprti jermenski pogon – pogon s križanim jermenom** odtakniti – zatakniti* odtakniti vrata – zatakniti vrata* odvešiti – zavešiti odvodna stran – dovodna stran* okrogla baterija – plošcata baterija** oksidacija – dezoksidacija* okusna krma – manj okusna krma** okusno meso – neokusno meso** okusno seno – neokusno seno** opažiti – razopažiti* original – prepis** original – prevod* original – reprodukcija* osojni – prisojni* ostri rob – posneti rob* ozkorastni – širokorastni padec temperature – prirast temperature** papir v formatu – papir v zvitkih** pasat – antipasat* patrica – matrica* periferni – centralni* perihel(ij) – afel(ij)* piroelektricni efekt – elektrokaloricni efekt** planski prevoz – neplanski prevoz* plastostatika – elastostatika* plutonizem – neptunizem** podmerno zrno – nadmerno zrno* podraslo drevje – nadraslo drevje* podraslo drevo – nadraslo drevo polna obremenitev – delna obremenitev* polni prerez – votli pravokotni prerez polni profil – škatlasti profil polnjenje akumulatorja – praznjenje akumulatorja** polnotlacni stroj – ekspanzijski stroj* ponderabilije – imponderabilije** popolno število – nepopolno število* posamicni pogon – skupinski pogon* potencialni vodikov ion – aktualni vodikov ion* povecanje hitrosti – zmanjšanje hitrosti* povecanje hitrosti – pomanjšanje hitrosti** prakticni – teoreticni* praktik – teoretik* praznilna doba – polnilna doba* precno rebro – vzdolžno rebro prekiniti tok, tokokrog – skleniti tok, tokokrog premo sorazmerni – nasprotno sorazmerni* prenasicena žival – premalo nasicena žival** prenasicenost živali – nenasicenost živali** pretrgani gozd – sklenjeni gozd* pretrgani sklep – sklenjeni sklep (sklenjen gozdni sklep* pri sklep) preventivni ukrep – represivni ukrep** primarni – sekundarni primik hloda – odmik hloda prirocni konj – odrocni konj** pristajalna proga – vzletna proga* priviti – odviti* producent – konzument** profesionalna elektronika – zabavna elektronika* propustni – nepropustni* prosta plovba – linijska plovba** protiurna smer – sourna smer** pusto meso – mastno meso* racunska metoda – eksperimentalna metoda** ralo – plug* ranina – poznina** ravninska železnica – gorska železnica* ravnost – valovitost* ravnost – zavitost* razgraditev – graditev* razložiti – naložiti* razpokana skorja – razbrazdana skorja* razpokana skorja – gladka skorja** razprega – vpreganje* razpreganje – vpreganje* razredcenina – zgošcenina razredcina – zgošcenina razsaditi sadike – nasaditi sadike razstaviti – sestaviti** razstrupiti – zastrupiti** raztakniti – stakniti* raztegniti (se) – skrciti se* raztovoriti – natovoriti* razvreti vozilo – zavreti vozilo* realni – irealni* realni kristal – spaceni kristal recentni – fosilni* receptivnost – rezistencnost* receptivnost – upornost* redki – gosti* redki – pogosti* redukcija – oksidacija* regresija – progresija* reprodukcija – izvirnik** resnicni – navidezni* reverzibilni – ireverzibilni** rezilni mlin – drobilni mlin** secnja na golo – prebiralna secnja*84 sestavljivi okvir – razstavljivi okvir* seštevanje – odštevanje* seštevanje – substitucija* silikatna kamnina – bazicna kamnina* sinklinala – antiklinala* skalar – vektor* skoznja luknja – slepa luknja* skrciti (se) – nabrekniti* snežena slika televizorja – slika brez snega** sotocni – protitocni* specialni sestav – splošni sestav* stabilni – premicni* stabilni – prevozni* statika – dinamika* stojeca voda – tekoca voda stopenjska regulacija – brezstopenjska regulacija* strojni – rocni* strojno izdelana preproga – rocno izdelana preproga stvarni – navidezni* subjektivni – objektivni** suho apno – mastno apno* suho krmivo – socno krmivo** suho svetlobno kopiranje – mokro svetlobno kopiranje* suspenzoid – emulzoid* svetla barva – intenzivna barva* svetlina – crnina* škorenj – vezanke* tankozrnati – debelozrnati* temperaturni padec – porast temperature** teoreticna metoda – prakticna metoda** terasirani vinograd – neterasirani vinograd* tesni ujem – ohlapni ujem* togost – cunjavost* togost – voljnost** tolsti – pusti* tovarniški ali industrijski izdelek – rocni* in rokodelski izdelek** translacija – rotacija* trdna kobilica pri jadrnici – premicna kobilica* 84 Prebiralna secnja ima protipomenko groba secnja. trdost papirja – mehkost papirja** trmi – gibki* trmi – zvijavi umetni vlek – naravni vlek* uvijanje vijakov – izvijanje vijakov** uvozna cesta – izvozna cesta** užitna goba – strupena goba* vbokli – izbokli* vegetabilno strojilo – sinteticno strojilo* ventralna stran lista – hrbtna stran lista* vertikalni – horizontalni* veter od spredaj – veter od zadaj* vezana voda – prosta voda* virtualna slika – realna slika visoki gozd – panjevski gozd* visoki gozd – nizki gozd* višinski tisk – globinski tisk* vklopna priprava – izklopna priprava* vladajoce drevje – obvladano drevje* vladajoce drevo – obvladano drevo** vpisni impulz – izbrisni impulz** vpust – izpust* vrezani navoj – vtisnjeni navoj** vrh vala – dol vala** vtocni – iztocni* vtok – iztok* vzdolž vlaken – cez smer vlaken** vzdolž vlaken – prek vlaken** zahtevni – nezahtevni* zajemalne priprave – izmetalne prijemalne priprave* zanka – vozel* zaprti gozd – odprti gozd* zarasla grca – izpadajoca grca** zbociti – vbociti* zgornja stran lista* – spodnja stran lista znanka – neznanka* zrela reka – nezrela reka** žilavi – debelo zrnati**85 85 Iztocnica je debelozrnat, ne pa debelo zrnat, vendar tam ni protipomenke. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.3.1.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti 1. Protipomenski pari glede na zgradbo in besedno vrsto Prevladujejo enobesedni pari. Teh je okoli 200, sledijo dvobesedni, tro­besedni. Nekaj je strukturno neenakih parov protipomenk: kemicno cista celuloza – tehnicna celuloza, kosovno pohištvo – garnitura pohištva, celo število – ulomek, secnja na golo – prebiralna secnja, snežena slika televizorja – slika brez snega, temperaturni padec – porast temperature, odprti jermenski pogon – pogon s križanim jermenom, gre – ne gre. Strukturno neenake protipomenke se razlikujejo glede na število besed posameznega dela besedne zveze ali vrsto besedne zveze. Nava­dno so v protipomenskem razmerju ali nosilci protipomenskosti sicer strukturno razlicni deli besedne zveze, na katerih temelji protipomen­skost. V protipomenskem odnosu so: a) raznokorenska samostalnika: eden s pridevniškim pojasnilom – drugi brez: celo število – ulomek, b) raznokorenski samostalniški jedri tvorbeno razlicnih besednih zvez: (temperaturni) padec – porast (temperature), c) golo pridevniško pojasnilo – sestavljeno pojasnilo iz pridevniške besedne zveze (prislov + pridevnik, pridevnik + pridevnik): kemicno cista (celulo­za) – tehnicna (celuloza), polni (prerez) – votli pravokotni (prerez); d) samostalniška fraza z neujemalnim predložnim pojasnilom – levo pridevniško pojasnilo samostalniške besedne zveze (razlicnih zgradb): (secnja) na golo – prebiralna (secnja), snežena (slika) – (slika) brez snega, odprti jermenski (pogon) – (pogon) s križanim jermenom, e) enakokorenska glagola: eden z nikalnico, drugi brez: gre – ne gre. Vcasih sta protipomenki protipomenskega para v razlicnem številu: škorenj – vezanke. V protipomenskem razmerju so posamezne samostojne besede ali nosil­ci protipomenskosti, ki so deli besednih zvez: a) samostojni samostalniki brez pojasnil: okoli 110, b) jedrni samostalniki samostalniških besednih zvez z desnim neujemal­nim samostalniškim prilastkom v rodilniku: 9 (vrh vala – dol vala), c) desno pojasnilo samostalnika iz samostalnika in predloga: 1 (papir v formatu – papir v zvitkih); d) samostojni pridevniki, navadno v nedolocni obliki (vbokli – izbo­kli): vec kot 80, e) pridevniška pojasnila samostalniškega jedra besedne zveze (vklop­na priprava – izklopna priprava): vec kot 160, f) samostojni glagoli v nedolocni obliki (zbociti – vbociti): ok. 20, g) glagoli iz glagolskih besednih zvez s predmetom v tožilniku (razsa­diti sadike – nasaditi sadike; razsaditi sekiro – nasaditi sekiro): ok. 5, h) glagol v 3. os. sed. c. iz glagolskih besednih zvez z osebkom (les dela – les miruje): 1, i) samostojni prislovi (nizvodno – navzgor, navzdol – navzgor): 2, j) glagol v 3. os. sed. casa in enak glagol z nikalnico (gre – ne gre): 1 k) prislovi kot pojasnila pridevnika, ki doloca samostalnik (mastno mleta snov – pusto mleta snov): ok. 3, l) prislovi kot pojasnila pridevnikov (premo sorazmerni – nasprotno sorazmerni): 1, m) prislovi kot del desnega pojasnila samostalnika iz prislova in pred­loga (veter od spredaj – veter od zadaj): 1, n) (nepravi) predlogi iz zveze s samostalnikom v rodilniku (vzdolž vlaken – prek vlaken): 2. 2. Nosilci protipomenskosti glede na besedno vrsto in izvor Samostalniški nosilci protipomenskosti Samostalniški protipomenski par sestavljata: a) neprevzeta samostalnika: crnica – belica desnak – levak kvarljivost – obstojnost mastnost – suhost dolgodnevnica – kratkodnevnica drmašca – kotlina drobnjad – debeljad drobnjad – debeljava dviganje – pogrezanje gostilo – razredcilo gostilo – redcilo izdatek – dohodek mehkoba – trdota nadhod – podhod nadtlak – podtlak natehtek – odtehtek neprevodnik – prevodnik odcepnik – zacepnik odgon – dogon odmašilo – zamašilo izkljucitev – vkljucitev izklop – vklop izklopitev – vklopitev krhkost – žilavost padec – porast padec – prirast polnjenje – praznjenje povecanje – pomanjšanje Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... povecanje – zmanjšanje prenasicenost – nenasicenost primik – odmik ralo – plug86 ranina – poznina ravnost – valovitost ravnost – zavitost razgraditev – graditev razprega – vpreganje razredcenina – zgošcenina seštevanje – odštevanje b) prevzeta samostalnika: eksosmoza – endosmoza elektroforeza – elektroosmoza elektrostatika – elektrodinamika eluvij – aluvij horizontala – vertikala implozija – eksplozija indeterminizem – determinizem input – output interier – eksterier intruzija – ekstruzija izobare – izotopi katabolizem – anabolizem katoda – anoda koncentracija – dekoncentracija kondenzacija – sublimacija konjunkcija – opozicija konsonanca – disonanca kristaloid – koloid majuskula – minuskula makrofizika – mikrofizika makrokozmos – mikrokozmos makrolokacija – mikrolokacija svetlina – crnina škorenj – vezanke togost – cunjavost togost – voljnost trdost – mehkost uvijanje – izvijanje vpust – izpust vrh – dol vtok – iztok zanka – vozel87 znanka – neznanka maksimum – minimum monomeri – polimeri odorant – dezodorant oksidacija – dezoksidacija original – reprodukcija pasat – antipasat patrica – matrica perihel(ij) – afel(ij) plastostatika – elastostatika plutonizem – neptunizem ponderabilije – imponderabilije praktik – teoretik producent – konzument receptivnost – rezistencnost redukcija – oksidacija regresija – progresija sinklinala – antiklinala skalar – vektor stabilnost – labilnost statika – dinamika suspenzoid – emulzoid translacija – rotacija 86 Vprašanje je, ali sta to res protipomenki. Po SSKJ je ralo orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obraca, plug pa orodje, priprava za oranje. 87 Po SSKJ je zanka navadno z vozlom sklenjen del, kos vrvi, traku, vozel pa kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku. Vprašanje je, zakaj sta izraza v STS prikazana kot protipomenki. Ali je protipomenskost v tem, da sta pri vozlu dva dela dana skupaj in zategnjena, pri zanki pa ne? Podobnih vprašanj si lahko postavimo še veliko. c) samostalnika razlicnega izvora: format – zvitek kondenzacija – uparjanje kondenzacija – uplinjanje nadir – zenit original – prepis original – prevod receptivnost – upornost reprodukcija – izvirnik seštevanje – substitucija Neprevzetih samostalniških parov nosilcev protipomenskosti je nekaj vec kot prevzetih, mešanih parov pa je razmeroma malo. Pridevniški nosilci protipomenskosti Pridevniški protipomenski par sestavljata: a) neprevzeta pridevnika: bistri – motni celotni – delni cisti – sencni dejanski – navidezni divji – pravi dušicnati – brezdušicni elasticni – togi enojni – dvojni enoskodelicni – dvoskodelicni enostavni – sestavljeni gibki – togi glavni – pomožni gosti – puhli gosti – redki grobi – nežni grobi – prebiralni hrapavi – gladki hrbtni – trebušni imenski – dejanski istosmerni – raznosmerni izvenprogovni – progovni jaki – šibki jedri – puhli kalni – bistri kisli – sladki krhki – debelo zrnati krhki – žilavi krivocrtni – premocrtni levosucni – desnosucni mastni – suhi mehki – trdi mehki – žilavi mesnati – mastni mirni – spremenljivi mokri – suhi motni – blešceci mrtvi – živi nadomestni – pristni nadras(t)li – podras(t)li nagubani – grudasti naravni – obdelani naravni – oplemeniteni naravni – premazani naravni – tovarniški naravni – umetni nazivni – dejanski necisti – cisti nedeljeni – deljeni nedelovni – delovni nedušicnati – dušicnati negorljivi – gorljivi nekaljeni – kaljeni nekaljivi – kaljivi nekovinski – kovinski nemški – domaci nemški – slovenski Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... neobicajni – obicajni neodpirljivi – odpirljivi neokusni – okusni nepestri – pestri nepestri – pisani nepopolni – popolni neposredni – posredni nepravilni – pravilni nepretrgani – pretrgani neprevesni – prevesni nepritrjeni – trdni nepropustni – propustni neskoncni – koncni nestalni – stalni nevposegljivi – vposegljivi nezahtevni – zahtevni nezreli – zreli nizki – visoki nizkotonski – visokotonski nizvodni – navzgornji notranji – zunanji odkriti – pokriti odvodni – dovodni okrogli – plošcati osojni – prisojni ostri – posneti ozkorastni – širokorastni podmerni – nadmerni polni – delni polni – škatlasti polni – votli posamicni – skupinski praznilni – polnilni precni – vzdolžni prenasicni – premalo nasiceni pretrgani – sklenjeni prirocni – odrocni pristajalni – vzletni b) prevzeta pridevnika: absolutni – relativni aerobni – anaerobni protiurni – sourni pusti – mastni ravninski – gorski razpokani – gladki razpokani – razbrazdani redki – pogosti resnicni – navidezni rezilni – drobilni sestavljivi – razstavljivi skoznji – slepi sotocni – protitocni stojeci – tekoci stopenjski – brezstopenjski strojni – rocni stvarni – navidezni suhi – socni tankozrnati – debelozrnati tesni – ohlapni tolsti – pusti tovarniški – rocni trmi – gibki trmi – zvijavi uvozni – izvozni užitni – strupeni vbokli – izbokli vezani – prosti visoki – panjevski višinski – globinski vklopni – izklopni vladajoci – obvladani vpisni – izbrisni vrezani – vtisnjeni vtocni – iztocni zajemalni – izmetalni zaprti – odprti zarasli – izpadajoci zgornji – spodnji žilavi – debelozrnati aerobioticni – anaerobioticni alohtoni – avtohtoni anizotropni – homogeni anizotropni – izotropni ashistni – diashistni centricni – ekscentricni diferencirni – integrirni dilatantni – tiksotropni dinamicni – staticni direktni – indirektni dorzalni – ventralni eksogeni – endogeni eksoterm(i)cni – endotermni ekstenzivni – intenzivni elektroncni – tranzistorski estavelski – neestavelski heterogeni – homogeni hidrofilni – hidrofobni holokristalni – amorfni inkoherentni – koherentni integralni – diferencialni integralni – spektralni intersticijski – substicijski iracionalni – racionalni izociklicni – heterociklicni izvenlinijski – linijski kemicno cist – tehnicni konkavni – konveksni konkretni – abstraktni kontinuirni – diskontinuirni kvantirani – klasicni kvantirani – nekvantirani labilni – stabilni laminarni – turbulentni c) pridevnika razlicnega izvora: celotni – parcialni dominantni – obvladani grobi – fini hrbtni – ventralni idealni – spaceni liofobni – liofilni longitudinalni – transverzalni makroskopski – mikroskopski mehanski – elektronski monofonski – kvadrafonski monofonski – stereofonski monolitni – montažni monopodialni – simpodialni negativni88 – pozitivni nemagnetljivi – magnetljivi nemarmorirani – marmorirani nepeletirani – peletirani neplanski – planski neracionalni – racionalni nestabilni – stabilni neterasirani – terasirani normalni – tangencialni periferni – centralni piroelektricni – elektrokaloricni potencialni – aktualni prakticni – teoreticni preventivni – represivni primarni – sekundarni realni – irealni recentni – fosilni reverzibilni – ireverzibilni silikatni – bazicni subjektivni – objektivni vegetabilni – sinteticni vertikalni – horizontalni virtualni – realni industrijski – rokodelski izdelcni – procesni javni – lokalni kompaktni – puhli koncentrirani – šibki 88 Upoštevani so tudi prevzeti pridevniki z neprevzeto predpono ne-. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... marmorirani – pusti realni – spaceni navidezni – realni specialni – splošni nominalni – dejanski stabilni – premicni polnotlacni – ekspanzijski stabilni – prevozni profesionalni – zabavni svetli – intenzivni prosti – linijski ventralni – hrbtni racunski – eksperimentalni Neprevzetih pridevniških parov nosilcev protipomenskosti je skorajda še enkrat vec kot prevzetih, po izvoru mešanih pa je razmeroma malo. Glagolski protipomenski pari nosilci protipomenskosti V protipomenskem razmerju so glede na izvor naslednji glagolski pari: a) neprevzeta glagola: dela – miruje gre – ne gre izkljuciti – vkljuciti izklopiti – sklopiti izklopiti – vklopiti izvleci – vstaviti prekiniti – skleniti priviti – odviti razložiti – naložiti razstaviti – sestaviti razstrupiti – zastrupiti raztakniti – stakniti nasaditi – razsaditi (sadike) nasaditi – razsaditi (sekiro) odkljuciti – prikljuciti odtakniti – zatakniti odvešiti – zavešiti raztegniti (se) – skrciti se raztovoriti – natovoriti razvreti – zavreti skrciti (se) – nabrekniti zbociti – vbociti opažiti – razopažiti b) prevzeta glagola: deblokirati – blokirati demontirati – montirati c) glagola razlicnega izvora: nobenega primera. Glede na izvor pri glagolskih nosilcih protipomenskosti prevladujejo pari neprevzetih glagolov, prevzeta sta dva para, parov razlicnega izvora pa ni. Prislovi nosilci protipomenskosti V protipomenskem razmerju so glede na izvor naslednji prislovni pari: a) neprevzeta prislova: kosmato – gladko mastno – suho naprej – nazaj navzdol – navzgor nizvodno – navzgor nizvodno – vzvodno premo – nasprotno spredaj – zadaj strojno – rocno b) prevzeta prislova: nobenega primera, c) prislova razlicnega izvora: nobenega primera. V protipomenskem razmerju sta tudi dva neprevzeta para predlogov: vzdolž – cez, vzdolž – prek. STS izkazuje veliko besednovrstno pestrost nosilcev protipomen­skosti. Nesporno pa so najpogostejši pridevniki. Samostalniški pari: 103: • prevladujejo neprevzeti: 50, • prevzetih je 44, razen enega para angleškega izvora (input – out­put) so vsi drugi t. i. internacionalizmi latinsko-grškega izvora, • mešanih (prevzeti + neprevzeti) je 9 parov (tuji del para je interna­ cionalizem latinsko-grškega izvora). Pridevniški pari: 222: • prevladujejo neprevzeti: 132 parov, • prevzetih parov grško-latinskega izvora je 67, • mešanih (prevzeti + neprevzeti): 23 parov (prevzeti pridevniški pari so internacionalizmi latinsko-grškega izvora). Glagolski pari: 25: • prevladujejo neprevzeti: 23 parov, • prevzeta sta 2 para latinsko-grškega izvora, • mešanih parov ni. Prislovni pari: 9 – vsi so neprevzeti. Predložni pari: 2 – oba sta neprevzeta. V celoti v STS89 prevladujejo neprevzeti protipomenski pari, sledijo jim prevzeti in mešani. Število protipomenk je glede na strukturo slovarja le informativno. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 3. Nosilci protipomenskosti glede na besedno vrsto, strukturo in izvor Raznokorenski nosilci protipomenskosti Raznokorenski protipomenski samostalniški par tvorita: a) raznokorenska neprevzeta samostalnika: crnica – belica desnak – levak drmašca – kotlina drobnjad – debeljad drobnjad – debeljava dviganje – pogrezanje gostilo – razredcilo gostilo – redcilo izdatek – dohodek krhkost – žilavost kvarljivost – obstojnost mastnost – suhost mehkoba – trdota padec – porast padec – prirast polnjenje – praznjenje povecanje – pomanjšanje povecanje – zmanjšanje ralo – plug ranina – poznina ravnost – valovitost ravnost – zavitost razredcenina – zgošcenina svetlina – crnina škorenj – vezanke togost – cunjavost togost – voljnost trdost – mehkost vrh – dol; b) raznokorenska prevzeta samostalnika: horizontala – vertikala kondenzacija – sublimacija konjunkcija – opozicija majuskula – minuskula maksimum – minimum original – reprodukcija patrica – matrica perihel(ij) – afel(ij) plutonizem – neptunizem praktik – teoretik producent – konzument receptivnost – rezistencnost redukcija – oksidacija skalar – vektor stabilnost – labilnost statika – dinamika suspenzoid – emulzoid translacija – rotacija; c) raznokorenska samostalnika, razlicna po izvoru: format – zvitek kondenzacija – uparjanje kondenzacija – uplinjanje nadir – zenit original – prepis original – prevod receptivnost – upornost reprodukcija – izvirnik seštevanje – substitucija. Raznokorenski pridevniški protipomenski par tvorita: a) raznokorenska neprevzeta pridevnika: bistri – motni celotni – delni cisti – necisti cisti – sencni dejanski – navidezni divji – pravi elasticni – togi enojni – dvojni enostavni – sestavljeni gibki – togi glavni – pomožni gosti – puhli gosti – redki grobi – nežni grobi – prebiralni hrapavi – gladki hrbtni – trebušni imenski – dejanski jaki – šibki jedri – puhli kalni – bistri kisli – sladki krhki – debelo zrnati krhki – žilavi mastni – suhi mehki – trdi mehki – žilavi mesnati – mastni mirni – spremenljivi mokri – suhi motni – blešceci mrtvi – živi nadomestni – pristni nagubani – grudasti naravni – obdelani naravni – oplemeniteni naravni – premazani naravni – tovarniški naravni – umetni nazivni – dejanski nemški – domaci nemški – slovenski nizki – visoki nizvodni – navzgornji notranji – zunanji okrogli – plošcati ostri – posneti polni – delni polni – škatlasti polni – votli posamicni – skupinski pravi – divji praznilni – polnilni precni – vzdolžni prenasiceni – premalo nasiceni pretrgani – sklenjeni pusti – mastni ravninski – gorski razpokani – gladki razpokani – razbrazdani redki – gosti redki – pogosti resnicni – navidezni rezilni – drobilni skoznji – slepi stojeci – tekoci strojni – rocni stvarni – navidezni suhi – mastni suhi – mokri suhi – socni tesni – ohlapni tolsti – pusti tovarniški – rocni trmi – gibki trmi – zvijavi umetni – naravni užitni – strupeni vezani – prosti visoki – panjevski visoki – nizki višinski – globinski Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... vladajoci – obvladani zarasli – izpadajoci vrezani – vtisnjeni zgornji – spodnji zajemalni – izmetalni žilav – debelozrnat; b) raznokorenska prevzeta pridevnika: absolutni – relativni longitudinalni – transverzalni alohtoni – avtohtoni mehanski – elektronski anizotropni – homogeni monofonski – kvadrafonski diferencirni – integrirni monolitni – montažni dilatantni – tiksotropni negativni – pozitivni dinamicni – staticni normalni – tangencialni dorzalni – ventralni periferni – centralni eksogeni – endogeni piroelektricni – elektrokaloricni eksoterm(i)cni – endotermni potencialni – aktualni ekstenzivni – intenzivni prakticni – teoreticni elektroncni – tranzistorski preventivni – represivni heterogeni – homogeni primarni – sekundarni holokristalni – amorfni pristajalni – vzletni integralni – diferencialni recentni – fosilni integralni – spektralni silikatni – bazicni intersticijski – substicijski subjektivni – objektivni konkavni – konveksni teoreticni – prakticni konkretni – abstraktni vegetabilni – sinteticni kvantirani – klasicni vertikalni – horizontalni labilni – stabilni virtualni – realni; laminarni – turbulentni c) raznokorenska pridevnika razlicnega izvora: celotni – parcialni nominalni – dejanski dominantni – obvladani polnotlacni – ekspanzijski grobi – fini profesionalni – zabavni hrbtni – ventralni prosti – linijski idealni – spaceni racunski – eksperimentalni industrijski – rokodelski realni – spaceni izdelcni – procesni specialni – splošni javni – lokalni stabilni – premicni kemicno cisti – tehnicni stabilni – prevozni kompaktni – puhli svetli – intenzivni koncentrirani – šibki šibki – koncentrirani marmorirani – pusti ventralni – hrbtni; navidezni – realni d) raznokorenski glagolski protipomenski pari so samo neprevzeti: dela – miruje raztegniti (se) – skrciti se izvleci – vstaviti skrciti (se) – nabrekniti prekiniti – skleniti e) raznokorenski prislovni pari so samo neprevzeti: kosmato – gladko nizvodno – navzgor mastno – suho premo – nasprotno naprej – nazaj spredaj – zadaj navzdol – navzgor strojno – rocno f) Raznokorenski pari predlogov so samo neprevzeti (2 para): vzdolž – cez vzdolž – prek Raznokorenske nosilce protipomenskosti glede na besedno vrsto in iz­vor sestavljajo: • raznokorenska neprevzeta pridevnika: 88 parov, • raznokorenska prevzeta pridevnika: 41 parov, • raznokorenska neprevzeta samostalnika: 29 parov, • raznokorenska pridevnika razlicnega izvora: 25 parov, • raznokorenska prevzeta samostalnika: 18 parov, • raznokorenska samostalnika razlicnega izvora: 9 parov, • raznokorenski neprevzeti prislovi: 8 parov, • raznokorenski neprevzeti glagoli: 5 parov, • raznokorenski neprevzeti predlogi: 2 para. Najpogosteje so nosilci protipomenskosti pari raznokorenskih neprevze­tih pridevnikov, ki jim sledijo raznokorenski prevzeti pridevniki, razno­korenski neprevzeti samostalniki, raznokorenski pridevniki razlicnega izvora, raznokorenski prevzeti samostalniki, raznokorenski samostalniki razlicnega izvora, raznokorenski neprevzeti prislovi, glagoli in predlogi. Enakokorenski nosilci protipomenskosti Pri parih, ki jih tvorijo enakokorenski leksemi, je nosilec protipomenskosti najpogosteje predpona pri enem ali obeh, redkeje tudi t. i. prvi del zloženk. Predpone enakokorenskih sestavljenk po številu, izvoru, parnosti kot nosilke protipomenskosti: Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... a) Neparne neprevzete predpone: brez… – -- brezstopenjski – stopenjski izven…– --­ izvenlinijski – linijski izvenprogovni – progovni ne… – -- necisti – cisti nedeljeni – deljeni nedelovni – delovni nedušicnati – dušicnati neestavelski – estavelski negorljivi – gorljivi nekaljeni – kaljeni nekaljivi – kaljivi nekovinski – kovinski nekvantirani – kvantirani nemagnetljivi – magnetljivi nemarmorirani – marmorirani neobicajni – obicajni neodpirljivi – odpirljivi neokusni – okusni b) Parne neprevzete predpone: (i)z… – v/u… izbokli – vbokli – izkljucitev – vkljucitev izkljuciti – vkljuciti izklop – vklop izklopitev – vklopitev izklopiti – vklopiti izklopni – vklopni izpust – vpust iztocni – vtocni iztok – vtok izvijanje – uvijanje izvozni – uvozni zbociti – vbociti iz… – s… izklopiti – sklopiti nepeletirani – peletirani nepestri – pestri neplanski – planski neposredni – posredni nepravilni – pravilni nepretrgani – pretrgani neprevesni – prevesni neprevodnik – prevodnik nepritrjeni – trdni nepropustni – propustni neracionalni – racionalni neskoncni – koncni nestabilni – stabilni nestalni – stalni neterasirani – terasirani nevposegljivi – vposegljivi nezahtevni – zahtevni neznanka – znanka nezreli – zreli raz… – -- razgraditev – graditev razopažiti – opažiti nad… – pod… nadhod – podhod nadtlak – podtlak nadras(t)li – podras(t)li na… – od… natehtek – odtehtek na… – raz… nasaditi – razsaditi (sadike) nasaditi – razsaditi (sekiro) naložiti – razložiti naztovoriti – raztovoriti od… – po… odkrit – pokrit od… – za… odcepnik – zacepnik odmašilo – zamašilo odprti – zaprti odtakniti – zatakniti odvešiti – zavešiti od… – do… odgon – dogon odvodni – dovodni o… – pri… osojni – prisojni od… – pri… odkljuciti – prikljuciti odmik – primik odrocni – prirocni odviti – priviti pre… – ne… prenasicenost – nenasicenost c) Neparne prevzete predpone: a/an… anaerobni – aerobni anaerobioticni – aerobioticni anizotropni – izotropni dis… diskontinuirni – kontinuirni i/in/im… imponderabilije – ponderabilije indeterminizem – determinizem indirektni – direktni inkoherentni – koherentni iracionalni – racionalni irealni – realni ireverzibilni – reverzibilni proti… – so… protiurni – sourni protitocni – sotocni raz… – s(e)… sestavljivi – razstavljivi razstaviti – sestaviti raztakniti – stakniti raz… – v… razprega – vpreganje raz… – za… razstrupiti – zastrupiti razvreti – zavreti s(e)… – od… seštevanje – odštevanje de(z)… deblokirati – blokirati dekoncentracija – koncentracija demontirati – montirati dezodorant – odorant dezoksidacija – oksidacija anti.. antipasat – pasat eks… ekscentricni – centricni Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... d) Parne prevzete predpone: alo… – avto… alohtoni – avtohtoni kon… – di… konsonanca – disonanca im… – eks… implozija – eksplozija re… – pro… regresija – progresija in… – eks… interier – eksterier intruzija – ekstruzija intenzivni – ekstenzivni sin… – anti… sinklinala – antiklinala in… – out… input – output Prvi deli zloženk po številu, izvoru, parnosti kot nosilci protipomenskosti: a) Neprevzeta parna prva dela zloženk: dolgo… – kratko… nizko… – visoko… dolgodnevnica – kratkodnevnica nizkotonski – visokotonski eno… – dvo… ozko… – široko… enoskodelicni – dvoskodelicni ozkorastni – širokorastni isto… – razno… pre… – premalo90 istosmerni – raznosmerni prenasiceni – premalo nasiceni krivo… – premo… tanko…– debelo… krivocrtni – premocrtni tankozrnati – debelozrnati levo… – desno… levosucni – desnosucni b) Neparni prevzeti prvi del zloženk: -- – di… ashistni – diashistni 90 Upoštevano pogojno, ker za premalo ni ustrezne predpone. c) Parna prevzeta prva dela zloženk: ekso… – endo… eksosmoza – endosmoza mono… – kvadro… monofonski – kvadrofonski izo… – hetero… izociklicni – heterociklicni mono…– stereo… monofonski – stereofonski kata… – ana… katabolizem – anabolizem mono… – sim… monopodialni – simpodialni makro… – mikro… makrofizika – mikrofizika makrokozmos – mikrokozmos makrolokacija – mikrolokacija makroskopski – mikroskopski plasto… – elasto… plastostatika – elastostatika Drugi deli zloženk po številu, izvoru, parnosti kot nosilci protipomenskosti: a) Prevzeta druga dela zloženk: …filen – …foben hidrofilen – hidrofoben liofilen – liofoben Neprevzeti drugi deli zloženk se ne pojavljajo. Sinteza Preglednica 9: Neparne neprevzete predpone glede na število pojavitev brez… 1 izven…2 Preglednica 10: Parne neprevzete predpone glede na število pojavitev (i)z… – v/u… 13 od… – za… 5 Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... iz… – s … 1 od… – pri… 4 nad… – pod… 3 na… – raz… 4 raz… – s(e)… 3 od… – do… 2 proti… – so… 2 raz… – za… 2 na… – od… 1 od… – po… 1 o… – pri… 1 pre… – ne… 1 raz… – v… 1 Preglednica 11: Neparne prevzete predpone glede na število pojavitev i/in/im… /ne/* 7 de(z)… /nasprotnost, upadanje/ 5 a/an… /ne/ 3 anti … /proti, zoper, ne/ 1 * Pomen predpon po Velikem slovarju tujk. in… – eks… /navznoter – ven/ 3 sin… – anti… /združitev, skupaj, skupno delovanje – proti, zoper, 1 ne, namesto/ re… – pro… /spet, znova, proti, nazaj – spredaj, pred, prej, del, nekaj 1 nižjega glede na stopnjo/ kon… – di… /izraža dopolnitev, spajanje – izraža nasprotno dejanje/ 1 in… – out… /ven – noter/ 1 im… – eks… /v, noter, znotraj/ne – iz, izmed, od, zunanji/ 1 alo… – avto… /drug, drugacen – samo, lasten, sam po sebi, svoj/ 1 Preglednica 14: Neprevzeti pari prvih delov zloženk glede na število pojavitev dolgo… – kratko… 1 eno... – dvo… 1 isto… – razno… 1 krivo… – premo… 1 levo… – desno… 1 nizko… – visoko… 1 ozko… – široko… 1 tanko… – debelo… 1 Poseben primer je par zloženke in pridevniške besedne zveze s prislov­nim pojasnilom: pre… – premalo. Preglednica 15: Pari prevzetih prvih delov zloženk glede na število pojavitev makro… – mikro… /velik – majhen/ 4 ekso… – endo… /iz – v/ 1 izo… – hetero… /enak – razlicen, drugacen/ 1 kata… – ana… /s/z, cez, skozi, ob, po, na(d) – na, ob, po nad, prek/ 1 mono… – kvadro… /enojen, sam – cetver/ 1 mono… – stereo… /enojen, sam – prostorski/ 1 Preglednica 16: Prevzeti drugi deli zloženk glede na število pojavitev …filen – …foben /ki kaj veže nase, se spaja s cim – ki kaj odbija, se 2 ne spaja s cim/ Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... ne… 35 (i)z… – v/u… 13 od… – za… 5 nad… – pod… 3 od… – pri… 4 nad… – pod… 3 na… – raz… 3 raz… – s(e)… 3 Preglednica 18: Neparne prevzete predpone glede na število pojavitev Preglednica 19: Parne prevzete predpone glede na število pojavitev in… – eks… 3 Kot prva dela zloženk se najpogosteje pojavljata prevzeta makro… – mikro… (4), ostali se pojavljajo po enkrat. Zanimivi sta dve pojavitvi drugega dela zloženk. Prevzete predpone, prvi in drugi deli zloženk so tako kot prevzete besede internacionalizmi latinskega in grškega izvora, razen angleškega para in… – out… 8.3.1.5 Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih Splošni tehniški slovar glede na številnost navedenih protipomenskih parov ponuja najvecjo izbiro za analizo protipomenk v terminologiji. Ker pa termini najpogosteje nimajo definicij, je vrsto protipomenskega razmerja težko dolociti. Izbranih je nekaj primerov. 1. Popolna protipomenskost aerobioticni – anaerobioticni aerobni – anaerobni anizotropni – homogeni anizotropni – izotropni ashistni – diashistni brezstopenjski – stopenjski centricni – ekscentricni cisti – necisti deljeni – nedeljeni delovni – nedelovni determinizem – indeterminizem direktni – indirektni diskontinuirni – kontinuirni dušicnati – brezdušicni dušicnati – nedušicnati estavelski – neestavelski gorljivi – negorljivi inkoherentni – koherentni iracionalni – racionalni irealni – realni ireverzibilni – reverzibilni kaljeni – nekaljeni koncni – neskoncni kovinski – nekovinski magnetljivi – nemagnetljivi marmorirani – nemarmorirani neodpirljivi – odpirljivi nepeletirani – peletirani nepestri – pestri neplanski – planski nepopolni – popolni neposredni – posredni nepravilni – pravilni nepretrgani – pretrgani neprevesni – prevesni neprevodnik – prevodnik nepropustni – propustni neracionalni – racionalni nestabilni – stabilni nestalni – stalni nevposegljivi – vposegljivi nezahtevni – zahtevni nezreli – zreli obicajni – neobicajni okusni – neokusni Pri popolnih (absolutnih) protipomenkah ali nosilcih protipomensko­sti ima navadno en leksem od para predpono, ki zanika njen pomen. Najpogostejše predpone so: a…, an…, brez…, di…, dis…, eks…, i…, in…, ne… 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost absolutni – relativni abstraktni – konkretni alohtoni – avtohtoni amorfni – holokristalni bazicni – silikatni bistri – kalni bistri – motni blešceci – motni cunjavost – togost crnina – svetlina debelozrnati – tankozrnati debelozrnati – žilavi dejanski – navidezni dinamika – statika divji – pravi dol – vrh drobilni – rezilni eksperimentalni – racunski ekstenzivni – intenzivni elasticni – togi emulzoid – suspenoid gibki – togi Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... gibki – trmi gladki – hrapavi gladki – kosmati gladki – razpokani glavni – pomožni gorski – ravninski gosti – puhli gosti – redki grobi – fini grobi – nežni heterociklicni – izociklicni heterogeni – homogeni hidrofilni – hidrofobni idealni – spaceni industrijski – rokodelski intenzivni – svetli izvirnik – reprodukcija jaki – šibki javni – lokalni jedri – puhli kisli – sladki koloid – kristaloid kompaktni – puhli koncentrirani – šibki konzument – producent krhki – žilavi krivocrtni – premocrtni labilni – stabilni labilnost – stabilnost linijski – prosti majuskula – minuskula makrofizika – mikrofizika makrokozmos – mikrokozmos makrolokacija – mikrolokacija makroskopski – mikroskopski maksimum – minimum marmorirani – pusti mastni – mesnati mastni – pusti mastni – suhi mastnost – suhost mehki – trdi mehki – žilavi mehkoba – trdota mehkost – trdost mirni – spremenljivi mokri – suhi mrtvi – živi nadmerni – podmerni nadomestni – pristni naravni – obdelani naravni – tovarniški naravni – umetni navidezni – resnicni navidezni – realni navidezni – stvarni negativni – pozitivni nizki – visoki nizkotonski – visokotonski objektivni – subjektivni obvladani – vladajoci odkriti – pokriti odprti – zaprti ohlapni – tesni okrogli – plošcati original – prepis original – prevod original – reprodukcija ostri – posneti ozkorastni – širokorastni panjevski – visoki polni – škatlasti polni – votli prakticni – teoreticni praktik – teoretik premicni – stabilni pretrgani – sklenjeni preventivni – represivni prevozni – stabilni profesionalni – zabavni prosti – vezani pusti – tolsti ravnost – valovitost ravnost – zavitost razbrazdani – razpokani razredcenina – zgošcenina realni – spaceni realni – virtualni receptivnost – rezistencnost receptivnost – upornost rocni – strojni sinteticni – vegetabilni skoznji – slepi socni – suhi specialni – splošni stojeci – tekoci strupeni – užitni togost – voljnost trmi – zvijavi Nasprotnolastnostne protipomenke ali nosilci protipomenskosti so na­vadno raznokorenski. 3. Nasprotnopoložajna protipomenskost afelij – perihelij desnak – levak dorzalni – ventralni eksogeni – endogeni eksoterm(i)cni – endotermni eksterier – interier horizontalni – vertikalni hrbtni – trebušni hrbtni – ventralni konjunkcija – opozicija longitudinalni – transverzalni nadhod – podhod nadir – zenit nadras(t)li – podras(t)li notranji – zunanji odrocni – prirocni osojni – prisojni spodnji – zgornji spredaj – zadaj Nasprotnopoložajne protipomenke ali nosilci protipomenskosti so ra­znokorenski in enakokorenski s parnima predponama: eks… – end…, in… – eks…, nad… – pod…, pri… – od…, o… – pri…. 4. Nasprotnosmerna protipomenskost antipasat – pasat cez – vzdolž desnosucni – levosucni dogon – odgon dovodni – odvodni dviganje – pogrezanje eksosmoza – endosmoza eksplozija – implozija ekstruzija – intruzija input – output naprej – nazaj navzdol – navzgor navzgornji – nizvodni prek – vzdolž pristajalni – vzletni protitocni – sotocni protiurni – sourni Nasprotnosmerne protipomenke ali nosilci protipomenskosti so pogosto raznokorenski glagolniki, pridevniki, prislovi, predlogi, pa tudi enako­korenski samostalniki in pridevniki s parnima predponama: endo… – Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... ekso…, im… – eks…, in… – out…, od… – do…, pri… – vz…, proti… –so…, s predpono anti… ali prvima deloma zloženk: levo… – desno... 5. Nasprotnoprocesna protipomenskost anabolizem91 – katabolizem kondenzacija – sublimacija anoda92 – katoda kondenzacija – uparjanje dekoncentracija – koncentracija kondenzacija – uplinjanje dela – miruje nabrekniti – skrciti (se) dezoksidacija – oksidacija odštevanje – seštevanje diferencialni – integralni oksidacija – redukcija diferencirni – integrirni padec – porast dilatantni93 – tiksotropni padec – prirast dinamicni – staticni pomanjšanje – povecanje gostilo – razredcilo povecanje – zmanjšanje gostilo – redcilo progresija – regresija izpadajoci – zarasli seštevanje – substitucija Nasprotnoprocesne protipomenke ali nosilci protipomenskosti so zelo pogosto raznokorenski glagolniki, sem sodijo tudi glagolski pari. Za iz­ražanje protipomenskosti se uporabljajo posamezne ali parne predpone: dez…, od… – se…, pro… – re… ipd. 6. Nasprotnodejanjska protipomenskost blokirati – deblokirati izklopni – vklopni demontirati – montirati izmetalni – zajemalni dohodek – izdatek iztocni – vtocni izbrisni – vpisni iztok – vtok izkljucitev – vkljucitev izvijanje – uvijanje izkljuciti – vkljuciti izvleci – vstaviti izklop – vklop izvozni – uvozni izklopiti – vklopiti natehtek – odtehtek 91 Anabolizem je sopomenka za metabolizem, ki je po SSKJ: biokemicni procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic; katabo­lizem pa je po STS razgraditvena presnova. 92 Anoda je po SSKJ elektroda za dovajanje elektricnega toka, katoda pa za odvajanje. 93 Po Slovenskem tehniškem slovarju je dilatacija vecanje razsežnosti telesa, raztezanje zaradi vpliva temperature, po še ne objavljenem Kemijskem slovarju (interno gradivo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) pa reverzibilna pretvorba tekoce koloidne disperzije v gel, ki se po kratkotrajnem tresenju spet spremeni v lahko tekoco suspenzijo in poteka v obeh smereh brez opaznih sprememb toplote. nazsaditi – razsaditi (sekiro) prekiniti – skleniti naztovoriti – raztovoriti razgraditev – graditev odcepnik – zacepnik razložiti – naložiti odkljuciti – prikljuciti razprega – vpreganje odmašilo – zamašilo razstaviti – sestaviti odmik – primik razstavljivi – sestavljivi odtakniti – zatakniti razstrupiti – zastrupiti odvešiti – zavešiti raztakniti – stakniti odviti – priviti raztegniti (se) – skrciti se opažiti – razopažiti razvreti – zavreti polnjenje – praznjenje vbociti – zbociti praznilni – polnilni vpust – izpust Nasprotnodejanjske protipomenke ali nosilci protipomenskosti so glagoli, glagolniki, izglagolski samostalniki in pridevniki. Pri enakokorenskih se za izražanje protipomenskosti uporabljajo naslednje predpone: de…, raz…, ali pari predpon: iz/z… – v…, na… – od…, od… – za…, od… – pri…, raz… – na…, raz… – se/s…, raz… – za…, u/v… – iz…, za… – iz… 7. Nasprotnocasna protipomenskost fosilni – recentni poznina – ranina preteklost – sedanjost Vse nasprotnocasne protipomenke so raznokorenske. 8. Neprave protipomenke (kvaziprotipomenke) in neprotipomenke V Splošnem tehniškem slovarju so kot protipomenke navedeni tudi pari, ki jih ne moremo opisati kot protipomenke, navadno zato, ker RPS niso v protipomenskem razmerju. Nekatere med njimi teoretiki, npr. Apresjan, izrecno navajajo kot neprave. Primera: kvadrafonski – monofonski mono- – kvadri­nanašajoc se na število ena (SSKJ) – nanašajoc se na število štiri ena – štiri celotni – parcialni ki obsega celoto – ki obsega del cesa celota – del Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Taki so npr. še: elektrokaloricni – piroelektricni polni – delni enoskodelicni – dvoskodelicni premalo nasiceni – prenasiceni grudasti – nagubani ralo – plug monofonski – stereofonski tovarniški – rocni monomer – polimer vozel – zanka nenasicenost – prenasicenost vrezani – vtisnjeni 8.3.1.6Zakljucek Splošni tehniški slovar izkazuje veliko raznovrstnih protipomenk. Ana-lizo pa otežuje zlasti to, da protipomenke pogosto niso prikazane parno in da imajo le redki termini definicijo. Najvec je nasprotnolastnostnih protipomenk, tem sledijo popolne, nasprotnodejanjske, nasprotnopro­cesne, nasprotnopoložajne, nasprotnosmerne in nasprotnocasne. Raz­meroma veliko je tudi nepravih protipomenk. 8.3.2 Protipomenke v Tehniškem metalurškem slovarju Avtor Tehniškega metalurškega slovarja (1955) Andrej Paulin sodi med slo­venske tehnicne strokovnjake, ki se vse življenje ukvarjajo s strokovnim iz­razjem. Leta 1995 je izdal slovensko-angleško-nemški Tehniški metalurški slovar, ki je še pred tem izhajal v Metalurškem zborniku, leta 2006 ga je dopolnil z dodatkom nad 2100 izrazov, 2007 pa je celota izšla v elektron-ski obliki.94 Leta 1997 je izdal Malo slovensko enciklopedijo metalurgije in materialov. Vodi tudi komisijo za izdelavo Slovenskega tehniškega slovarja. Slika 8: Primer prikaza protipomenk v Tehniškem metalurškem slovarju (1995) 94 Protipomenke so bile pregledane po tej izdaji. 8.3.2.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Tehniški metalurški slovar je prevodni normativni slovar, vecinoma ne­razlagalni, ki med drugimi podatki vsebuje tudi naslednje protipomen­ke, oznacene kot ant.: absoluten ant. relativen anizotropija pojav, da so lastnosti odvisne od smeri, ant. isotropija dekrement zmanjšek pri spreminjajoci se velicini, ant. inkrement desorpcija locenje adsorbata od adsorbenta, ant. adsorpcija duktilen . a sin. gnetljiv, tanljiv . b ant. krhek inkrement povecek spreminjajoce se velicine, ant. dekrement liofilen hidrofoben, koloidno topen, ant. liofoben pasiven ant. aktiven podajnost npr. materiala, ant. togost praktik clovek dejanja, ant. teoretik precen sin. transverzalen, ant. vzdolžen vzdolžen ki gre po dolžini, sin. podolžen, longitudinalen, ant. precen žilav ki se težko prelomi, ant. krhek 8.3.2.2 Slovaropisne pripombe Protipomenke so le redko navedene parno. Ce imajo razlago, je ta zelo kratka. Pridevniki so v nedolocni obliki, kar ni ustrezno, ker so del ter­mina. Tako jih bom upoštevala tudi pri nadaljnji obravnavi. 8.3.2.3Protipomenski pari V slovarju so izkazani naslednji protipomenski pari: absolutni – relativni* pasivni – aktivni* anizotropija – izotropija95 podajnost – togost* dekrement – inkrement praktik – teoretik** desorpcija – adsorpcija* precni – vzdolžni duktilni – krhki* žilavi – krhki* liofilni – liofobni** Vse protipomenke so enobesedne. Tako so hkrati nosilci protipomenskosti. 95 Pri anizotropija je kot par navedena isotropija. Iztocnica pa je izotropija. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.3.2.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti V protipomenskem razmerju je 11 enobesednih terminov ali delov ter­minov: 6 pridevniških in 5 samostalniških parov. Enobesedni protipo­menski pari so po izvoru: • neprevzeti (3): podajnost – togost, precni – vzdolžni, žilavi – krhki; • prevzeti (7): absolutni – relativni, anizotropija – izotropija, dekre­ment – inkrement, desorpcija – adsorpcija, liofilni – liofobni, pasiv­ni – aktivni, praktik – teoretik; • mešani (1): iz prevzetega in neprevzetega pridevnika: duktilni – krhki. Prevzetih besed je še enkrat vec kot neprevzetih. Prevzete protipomen­ke so internacionalizmi latinskega ali grškega izvora. Glede na besedno­vrstno pripadnost in tvorbo so v protipomenskem razmerju: • raznokorenska samostalnika: podajnost – togost, praktik – teoretik; • raznokorenski pridevniki: absolutni – relativni, duktilni – krhki, pasivni – aktivni, precni – vzdolžni, žilavi – krhki; • enakokorenska sestavljena samostalnika, od katerih ima eden pro-tipomensko predpono: anizotropija – izotropija; • enakokorenska sestavljena samostalnika s protipomenskima pred­pononama: dekrement – inkrement, desorpcija – adsorpcija; • enakokorenska zložena samostalnika z neenakima drugima delo-ma: liofilen – liofoben. Preglednica 20: Predpone sestavljenk po številu, izvoru, parnosti an… --anizotropija – izotropija de… – in… dekrement – inkrement de… – ad… desorpcija – adsorpcija …filen – …foben liofilen – liofoben V Tehniškem metalurškem slovarju so predpone in drugi deli zloženk internacionalizmi latinskega in grškega izvora, neprevzetih delov tvor­jenk ni. 8.3.2.5 Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti Ker termini nimajo razlag, je protipomenskost dolocena tudi s pomocjo razlag v drugih slovarjih. 1. Popolna protipomenskost anizotropija – izotropija Popolna protipomenskost temelji na predponi an…. 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost absolutni – relativni podajnost – togost duktilni – krhki praktik – teoretik liofilni – liofobni žilavi – krhki pasivni – aktivni Nasprotnolastnostne protipomenke so raznokorenske, posebnost je podredna zloženka z raznokorenskima drugima deloma (liofilni – liofobni). 3. Nasprotnoprocesna protipomenskost dekrement – inkrement desorpcija – adsorpcija Nasprotnoprocesna protipomenskost temelji na predponah: de… – in… in de… – ad…. 4. Nasprotnosmerna protipomenskost precen – vzdolžen Nasprotnosmerni protipomenki sta raznokorenska pridevnika. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.3.2.6Zakljucek V Tehniškem metalurškem slovarju je izkazanih nekaj protipomenk. Vsi protipomenski pari so iz enobesednih leksemov. Zaradi zelo kratkih razlag, ce te sploh so, je vrsto protipomenskosti težko dolociti. Najpo­gostejše so nasprotnolastnostne protipomenke. 8.4 ProtiPomenke v slovarjih medicinskih ved (Slovar psihiatricnih izrazov (1984, 1987), Psihiatricno izrazje (1993), Medicinski terminološki slovar (2002)) 8.4.1 Protipomenke v Slovarju psihiatricnih izrazov (1984, 1987) in v Psihiatricnem izrazju (1993) Slovarji psihiatricnega izrazja so nastajali ob delu psihiatra Leva Mil­cinskega in drugih slovenskih psihiatrov za medicinski terminološki slovar. Vsi navajajo tudi protipomenke, oznacene kot ant. V uvodu ni pojasnjeno, kaj so protipomenke. Avtor je vsako izdajo popravil in dopolnil z novimi termini. Zani­mivo je, da avtor ni želel, da bi pri izdelavi slovarja sodeloval leksiko­graf, odklanjal je tudi slovnicne oznake, npr. naglase in druge podatke. Ti so bili sicer še navedeni v Slovarju psihiatricnih izrazov (1984). V uvodu v Psihiatricno izrazje (1993) je zapisal: Sedanji izdaji nismo spremenili samo naslova, temvec smo jo dopolnili z novimi gesli in jo po drugi plati (po vzorcu nekaterih tujih specialnih slo­varjev) osvobodili dolocenih priveskov bolj splošnih terminoloških slovar­jev (oznake spola, sklanjatve in pod.). Pri obdelavi protipomenk je bila upoštevana zadnja izdaja slovarja iz leta 1993. Slika 9: Primer prikaza protipomenk v Slovarju psihiatricnih izrazov (1984) 8.4.1.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Oznake ant. so v naslednjih slovarskih sestavkih: ekstraverzija osebnostna orientacija, ki usmerja interese pretežno v zunanji svet; ant. introverzija introverzija osebnostna usmerjenost pretežno v svoj notranji, duhovni, ab-straktni svet ekstraverziven Nanašajoc se na ekstraverzijo introverziven tudi introvertiran Po svoji osebnostni strukturi naravnan, usmerjen v svoje duševno dogajanje; ant. ekstraverziven (ekstravertiran) ereticen Nanašajoc se na eretizem: ereticni idiot; ant. torpiden torpiden Nanašajoc se na torpidnost eretizem Bolezensko poudarjena psihomotoricna aktivnost, izvirajoca iz povecane razdražljivosti torpidnost Topost, pomanjkanje razuma in iniciativnosti, navadno kot oz-naka nekaterih duševno manj razvitih; ant. eretizem ergotropen V dejavnost usmerjen, ant. trofotropen trofotropen Naravnan v prehranjevanje, prim. ergotropen ginandrija 1. pojav moških duševnih in telesnih lastnosti pri ženski, možaca (vost) 2. ženski psevdohermafroditizem, ant. androginija androginija (ni iztocnica) psihik V prvi polovici 19. st. oznaka za znanstvenika, ki skuša razumeti duševne motnje po metafizicno filozofski poti; ant. somatik somatiki V 19. stoletju pristaši teoretske smeri, ki je branila stališce, da je pri duševnih boleznih bolno le clovekovo telo; prim. psihiki sekundaren […] sekundarna motivacija tista motivacija, ki se razvije na podlagi izkušenj in ucenja, ant. primarna primaren (protipomenka ni navedena) motivacija Sklop zavestnih in izvenzavestnih spodbud clovekovega ravnan­ja, interesi, potrebe, nagoni: primarne motivacije vrojene, nevrofiziološko determinirane, ki cloveka ženejo v dejavnosti, nujne za obstoj individua ali vrste; sekundarne motivacije se razvijejo na podlagi izkušenj in ucenja, npr. težnja po posesti, potreba uveljavljanja stenicen Krepak, prekipevajoc življenjske sile; ant. astenicen astenicen Nanašajoc se na astenijo: astenicna konstitucija; prim. leptosomen Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.4.1.2 Slovaropisne pripombe 1. Pridevniške iztocnice so v nedolocni obliki, na kar je verjetno vpli-val SSKJ. V zvezi s samostalnikom moškega spola so pridevniki navadno v dolocni obliki, npr. ereticni idiot, eroticni nagon, epilep­ticni napad, zato bomo v nadaljevanju upoštevali dolocno obliko pridevnikov. 2. Protipomenke so redke in niso prikazane sistematicno. Navedena protipomenka pogosto ni iztocnica. 3. Oznako ant. ima vedno samo en leksem od protipomenske dvoji­ce, njegov par ni oznacen ali pa ima oznako prim. 4. Razlage protipomenk niso usklajene, iz njih težko sklepamo na vrsto protipomenskosti: psihik V prvi polovici 19. st. oznaka za znanstvenika, ki skuša razumeti duševne motnje po metafizicno filozofski poti; ant. somatik somatiki V 19. stoletju pristaši teoretske smeri, ki je branila stališce, da je pri duševnih boleznih bolno le clovekovo telo; prim. psihiki 5. Malo povedne so t. i. nanašalne razlage, oblikovane po zgledu SSKJ: nanašajoc se na …: stenicen Krepak, prekipevajoc življenjske sile; ant. astenicen astenicen Nanašajoc se na astenijo: astenicna konstitucija; Prim. leptosomen 6. Termina, ki tvorita protipomenski par, sta lahko v razlicnem številu: psihik – somatiki. 8.4.1.3 Protipomenski pari V slovarju so navedeni naslednji protipomenski pari: ekstraverzija – introverzija* ginandrija – androginija** introverzivni – ekstraverzivni* psihik – somatiki* ereticni – torpidni* sekundarna motivacija – primarna torpidnost – eretizem* motivacija* ergotropni – trofotropni* stenicni – astenicni* V slovarju je 9 protipomenskih parov. Protipomenke niso navajane par-no. Ena od navedenih protipomenk ni iztocnica. 8.4.1.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti Razen para sekundarna motivacija – primarna motivacija so v pro-tipomenskem razmerju samo enobesedni termini: 5 parov pridevni­kov in 4 samostalniški. Vse protipomenke so prevzete iz latinšcine ali gršcine. Protipomenski pari ali nosilci protipomenskosti glede na tvorbo: • raznokorenski besedi (5): ereticni – torpidni, torpidnost – eretizem, ginandrija – androginija, psihik – somatik, sekundarni – primarni; • enakokorenski sestavljenki (3): ekstraverzija – introverzija, intro-verzivni – ekstraverzivni, stenicni – astenicni; • podredni zloženki z raznokorenskima prvima deloma: ergotropni – trofotropni. a… 1 par, 1 primer sestavljenke astenicni – stenicni ekstra… – intro… 1 par, 2 para sestavljenk ekstraverzija – introverzija ekstraverzivni – introverzivni ergo… – trofo… 1 par, 1 primer zloženk ergotropni – trofotropni Protipomenskost je izražena z neparno predpono a…, s parnima pred­ponama ekstra… – intro… in prvima deloma zloženk: ergo… – trofo… Vsi deli besed so prevzeti iz klasicnih jezikov. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.4.1.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri dvobesednih leksemih Definicije v Slovarju psihiatricnih izrazov pogosto niso zrcalne ali iz­ražene z enakimi elementi. Na njihovi podlagi je težko dolociti vrsto protipomenskosti. Pri analizi sem se oprla še na druge slovarje. 1. Popolna protipomenskost stenicni – astenicni Popolna protipomenskost je izražena s predpono a…. 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost ereticni – torpidni (aktivni – topi) ergotropni – trofotropni96 (mirni – nemirni) psihik – somatik97 (duševni – telesni) sekundarni – primarni (izkušenjski – vrojeni) torpidnost – eretizem98 Nasprotnolastnostno protipomenskost izražajo raznokorenski nosilci protipomenskosti in podredni zloženki z raznokorenskima prvima deloma. 3. Nasprotnoprocesna protipomenskost ekstraverzija – introverzija (usmerjenost ven – usmerjenost noter) ekstraverzivni – introverzivni (usmerjeni ven – usmerjeni noter) Nasprotnoprocesno protipomenskost izraža par predpon: ekstra… – in­tro… 96 Slovenski medicinski slovar: ergotropen ki povzroci vecjo uporabo energije (npr. de­lovanje simpaticnega živcevja), trofotrofen nanašajoc se na dejavnike, ki povzroca­jo mirovanje in obnovo energijskih zalog (npr. delovanje parasimpaticnega živcevja) 97 Slovenski medicinski slovar: somatik v 19. stoletju pristaš teoreticne smeri, ki je branila stališce, da je pri duševnih boleznih bolno le clovekovo telo, psihik ni iztocnica. 98 Veliki slovar tujk: ereticen nemiren, lahko vzburljiv, razdražljiv, torpiden 1. ki po- casi reagira ali nanj ni mogoce vplivati 2. ki je duševno otopel, nedejaven 8.4.1.6Zakljucek V slovarju je malo protipomenk. Te so izkazane nesistematicno. Glede na pomenske opise je težko dolociti vrsto protipomenskega razmerja. Vec je izkazanih nasprotnolastnostnih protipomenskih parov. 8.4.2 Protipomenke v Slovenskem medicinskem slovarju Slovenski medicinski slovar se je zacel izdelovati leta 1952 (Predgovor: VIII), ko je bila v okrilju SAZU ustanovljena Terminološka komisija, ki ji je predsedoval Alija Košir. Kasneje se je zamenjalo vec vodij. Leta 1975 je bil izdan poskusni snopic, ki je vseboval crko A. Kot jezikovni svetovalec je na zacetku sodeloval sodelavec Inštituta za slovenski jezik Lino Legiša. Intenzivnejše delo se je zacelo leta 1979, ko se je komisiji priklju-cilo vec sodelavcev, vecinoma profesorjev na Medicinski fakulteti v Ljubljani, vodenje je prevzel Miroslav Kališnik, delo pa je potekalo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Med drugimi problemi so se pisci slo­varskih sestavkov soocali tudi s pravopisnimi in slovnicnimi problemi: pisava, sklanjanje, spreganje izrazov, naglaševanje, izgovor ipd. Tako so pripravili dve izdaji Pravopisa medicinskih izrazov (1996 in 1997). Kot leksikografska urednica je ob Blanki Husu sodelovala sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Cvetana Tavzes. Slovar je v knjižni obliki izšel leta 2002 in 2007, leta 2004 pa kot CD, danes je uporabniku na voljo na spletu. Slovenski medicinski slovar je informativni in normativni slovar, v katerem je gradivo urejeno v gnezdih. Antropometrija ima kot iz-tocnica definicijo, kot podgesla pa so navedene še vrste: dinamicna antropometrija, ergonomska antropometrija in staticna antropometrija z definicijami: antropometrija veda, ki se ukvarja z merjenjem cloveškega telesa in dolocanjem razmerij med njegovimi deli: dinamicna ~ merjenje antropoloških dimenzij med gibanjem; ergonomska ~ merjenje antropoloških dimenzij v razmerju z dimenzijami orodja, strojev in naprav oziroma delovnega in bivalnega okol­ja; staticna ~ merjenje antropoloških dimenzij v standardnem stojecem in sedecem položaju Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Med drugimi podatki Slovenski medicinski slovar navaja tudi protipo­menke. V poglavju o slovarskem sestavku, ki ga imenujejo geselski, so avtorji zapisali: »Sledijo [namrec sopomenkam, op. M. H.] morebitni antonimi (ant.) z nasprotnimi pomeni ali primerjave (prim.) s podobni-mi pomeni.« (Op. 1, str. X) Po elektronski izdaji slovarja se oznaka ant. pojavi 32-krat pri 30 iztocnicah, kar kaže na to, da so prikazane le nekatere protipomenke. Ker pa je Slovenski medicinski slovar zgrajen tako, da so v slovarskem sestavku pod doloceno iztocnico navedene besedne zveze z njo, so tudi te v protipomenskem odnosu. Tako je dejansko protipomenskih parov veliko vec, kot je oznak ant. Primera protipomenskih parov: adekvaten – inadekvaten, aferenten – eferenten: adekvaten primeren, ustrezen; ant. inadekvaten: ~i dražljaj inadekvaten neprimeren, neustrezen; ant. adekvaten: ~i dražljaj, ~o zdravilo aferenten ki vodi k središcu ali h kaki strukturi; sin. afferens, dovoden; ant. eferenten: ~a arteriola, ~a mezgovnica, ~i nevron, ~a proga, ~a žila, ~i živec eferenten ki vodi od kakega središca ali kakega organa; sin. efferens, odvo-den; ant. aferenten: ~a arteriola, ~i duktuli testisa, ~a mezgovnica, ~i nevron, ~a proga, ~a žila, ~i živec V protipomenskem razmerju sta ne samo pridevnika, ki sta iztocnici, ampak tudi: adekvatni dražljaj – inadekvatni dražljaj, aferentna arteri­ola – eferentna arteriola, aferentna mezgovnica – eferentna mezgovnica, aferentni nevron – eferentni nevron in druge zveze. Pri vseh terminolo­ških zvezah je pridevnik v dolocni obliki. 8.4.2.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Slovenski medicinski slovar navaja naslednje protipomenske pare:99 aboralen ki je oddaljen od ust; ant. adoralen adoralen ki je bližje ust; ant. aboralen acidoza znižani pH ekstracelularne tekocine zaradi kopicenja kislin v orga­nizmu ali prevelikega izgubljanja baz iz organizma; ant. alkaloza alkaloza zvišan pH ekstracelularne tekocine zaradi prevelikega izgubljanja kislin iz organizma ali redkeje zaradi kopicenja baz; ant. acidoza adekvaten primeren, ustrezen; ant. inadekvaten inadekvaten neprimeren, neustrezen; ant. adekvaten aferenten ki vodi k središcu ali h kaki strukturi; sin. afferens, dovoden; ant. eferenten eferenten ki vodi od kakega središca ali kakega organa; sin. efferens, odvoden; ant. aferenten apetenca 1. --> apetit 2. težnja, zadostiti nagonom; ant. inapetenca (2) inapetenca 1. --> anoreksija 2. pomanjkanje ali izguba težnje zadostiti na­gonom; ant. apetenca (2) brahiterapija nacin zdravljenja z ionizirajocim sevanjem, pri katerem so majhni viri tega sevanja tik ob tumorju ali prav blizu njega; sin. bližinsko obsevanje, brahiradioterapija, fokalna radioterapija; ant. teleterapija teleterapija radioterapija, pri kateri je vir sevanja v obsevalni napravi oddal­jen od bolnikovega telesa vec kot 10 cm; sin. daljinsko obsevanje, obsevanje na daljavo, obsevanje na razdaljo, teleradioterapija; ant. brahiterapija dedukcija sklepanje s splošnega na posebno; ant. indukcija (1) indukcija 1. sklepanje s posebnega na splošno; ant. dedukcija dekstroverzija obrnjenost v desno; ant. sinistroverzija sinistroverzija obrnjenost v levo; Prim. dekstroverzija delomorfen ki ima jasno doloceno obliko; ant. adelomorfen adelomorfen ki nima jasno dolocene oblike; Prim. delomorfen 99 Primeri so bili izpisani iz izdaje na CD. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... desnosucnost lastnost spojine, ki kot kristal ali v raztopini povzroci sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe na desno oziroma v smer premikan­ja urinega kazalca glede na opazovalca, ki gleda proti izvoru svetlobe; ant. levosucnost levosucnost lastnost spojine, ki kot kristal ali v raztopini povzroci sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe na levo ali v smeri, nasprotni premi­kanju urinega kazalca, glede na opazovalca, ki gleda proti izvoru svetlobe; ant. desnosucnost dolg ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; ant. kra­tek kratek ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost; Prim. dolg ekto- prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na položaj ali delovanje zunaj, na površju; ant. end-end- prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na položaj ali delovanje v notranjosti; ant. ekto­ hipertonicen 1. nanašajoc se na hipertonijo (1); ant. hipotonicen (1) 3. nanašajoc se na hipertonicnost; prim. anizotonicen; ant. hipotonicen (3) hipotonicen 1. nanašajoc se na hipotonijo (1); ant. hipertonicen (1) 3. nanašajoc se na hipotonicnost; ant. hipertonicen (3) kranialen 2. ki je na telesu bližji lobanji; sin. zgornji; ant. spodnji spodnji nanašajoc se na strukturo, ki je pod doloceno referencno tocko ali usmerjena navzdol ali je bliže stopalu; ant. zgornji zgornji ki je na telesu bližji lobanji; sin. kranialen (2); ant. spodnji labilen nestalen, omahljiv, nestanoviten; ant. stabilen stabilen stalen, nespremenljiv; ant. labilen, nestabilen; prim. neradioaktiven nestabilen ki ni stabilen, je spremenljiv oziroma premakljiv; prim. spremen­ljiv (1); ant. stabilen majhen ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost, število sestavnih enot, dolžino; ant. velik velik ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost, število sestavnih enot, dolžino; ant. majhen 8.4.2.2 Slovaropisne pripombe 1. Slovenski medicinski slovar vsebuje ob terminih tudi splošne izraze, ki se uporabljajo na medicinskem podrocju. Ti so tudi iztocnice, npr. pridevnika majhen in velik, ki sta zanimiva zato, ker sta ozna-cena kot protipomenki, kot sopomenki pa sta navedeni dolocni obliki mali in veliki, ki sta samostojni iztocnici. Ti pridevniki so sestavljavcem slovarja povzrocili slovaropisne probleme. Pri maj-hen terminološke zveze niso navedene, pac pa pri mali. Pri velik so navedene terminološke zveze, veliki pa je samo kazalka na velik. Pri obravnavi bomo upoštevali par mali – veliki. 2. Pridevniške iztocnice so vecinoma v nedolocni obliki. Dolocno obliko imajo v terminoloških zvezah znotraj gnezda. 3. Vse protipomenke so iztocnice. 4. Vecina parov protipomenk ima oznako ant., trije od parov pa prim. 5. Vecina protipomenk ima zrcalno protipomensko razlago. S stališca pomenskega opisa je problematicen par kranialen – spodnji, kjer je razlaga pri spodnji širša od te pri kranialen/zgornji: ki je na telesu bližje lobanji : spodnji: nanašajoc se na strukturo, ki je pod doloceno referencno tocko ali usmerjena navzdol ali je bliže stopalu. 8.4.2.3Protipomenski pari V protipomenskem razmerju so naslednji pari: aboralni – adoralni desnosucnost – levosucnost acidoza – alkaloza dolgi – kratki* adekvatni – inadekvatni ekto- – end-aferentni – eferentni hipertonicni – hipotonicni (2-krat) apetenca – inapetenca kranialen – spodnji brahiterapija – teleterapija labilni – stabilni dedukcija – indukcija mali – veliki dekstroverzija – sinistroverzija* spodnji – zgornji delomorfni – adelomorfni* stabilni – nestabilni Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.4.2.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti V protipomenskem razmerju so formalno samo enobesedni termini ali deli terminov oziroma nosilci protipomenskosti: 10 pridevniških in 6 samostalniških parov ter 1 par predpon. Protipomenski pari po izvoru: • neprevzeti (4): dolgi – kratki, mali – veliki, desnosucnost – levosuc­nost, spodnji – zgornji; • prevzeti (12): aboralni – adoralni, acidoza – alkaloza, adekvatni – inadekvatni, aferentni – eferentni, apetenca – inapetenca, bra-hiterapija – teleterapija, dedukcija – indukcija, dekstroverzija – si­nistroverzija, delomorfni – adelomorfni, ekto- – end-, hipertonicni – hipotonicni, labilni – stabilni; • mešani (1): kranialni – spodnji. Prevzetih protipomenk ali nosilcev protipomenskosti je trikrat vec kot neprevzetih. Prevzete protipomenke ali nosilci protipomenskosti so in-ternacionalizmi latinskega ali grškega izvora. Glede na tvorbo so v protipomenskem razmerju naslednji pari: • raznokorenski samostalniki (1): acidoza – alkaloza; • enakokorenska sestavljena samostalnika s protipomenskima pred­ponama (1): dedukcija – indukcija; • enakokorenska sestavljena samostalnika, od katerih ima eden pro-tipomensko predpono (1): apetenca – inapetenca; • raznokorenski pridevniki (6): aferentni – eferentni, dolgi – kratki, kranialni – spodnji, spodnji – zgornji, labilni – stabilni, mali – veliki; • enakokorenska sestavljena pridevnika s protipomenskima predpo­nama (2): aboralni – adoralni, hipertonicni – hipotonicni; • enakokorenska sestavljena pridevnika, od katerih ima eden proti­pomensko predpono (2): adekvatni – inadekvatni, delomorfni – adelomorfni; • samostalniški zloženki z enakim drugim delom (3): brahiterapija –teleterapija, dekstroverzija – sinistroverzija, desnosucnost – levo-sucnost; • par predpon (1): ekto- – end-. Preglednica 22: Predpone sestavljenk in prvi deli zloženk po številu, izvoru, parnosti in… --adekvatni – inadekvatni apetenca – inapetenca a… delomorfni – adelomorfni de… – in… dedukcija – indukcija hiper… – hipo… hipertonicni – hipotonicni brahi… – tele… brahiterapija – teleterapija dekstro… – sinistro… dekstroverzija – sinistroverzija ekto… – end…. desno… – levo… desnosucnost – levosucnost V Slovenskem medicinskem slovarju so predpone sestavljenk in drugi deli zloženk prevzeti internacionalizmi latinskega in grškega izvora, par prvih delov zloženk pa je neprevzet. 8.4.2.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih 1. Popolna protipomenskost adekvatni – inadekvatni apetenca – inapetenca delomorfni – adelomorfni V slovarju so trije pari popolnih protipomenk ali nosilcev protipo­menskosti, pri katerih ima eden od para predpono, ki zanika njen pomen: a- in in-. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost acidoza – alkaloza hipertonicni – hipotonicni labilni – stabilni mali – veliki dolgi – kratki Nasprotnolastnostnih protipomenk ali nosilcev protipomenskosti je 5 parov. Vecinoma so raznokorenski (5), en par pa tvorita zlo­ženki z raznokorenskim prvim delom. 3. Nasprotnoprocesna protipomenskost dedukcija – indukcija Nasprotnoprocesna protipomenskost temelji na prevzetih predpo­nah sestavljenk. 4. Nasprotnopoložajna protipomenskost aboralni – adoralni brahiterapija – teleterapija dekstroverzija – sinistroverzija100 ekto- – end-spodnji – zgornji kranialni – spodnji V nasprotnopoložajnem razmerju je 6 parov protipomenk oziroma nosilcev protipomenskosti, pri katerih imata oba od para predpo-no, ki izraža položaj: ab- – ad-, brahi- – tele, dekstro- – sinistro-, s- – z-, razen para, ki ga sestavljata prevzeti in neprevzeti izraz. 5. Nasprotnosmerna protipomenskost aferentni – eferentni desnosucnost – levosucnost Nasprotnosmerna sta dva para protipomenk oziroma nosilcev pro-tipomenskosti, en par je raznokorenski, drugega pa sestavljata po­dredni zloženki z raznokorenskim prvim delom. 100 Para dekstroverzija – sinistroverzija in desnosucnost – levosucnost sta uvršcena v raz­licni pomenski vrsti, ceprav imata enak prvi del dekstro-= desno-, sinistro- = levo-. Pri uvrstitvi sem upoštevala razlago: pri prvem je nosilna razlagalna beseda obrnje­nost, pri drugem pa je osnova razlage povzroci sukanje. 8.4.2.5Zakljucek Slovenski medicinski slovar ne izkazuje vseh protipomenk, vendar je nje­gova urejenost kar razmeroma dobra, saj so protipomenke v glavnem parne. Glede na stroko je razumljivo, da prevladujejo prevzete protipo­menke. 8.5 ProtiPomenke v slovarjih biotehniških ved (Kmetijski tehniški slovar – Vinogradništvo (1994)) 8.5.1 Protipomenke v Kmetijskem tehniškem slovarju – Vinogradništvo Kmetijski tehniški slovar – Vinogradništvo (1994) obsega 1700 terminov. Vinogradništvo je enojezicni razlagalni slovar. Gradivo za slovar se je za-celo zbirati v letih 1987/88, intenzivno delo za izdelavo slovarja pa je po­tekalo v letih 1992 in 1993 (Uvod v slovar). Jezikovno in leksikografsko obdelavo je opravila Zvonka Leder, soavtorica SSKJ. Med drugimi po­datki slovar navaja tudi nekaj protipomenk, ki so oznacene z ant. Slika 11: Primer prikaza protipomenk v Vinogradništvu (1994) 8.5.1.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Protipomenski pari so: dominantnost lastnost ocitnega prevladovanja dolocenih lastnosti pri po­tomcih; ant. recesivnost recesivnost lastnost, da se v paru z razlicnim ne izrazi; ant. dominantnost dvodomen ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini; ant. enodomen enodomen ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; ant. dvodomen dvostranski nanašajoc se na dve strani; ant. enostranski enostranski nanašajoc se na eno stran; ant. dvostranski Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... rahel grozd ant. nabit grozd nabit ki je stisnjen: nabit grozd ant. rahel grozd rahel ki ni stisnjen: rahel grozd ant. nabit maksimum najvecja kolicina, mera, ki je dovoljena, dopustna, mogoca; ant. minimum minimum najmanjša kolicina, mera, ki je dovoljena, zadostna, mogoca; ant. maksimum 8.5.1.2 Slovaropisne pripombe Iztocnice slovarskih sestavkov so tudi pridevniki, ki so v nedolocni obliki (rahel, nabit). V nedolocni obliki sta tudi pridevnika v stalnih zvezah znotraj teh slovarskih sestavkov: nabit grozd, rahel grozd, sicer so pridevniki kot del termina pogosto v dolocni obliki: integrirani kompost. V nadaljnji obravnavi bomo upoštevali dolocno obliko pri­devnikov, tudi pri zvezah z grozd pri rahel in nabit, saj gre za slova­ropisno napako. Protipomenska razmerja niso prikazana v celoti, pac pa med posa­meznimi termini ali deli terminov, npr. ce sta protipomenki enostranski –dvostranski, bi morali biti navedeni tudi enovrstni – dvovrstni, vendar nista. V slovarju je prikazanih pet protipomenskih parov, ki so vsi iztoc­nice.Vse protipomenke so navedene parno. Razlage protipomenk niso zmeraj simetricne. 8.5.1.3Protipomenski pari V protipomenskem razmerju so naslednji pari terminov: dominantnost – recesivnost dvodomni – enodomni dvostranski – enostranski rahli grozd – nabiti grozd maksimum – minimum 8.5.1.4 Protipomenke oziroma nosilci protipomenskosti glede na besedno vrsto, izvor, tvorbo V protipomenskem razmerju so: dve samostalniški protipomenki, trije pridevniški nosilci protipomenskosti. Nosilci protipomenskosti so na­slednji termini ali deli terminov: dominantnost – recesivnost dvodomni – enodomni dvostranski – enostranski rahli – nabiti maksimum – minimum Protipomenski pari oziroma nosilci protipomenskosti po izvoru: • neprevzeti (3): dvodomni – enodomni, dvostranski – enostranski, rahli – nabiti, • prevzeti (2): dominantnost – recesivnost, maksimum – minimum. Glede na majhno število protipomenskih parov je težko reci, kateri pre­vladujejo: 3 pari niso prevzeti in 2 sta prevzeta. Prevzeta sta internacio­nalizma latinskega ali grškega izvora. Glede na tvorbo so v protipomenskem razmerju oziroma nosilci protipomenskosti: • raznokorenski samostalniki (2 para): dominantnost – recesivnost, maksimum – minimum, • raznokorenska pridevnika (1 par): rahli – nabiti, • enakokorenski podredni pridevniški zloženki (2 para): dvodomni – enodomni, dvostranski – enostranski. Od tvorjenk je izkazan samo en tip, in sicer podredna zloženka. Nosil-ca protipomenskosti sta neprevzeta prva dela podrednih zloženk. Preglednica 23: Prva dela podrednih zloženk eno… – dvo… enodomni – dvodomni enostranski – dvostranski Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.5.1.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih 1. Popolna protipomenskost dvodomen – enodomen 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost dominantnost – recesivnost maksimum – minimum rahli – nabiti 3. Neprava protipomenskost dvostranski – enostranski 8.5.1.6Zakljucek Vinogradništvo izkazuje zelo malo protipomenk. Kot protipomenski par sta navedena tudi dvostranski – enostranski, kjer sta v opoziciji dve in ena, kar teorija navadno ne šteje za protipomenski odnos. 8.6 ProtiPomenke v slovarjih družboslovnih ved (Urbanisticni terminološki slovar (1975), Poskusni snopic Biblio­tekarskega terminološkega slovarja (1996), Pravni terminološki slovar. Do 1991 – gradivo (1999), Bibliotekarski terminološki slovar (2010)) 8.6.1 Protipomenke v Urbanisticnem terminološkem slovarju Ena od pobud za izdelavo enojezicnega informativnega in nenormativ­nega Urbanisticnega terminološkega slovarja je bilo sodelovanje urbani­stov pri izdelavi SSKJ. Slovar je izšel dvakrat. Pri prvi izdaji leta 1971 ni napisano, da bi bil sodeloval jezikoslovec ali leksikograf, vendarle uvod kaže na to, da je najverjetneje že sodelovala Zvonka Leder, s katero so se urbanisti srecali pri SSKJ. Prva izdaja iz leta 1971 še ne navaja protipo­menk. Vsebuje pa jih druga izdaja iz leta 1975. Slovar ima razmeroma veliko slovaropisnih pomanjkljivosti: ne na­vaja vseh terminov, ki so navedeni kot sopomenke ali protipomenke, nekateri pridevniki so samostojne iztocnice in v nedolocni obliki ipd. 8.6.1.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Protipomenke so izkazane v naslednjih slovarskih sestavkih: alienacija, sin. odtujitev 1. obcutek neangažiranja in odtujitve od družbe in kulture, ki ji posameznik pripada 2. marksisticni pomen: odtujitev cloveka od njegovih bistvenih cloveških možnosti; odtujitev proizvodov clovekovega dela (materialnih proizvodov, družbenih odnosov, idej) v samostojno silo nad clovekom; ant. dezalienacija dezalienacija vrnitev cloveka k samemu sebi; ukinitev nasprotij med clovekom in njegovimi proizvodi; ant. alienacija antropogena vegetacija vegetacija, ki se je oblikovala pod vplivom cloveka, tj. vsa kulturna vegetacija (vegetacija travnikov, njiv, gojenih gozdov); ant. naravna vegetacija naravna vegetacija (ni iztocnica) avtohton ki je po izvoru od tam, kjer živi; domac, prvoten; ant. alohton alohton ki je po izvoru od drugod centralizacija premešcanje dejavnosti, funkcij ipd., proti centru; ant. decen­tralizacija decentralizacija premestitev ustanov, industrijskih dejavnosti, trgovine in storitev iz preobremenjenega urbanega središca; ant. centralizacija dezintegracija razkroj, razdelitev celote, sistema, skupnosti, tudi cloveka kot celovitega bitja; ant. integracija integracija proces, s katerim se ustvarja ali dopolnjuje družbena celota, tako da se dolocena skupina ali posameznik vkljucuje v širšo skupino; ant. dezintegracija Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi negospodarsko ravnanje z gozdovi; ant. *intenzivno gospodarjenje z gozdovi101 intenzivno gospodarjenje z gozdovi gozdno gospodarstvo z uporabo najsodobnejših nacinov gojenja in izkorišcanja; ant. ekstenzivno gospodar­jenje z gozdovi ekstenzivno kmetijstvo nacin rabe kmetijske zemlje, ki daje nizke hektars­ke donose, ker je delež dela in kapitala sorazmerno majhen; ant. *intenzivno kmetijstvo intenzivno kmetijstvo nacin rabe kmetijske zemlje, kjer poteka proces proizvodnje s sorazmerno velikim deležem dela in manj kapitala ter daje visoke hektarske donose; ant. ekstenzivno kmetijstvo evtrofen ki ima obilje hranilnih snovi in proizvaja zato mnogo organskih snovi; ant. oligotrofen oligotrofen ki ima malo hranilnih snovi in proizvaja zato malo organskih snovi; ant. evtrofen humidna klima, sin. mokrotno podnebje podnebje z obilnimi pada­vinami; ant. aridna klima, sušno podnebje mokrotno podnebje *humidna klima aridna klima (ni iztocnica) sušno podnebje (ni iztocnica) inkrementalisticni pristop metodološki postopek, ki posamezne nacrtovalske posege (npr. cestno omrežje) ob sprotnem usklajevanju postopoma vgrajuje v celoto (npr. generalni prostorski plan); ant. *holisticni pristop holisticni pristop metodološki postopek, ki pri nacrtovanju izhaja iz celote (npr. iz generalnega plana kot celovite zasnove) in šele iz tega ob sprotnem usklajevanju projektov nacrtuje posamezne dele (npr. omrežje cest); ant. inkrementalisticni pristop instrumentalni odnosi medosebni odnosi, ki niso sami sebi namen, temvec so le sredstvo za dosego dolocenih ciljev izven samih odnosov; ant. kon­sumptivni odnosi konsumptivni odnosi odnosi med ljudmi, ki so sami sebi namen, ker so izraz potrebe po združevanju (npr. prijateljski odnosi); ant. instrumentalni odnosi kolektivni promet promet z javnimi vozili; ant. individualni promet individualni promet promet s posameznimi motornimi vozili, predvsem z osebnimi vozili in motorji; ant. kolektivni promet 101 Zvezdica pomeni, da ima iztocnica s tem znakom samostojno razlago (Uvod, str. XXIII). makrolokacija dolocitev lege objekta v širšem prostoru (npr. regionalnem planu); ant. mikrolokacija mikrolokacija dolocitev lege v ožjem prostoru (npr. v zazidalnem nacrtu); ant. makrolokacija mirujoci promet sin. staticni promet stanje v prometu, ko vozila parkirajo ali cakajo (parkirni prostori, garaže); ant. tekoci promet tekoci promet sin. dinamicni promet stanje v prometu, ko se vozila giblje­jo; ant. mirujoci promet dinamicni promet *tekoci promet staticni promet *mirujoci promet navzdoljni obrnjen v smeri vodnega toka; ant. navzgornji navzgornji obrnjen v smeri proti vodnemu toku; ant. navzdoljnji obracalna zanka 1. ob koncih tramvajskih, trolejbusnih ali avtobusnih prog v obliki kroga, zanke speljana proga ali vozišce za obracanje 2. pri slepih ulicah skrajni koncni del vozišca, ki je tako razširjeno, da vozila lahko nor-malno obracajo in vozijo nazaj; ant. obracalni trikotnik obracalni trikotnik nerazširjeno vozišce, na katerem vozila obracajo z re-verziranjem; ant. obracalna zanka planska cena cena, ki je ne doloca tržni mehanizem ponudbe in povpra­ševanja, ampak družbeni organi v skladu z gospodarsko politiko; ant. tržna cena tržna cena cena kot rezultat tržnega mehanizma ponudbe in povpraševanja; ant. planska cena proizvod, sin. produkt dobrina, pridelana v produkcijskem procesu; ant. naravna dobrina naravne dobrine, sin. naravno bogastvo, naravni viri: dobrine, ki jih daje cloveku narava: snovi (minerali), energetski viri (vodna sila itd.), gozdovi, rastlinstvo, živalstvo, ki so v naravi in imajo vrednost za cloveka; lahko so obnovljive (npr. voda, zrak) ali neobnovljive (npr. rudnine, premog, nafta) produkt *proizvod naravno bogastvo *naravne dobrine naravni viri *naravne dobrine prosto odlaganje odpadkov nekontrolirano odlaganje odpadkov v okolje, znacilno za zacetek industrializacije, ko se posledice onesnaževanja okolja še niso kazale; ant. kontrolirano odlaganje odpadkov kontrolirano odlaganje odpadkov (ni iztocnica) Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.6.1.2 Slovaropisne pripombe Pregled kaže na to, da so imeli avtorji velike težave z mikrostrukturo slovarja: 1. Navedena protipomenka v slovarju pogosto ni iztocnica, enako ve­lja za sopomenke. 2. Razlage protipomenk vecinoma niso simetricne, so težko razumlji­ve in nerazvidne: nosilni besedi sta vidsko razlicni, ali sploh razlic­ni, npr.: centralizacija – decentralizacija premešcanje dejavnosti, funkcij ipd. proti centru – premestitev ustanov, indu­strijskih dejavnosti, trgovine in storitev iz preobremenjenega urbanega središca dezintegracija – integracija razkroj, razdelitev celote, sistema, skupnosti, tudi cloveka kot celovitega bi-tja – proces, s katerim se ustvarja ali dopolnjuje družbena celota, tako da se dolocena skupina ali posameznik vkljucuje v širšo skupino 3. Obliki terminov, ki sta v protipomenskem odnosu, nista enaki: eden je v ednini, njegov par pa v množini: proizvod – naravne dobrine. 4. Iztocnice so tudi nedolocni pridevniki, ceprav so pogosto del samostoj­nih iztocnic, kjer so v dolocni obliki (zveza pa lahko ni enaka), npr.: drevesen v zvezah: *varovalni drevesni pas drevesni varovalni pas: drevje, zasajeno za zašcito proti vetru Ker so pridevniški deli terminov v slovarju sicer v dolocni obliki, jih bomo tako navajali tudi tu. 8.6.1.3 Protipomenski pari Ce upoštevamo samo enakovredne sopomenke, so v protipomenskem razmerju naslednji leksemi: alienacija – dezalienacija antropogena vegetacija – naravna vegetacija** avtohtoni – alohtoni* centralizacija – decentralizacija dezintegracija – integracija ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi – intenzivno gospodarjenje z gozdovi ekstenzivno kmetijstvo – intenzivno kmetijstvo evtrofni – oligotrofni humidna klima – aridna klima** inkrementalisticni pristop – holisticni pristop instrumentalni odnosi – konsumptivni odnosi kolektivni promet – individualni promet makrolokacija – mikrolokacija mirujoci promet – tekoci promet navzdolnji – navzgornji obracalna zanka – obracalni trikotnik planska cena – tržna cena proizvod – naravna dobrina* (v slovarju naravne dobrine) prosto odlaganje odpadkov – kontrolirano odlaganje odpadkov** 8.6.1.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti V slovarju je navedenih 19 protipomenskih parov: 16 samostalniških, od tega so 4 samostalniki brez pojasnil, 11 samostalniških besednih zvez z levim prilastkom, 1 par je mešan (iz samostalnika in samostalni­ške besedne zveze z levim prilastkom) in 3 pridevniški. Posebnost je par obracalna zanka – obracalni trikotnik. Navadno sta v protipomenskem razmerju nejedrna dela samostalniške besedne zveze, v tem primeru pa jedrna. Zanimiv je nesimetricni par proizvod – naravna dobrina, ki bi ga lahko vkljucili v naš sistem s pretvorbo: nenaravna dobrina – narav­na dobrina. Pri 3 parih ena protipomenka ni iztocnica, pri enem paru navajanje protipomenk ni parno. V protipomenskem razmerju oziroma nosilci protipomenskosti so naslednji termini ali njihovi deli: alienacija – dezalienacija antropogeni – naravni avtohtoni – alohtoni centralizacija – decentralizacija dezintegracija – integracija ekstenzivni – intenzivni (2-krat) evtrofni – oligotrofni humidni – aridni inkrementalisticni – holisticni instrumentalni – konsumptivni kolektivni – individualni makrolokacija – mikrolokacija mirujoci – tekoci navzdolnji – navzgornji Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... zanka – trikotnik planski – tržni proizvod = nenaravni – naravni prosti – kontrolirani V protipomenskem odnosu je tako: 5 parov samostalnikov in 13 parov pridevnikov (+ en par). V protipomenskem razmerju so razen enega že navedenega primera, ki smo ga nadalje razclenili, samo posamezne besede, ki so termini ali deli terminov. Protipomenski pari po izvoru: • neprevzeti (3): mirujoci – tekoci, navzdolnji – navzgornji, zanka –trikotnik; • prevzeti (12): alienacija – dezalienacija, avtohtoni – alohtoni, cen­tralizacija – decentralizacija, dezintegracija – integracija, eksten­zivni – intenzivni (2-krat), evtrofni – oligotrofni, humidni – ari­dni, inkrementalisticni – holisticni, instrumentalni – konsumptiv­ni, kolektivni – individualni, makrolokacija – mikrolokacija; • mešani (3): antropogeni – naravni, planski – tržni, prosti – kon­trolirani. Prevladujejo prevzeti pari nosilcev protipomenskosti – 12, neprevzetih je manj kot cetrtino – 4, mešani so 3. Prevzete protipomenke so inter-nacionalizmi latinskega ali grškega izvora. Glede na tvorbo so v proti­pomenskem razmerju naslednji nosilci protipomenskosti: • raznokorenski samostalniki (1 par): zanka – trikotnik; • enakokorenska sestavljena samostalnika, od katerih ima eden pro-tipomensko predpono (3 pari): alienacija – dezalienacija, centrali­zacija – decentralizacija, dezintegracija – integracija; • raznokorenski pridevniki (11 parov): antropogeni – naravni, humi­dni – aridni, inkrementalisticni – holisticni, instrumentalni – kon­sumptivni, kolektivni – individualni, mirujoci – tekoci, navzdol­nji – navzgornji, ekstenzivni – intenzivni (2-krat), planski – tržni, prosti – kontrolirani; • samostalniški podredni zloženki z razlicnima prvima deloma (1 par): makrolokacija – mikrolokacija; • pridevniški podredni zloženki z razlicnima prvima deloma (2 para): avtohton – alohton, evtrofen – oligotrofen. Glede na tvorbo je najvec raznokorenskih pridevniških parov (11). Preglednica 24: Predpone sestavljenk in prvi deli zloženk po številu, izvoru, parnosti de(z)… dezalienacija – alienacija decentralizacija – centralizacija makro… – mikro… makrolokacija – mikrolokacija avto… – alo… avtohton – alohton ev… – oligo… evtrofen – oligotrofen V Urbanisticnem terminološkem slovarju so prvi deli podrednih zlo­ženk prevzeti internacionalizmi latinskega in/ali grškega izvora, vendar niso pogosti (dejansko trije pari). Protipomenskost pogosteje temelji na raznokorenskosti. 8.6.1.5Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih Nasprotnolastnostna protipomenskost antropogeni – naravni avtohtoni – alohtoni ekstenzivni – intenzivni (2-krat) (malo – veliko, nizek – visok) evtrofni – oligotrofni (veliko – malo) humidni – aridni (veliko – malo) inkrementalisticni – holisticni instrumentalni – konsumptivni kolektivni – individualni makrolokacija – mikrolokacija mirujoci – tekoci planski – tržni proizvod – naravna dobrina prosti – kontrolirani zanka – trikotnik Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Nasprotnoprocesna protipomenskost alienacija – dezalienacija centralizacija – decentralizacija dezintegracija – integracija Nasprotnosmerna protipomenskost navzdolnji – navzgornji 8.6.1.6Zakljucek Glede na neurejene razlage je težko dolociti vrsto protipomenskega od­nosa, pogosto šele po pretvorbi razlage, kot je nakazano pri popolni in nasprotnolastnostni protipomenskosti. Najbolj jasna je nasprotnopro­cesna protipomenskost, ki jo izražajo glagolniki, pri katerih ima eden od para zmeraj predpono de(z)-. Nasprotnosmerni par protipomenk sestavljata izprislovna pridevnika. 8.6.2 Protipomenke v Pravnem terminološkem slovarju. Do 1991– gradivo Prizadevanje Slovencev za slovensko pravno terminologijo sega v leto 1853, ko je na Dunaju izšla Juridisch-politische Terminologie für dieslavischen Sprachen Österreichs, pri kateri so sodelovali Matija Do-lenc, Fran Miklošic in Matevž Cigale. Izdelava pravnega slovarja je bila tudi ena od temeljnih zahtev leta 1939 ustanovljene Akademi­je znanosti in umetnosti. Intenzivnejša dela za pravni terminološki slovar so se zacela po drugi svetovni vojni. Pri izdelavi slovarja pa so sodelovali vsi pomembni slovenski pravniki tistega casa. Delo je teklo razmeroma pocasi, tudi zaradi nedodelane zasnove. Slovarske iztocnice so se razlagale po »potrebi«. Skorajda cisto na koncu, ko je na tem projektu delal samo še dr. Ciril Kržišnik, pa je bilo receno, naj bo vsak termin razložen. Ko sem leta 1995 prišla v Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, tudi dr. Cirila Kržišni­ka, ki je delal pri slovarju do leta 1993, ni bilo vec. Zaradi družbenopo­liticnih sprememb pa bi bilo treba slovar spet vsaj delno predelati. Da bi zašcitili delo povojnih generacij pravnikov, smo se odlocili, da gradivo slovaropisno obdelamo in izdamo.102 V množici problemov, ki jih je bilo treba rešiti za izdajo, se posebej s protipomenkami nismo ukvarjali. Tudi zato ne, ker takrat Sekcija za terminološke slovarje še ni imela programa za slovarsko obdelavo. Brez tega pa je obvladovanje take kolicine slovarskega besedila, pri katerem se pri iztocnici združujejo termini in proste zveze, ki vsebujejo iztocnic­no besedo, nemogoce. Veliko smo se ukvarjali z dolocno in nedolocno obliko pridevnika, izlocili smo marsikatero neterminološko zvezo. Ko­likor je bilo mogoce, smo poenotili razlage terminov, ki se pojavljajo na razlicnih mestih ipd. Slovar je z naslovom Pravni terminološki slovar. Do 1991 – gradivo izšel leta 1999. 8.6.2.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Protipomenke so navedene v naslednjih slovarskih sestavkih: delni akcept sprejem dela menicnega zneska, ant. polni akcept polni akcept sprejem celotnega menicnega zneska, ant. delni akcept teorija o akcesornosti udeležbe teorija o pridruženosti udeležbe (kaz.), ant. teorija o samostojnosti udeležbe teorija o samostojnosti udeležbe (protipomenka ni navedena) 102 Slovaropisno so slovar uredili: Marjeta Humar, Silvo Torkar, Maja Košmrlj - Leva-cic, Ivanka Šircelj - Žnidaršic in Polona Gantar. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... alografna oporoka oporoka, ki jo oporocniku napiše druga oseba, ant. ho-lografna oporoka holografna oporoka lastnorocno napisana oporoka, ant. alografna oporoka anglo-ameriški ki se nanaša na angleški in ameriški: anglo-ameriški pravni sistem, ant. kontinentalni pravni sistem kontinentalni ki se nanaša na celinski del Evrope: kontinentalni pravni sistem, ant. anglo-ameriški pravni sistem antedatírati navesti starejši datum namesto pravega, ant. postdatirati postdatírati navesti poznejši datum namesto pravega, ant. antedatirati anticipatívni ki se placa vnaprej, ant. dekurzivni dekurzívni ki se placa šele po poteku roka, ant. anticipativni ascendenca sorodstvo v ravni navzgornji crti, ant. descendenca descendenca sorodstvo v ravni navzdolnji crti, sin. potomstvo, ant. ascendenca ascendent sorodnik v ravni navzgornji crti, sin. prednik, ant. descendent descendent sorodnik v ravni navzdolnji crti, sin. potomec, ant. ascendent asertorna prisega prisega po zaslišanju, ant. promisorna prisega promisorna prisega pred zaslišanjem, ant. asertorna prisega avtonomija samostojnost v sprejemanju predpisov in upravljanju lastnih za­dev, sin. samouprava, ant. heteronomija heteronomija nesamostojnost v sprejemanju predpisov in upravljanju la-stnih zadev, ant. avtonomija avtonomni ki se nanaša na avtonomijo, ant. heteronomni heteronomni ki se nanaša na heteronomijo, ant. avtonomni avtonomna carinska tarifa ki jo država sama doloci, ant. konvencijska ca-rinska tarifa konvencijska carinska tarifa dogovorjena s tujo državo, ant. avtonomna carinska tarifa bližnji sorodnik sorodnik, ki je v bližnjem sorodstvu, ant. daljni sorodnik daljni sorodnik sorodnik, ki ni v bližnjem sorodstvu, ant. bližnji sorodnik civilna pravna oseba npr. verska skupnost, društvo, ant. družbena pravna oseba družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premože­njem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost, npr. zadruga, krajevna skupnost, ant. civilna pravna oseba dedukcija sodba, sklepanje iz splošnega na posamezno, ant. indukcija indukcija sodba, sklepanje iz posameznega na splošno, ant. dedukcija deduktívni ki temelji na dedukciji, ant. induktivni induktivni ki temelji na indukciji, ant. deduktivni delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno, sodno, sin. trojna delitev oblasti, ant. enotnost oblasti enotnost oblasti ant. delitev oblasti trojna delitev oblasti delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno, sodno, sin. delitev oblasti, ant. enotnost oblasti deljena oblast ki je razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno, ant. enotna oblast enotna oblast ant. deljena oblast deljeni delovni cas ant. nedeljeni delovni cas nedeljeni delovni cas ant. deljeni delovni cas dnevno delo ant. nocno delo nocno delo ant. dnevno delo denacionalizacija vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastni­kom, ant. nacionalizacija nacionalizácija 1. glagolnik od nacionalizirati, sin. podržavljenje, ant. de­nacionalizacija 2. glagolnik od nacionalizirati, sin. podružbljenje, ant. de­nacionalizacija podržavljenje glagolnik od podržaviti, sin. nacionalizacija, ant. denacio­nalizacija podružbljenje glagolnik od podružbiti, sin. nacionalizacija izvirna pridobitev pravice ki ni odvisna od pravice pravnega prednika, npr. lastninske pravice s priposestvovanjem, sin. originarna pridobitev pravi­ce, ant. izvedena pridobitev pravice izvedena pridobitev pravice od pravnega prednika, sin. derivativna prido­bitev pravice, ant. izvirna pridobitev pravice derivativna pridobitev pravice sin. izvedena pridobitev pravice, ant. origi­narna pridobitev pravice originarna pridobitev pravice sin. izvirna pridobitev pravice, ant. deriva­tivna pridobitev pravice determiniranost vnaprejšnja dolocenost clovekovega delovanja, ki ni odvi­sno od njegove volje, ant. indeterminiranost indeterminiranost vnaprejšnja nedolocenost clovekovega delovanja, ki ni odvisno od njegove volje, ant. determiniranost Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... determinízem stališce, da je clovekovo delovanje vnaprej doloceno z okoli-šcinami, ki niso odvisne od njegove volje, ant. indeterminizem indeterminízem stališce, da clovekovo delovanje ni vnaprej doloceno z oko­lišcinami, ki niso odvisne od njegove volje, ant. determinizem devalvirati denar znižati v zlati ali tuji valuti izraženo vrednost domace valute, ant. revalvirati denar revalvirati denar zvišati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domace valute, ant. devalvirati denar devalvacija denarja znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti do­mace valute, ant. revalvacija denarja revalvacija denarja zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti doma-ce valute, ant. devalvacija denarja dispozitivno pravo pravo, ki velja, ce se stranki v konkretnem primeru dru­gace ne sporazumeta, sin. popustljivo pravo, ant. kogentno pravo kogentno pravo pravo, ki nalaga doloceno vedenje in ravnanje kot brezpo­gojno obveznost, ant. dispozitivno pravo popustljivo pravo pravo, ki velja, ce se stranki v konkretnem primeru dru­gace ne sporazumeta, sin. dispozitivno pravo, ant. kogentno pravo nacelo dispozitivnosti nacelo, po katerem se postopek zacne, tece in zakljuci po volji strank, ant. nacelo oficialnosti nacelo oficialnosti po katerem se postopek zacne, tece in zakljuci po uradni dolžnosti, neglede na voljo strank, kar velja v nekaterih pravdnih ali tudi nepravdnih postopkih, ant. nacelo dispozitivnosti dobroverni posestnik posestnik, ki ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova, ant. nedobroverni posestnik nedobroverni posestnik ki ve ali bi moral vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova, ant. dobroverni posestnik dolžnik kdor ima dolg (nima protipomenke) upnik m komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost, ant. dolžnik lojalen ki izpolnjuje državljanske obveznosti, dolžnosti: lojalen državljan ant. nelojalen državljan nelojalen ki ne izpolnjuje državljanskih obveznosti: nelojalen državljan ant. lojalen državljan eksemplifikativen ki se navaja le kot zgled, ant. taksativen: eksemplifika­tivno naštevanje taksativen natancno dolocen, izcrpen, ant. eksemplifikativen: taksativno naštevanje nalogov za obnovo postopka ipd. eksogamija prepoved sklepanja zakonske zveze znotraj dolocene skupnosti, ant. endogamija endogamija prepoved sklepanja zakonske zveze zunaj dolocene skupnosti, ant. eksogamija ekstabulacija vknjižba izbrisa v zemljiški knjigi, ant. intabulacija intabulacija vpis v zemljiško knjigo na podlagi listin, ki ima za posledico brezpogojno pridobitev, prenos, omejitev ali prenehanje knjižne pravice, sin. vknjižba, ant. ekstabulacija vknjižba vpis v zemljiško knjigo na podlagi listin, ki ima za posledico brez­pogojno pridobitev, prenos, omejitev ali prenehanje knjižne pravice sin. in-tabulacija ekstabulirati vknjižiti izbris v zemljiški knjigi, ant. intabulirati intabulirati vpisati v zemljiško knjigo na podlagi listin, sin. vknjižiti, ant. ekstabulirati vknjižiti vpisati v zemljiško knjigo na podlagi listin, sin. intabulirati enostavno kaznivo dejanje kaznivo dejanje, katerega zakonski dejanski stan ne obsega še drugih kaznivih dejanj, ant. sestavljeno kaznivo dejanje; sestavljeno kaznivo dejanje katerega zakonski dejanski stan obsega dvoje ali vec kaznivih dejanj, npr. rop, ki ga sestavljata prisiljenje in tatvina, ant. enostavno kaznivo dejanje genus vrsta ant. species species stvar, ki je individualno dolocena, sin. nenadomestna stvar, ant. genus gibka ustava ustava, ki jo je mogoce spreminjati z lahko dosegljivim odstot­kom glasov v parlamentu, ant. toga ustava toga ustava ustava, ki jo je mogoce spreminjati s težko dosegljivo vecino glasov v parlamentu, ant. gibka ustava gibki predpis ki ga je mogoce široko razlagati, ant. togi predpis togi predpis ki ga je treba dobesedno razlagati, ant. gibki predpis gornji dom parlamenta gornja zbornica parlamenta, ant. spodnji dom par-lamenta spodnji dom parlamenta spodnja zbornica parlamenta, ant. gornji dom parlamenta Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... gospodujoca stvar nepremicnina, v katere korist obstaja stvarna služnost na nepremicnini drugega lastnika, ant. služeca stvar služeca stvar nepremicnina, na kateri sme lastnik gospodujocega zemljišca izvrševati stvarno služnost, ant. gospodujoca stvar gospodujoce zemljišce ant. služece zemljišce služece zemljišce ant. gospodujoce zemljišce imperativno navodilo ki se mora upoštevati, ant. instruktivno navodilo instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa, sin. pojasnilno navodilo, ant. imperativno navodilo pojasnilno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa, sin. instruktivno navodilo, ant. imperativno navodilo izbirna pristojnost sodišca tožniku dana možnost izbire med splošno in posebno krajevno pristojnostjo sodišca ant. izkljucna pristojnost sodišca izkljucna pristojnost sodišca pristojnost sodišca, ki je po zakonu edino mo­goca za dolocene spore, ant. izbirna pristojnost sodišca izvršitveno kaznivo, škodno dejanje ant. opustitveno kaznivo, škodno dejanje opustitveno kaznivo, škodno dejanje ant. izvršitveno kaznivo, škodno dejanje klerik posveceni služabnik v cerkvi, ant. laik laik vernik, ki ni klerik, ant. klerik kovinska vrednost npr. kovancev; kovinska veljava, ant. papirnata veljava papirnata veljava dejstvo, da zakonito placilno sredstvo, npr. bankovec ali državni denar, v notranji in zunanji trgovini ni zamenljivo, ant. kovinska veljava kriti cek cek, za katerega je zagotovljeno izplacilo, ant. nekriti cek nekriti cek za katerega ni zagotovljeno placilo, izplacilo, ant. kriti cek nepokriti cek ant. kriti cek napadalni prid. ki se nanaša na napad: napadalni nacrt; napadalna vojna ant. obrambna vojna obrambna vojna ant. napadalna vojna ozka razlaga predpisa razlaga, ki oži vsebino predpisa, sin. restriktivna razlaga predpisa, ant. široka razlaga predpisa ekstenzivna razlaga predpisa ki širi vsebino predpisa, sin. široka razlaga predpisa, ant. restriktivna razlaga predpisa restriktivna razlaga predpisa ki oži vsebino predpisa, sin. ozka razlaga predpisa, ant. ekstenzivna razlaga predpisa široka razlaga predpisa razlaga, ki širi vsebino predpisa, sin. ekstenzivna razlaga predpisa, ant. ozka razlaga predpisa prosece sodišce sodišce, ki prosi drugo sodišce ali drug organ za pravno pomoc, ant. zaprošeno sodišce zaprošeno sodišce sodišce, ki ga drugo sodišce prosi za pravno pomoc, ant. prosece sodišce 8.6.2.2 Slovaropisne pripombe 1. Protipomenke so vecinoma navedene parno. 2. Pri enakovrednih sopomenkah (najpogosteje neprevzetih parih k pre­vzetim), ki sem jih v popisu protipomenk upoštevala, protipomenke pogosto niso izkazane, npr. ekstabulirati ima protipomenko intabuli­rati in sopomenko vknjižiti, ki pa nima navedene protipomenke. 3. Nekatere pridevniške iztocnice so v nedolocni obliki, ker gre za kakovostne pridevnike, npr. lojalen in nelojalen v zvezah lojalen državljan in nelojalen državljan.103 4. Vse terminološke zveze nimajo razlag, npr. gospodujoce zemljišce in služece zemljišce. 8.6.2.3 Protipomenski pari V protipomenskem razmerju so: 59 parov terminov in dva para neter­minov. Termini v protipomenskem razmerju: alografna oporoka – holografna oporoka anglo-ameriški pravni sistem – kontinentalni pravni sistem antedatirati – postdatirati 103 S tem problemom se je ukvarjala ena od pregledovalk. Slovar je zastavljen razme­roma široko. V njem so tudi splošni izrazi in z njimi kakovostni pridevniki, npr. lojalen državljan, eksemplifikativen ipd. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... anticipativni – dekurzivni ascendenca – descendenca ascendent – descendent asertorna prisega – promisorna prisega avtonomija – heteronomija avtonomna carinska tarifa – konvencijska carinska tarifa avtonomni – heteronomni bližnji sorodnik – daljni sorodnik civilna pravna oseba – družbena pravna oseba dedukcija – indukcija deduktivni – induktivni (deduktivna metoda dokazovanja – induktivna metoda dokazovanja) delitev oblasti – enotnost oblasti deljena oblast – enotna oblast deljeni delovni cas – nedeljeni delovni cas delni akcept – polni akcept denacionalizacija – nacionalizacija denacionalizacija – podružbljenje* denacionalizacija – podržavljenje derivativna pridobitev pravice – originarna pridobitev pravice determiniranost – indeterminiranost determinizem – indeterminizem devalvacija denarja – revalvacija denarja devalvirati denar – revalvirati denar dispozitivno pravo – kongentno pravo dnevno delo – nocno delo dobroverni posestnik – nedobroverni posestnik dolžnik* – upnik eksogamija – endogamija ekstabulacija – intabulacija ekstabulacija – vknjižba* ekstabulirati – intabulirati ekstabulirati – vknjižiti* ekstenzivna razlaga predpisa – restriktivna razlaga predpisa enostavno kaznivo dejanje – sestavljeno kaznivo dejanje genus – species gibka ustava – toga ustava gibki predpis – togi predpis gornji dom parlamenta – spodnji dom parlamenta gospodujoca stvar – služeca stvar gospodujoce zemljišce – služece zemljišce imperativno navodilo – instruktivno navodilo imperativno navodilo – pojasnilno navodilo izbirna pristojnost sodišca – izkljucna pristojnost sodišca izršitveno kaznivo, škodno dejanje – opustitveno kaznivo, škodno dejanje izvedena pridobitev pravice – izvirna pridobitev pravice klerik – laik kongentno pravo – popustljivo pravo kovinska veljava – papirnata veljava kriti cek – nekriti cek kriti cek – nepokriti cek nacelo dispozitivnosti – nacelo oficialnosti napadalna vojna – obrambna vojna ozka razlaga predpisa – široka razlaga predpisa prosece sodišce – zaprošeno sodišce teorija o akcesornosti udeležbe – teorija o samostojnosti udeležbe* trojna delitev oblasti – enotnost oblasti Neterminološki zvezi v protipomenskem odnosu: eksemplifikativno naštevanje – taksativno naštevanje lojalen državljan – nelojalen državljan 8.6.2.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti V protipomenskem razmerju je 20 parov enobesednih protipomenk (3 glagolske, 15 samostalniških in 2 pridevniški) (anticipativni – dekurzivni, avtonomni – heteronomni), 26 dvobesednih (24 samo­stalniških besednih zvez iz samostalnika in levega pridevniškega pojasnila, 1 samostalniška besedna zveza z desnim prilastkom, 1 glagolska besedna zveza), 15 tro- ali vecbesednih protipomenskih parov (12 samostalniških besednih zvez s pridevniškim pojasnilom (civilna pravna oseba – družbena pravna oseba), 1 samostalniška besedna zveza z desnim pojasnilom iz samostalniške besedne zveze z desnim predložnim pojasnilom (teorija o akcesornosti udeležbe – teorija o samostojnosti udeležbe) in 1 nesimetricni par: iz samostalni­ške besedne zveze z levim pridevniškim in desnim samostalniškim in iz samostalniške besedne zveze z desnim prilastkom (trojna deli-tev oblasti – enotnost oblasti)). Dejansko protipomensko razmerje pa tvorijo naslednji leksemi ozi­roma nosilci protipomenskosti: Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Samostalniški pari: akcesornost – samostojnost ascendenca – descendenca ascendent – descendent avtonomija – heteronomija dedukcija – indukcija delitev – enotnost denacionalizacija – nacionalizacija denacionalizacija – podržavljenje denacionalizacija – podružbljenje determiniranost – indeterminiranost Pridevniški pari: alografni – holografni anglo-ameriški – kontinentalni anticipativni – dekurzivni asertorni – promisorni avtonomni – heteronomni avtonomni – konvencijski bližnji – daljni civilni – družbeni deduktivni – induktivni deljeni – enotni deljeni – nedeljeni delni – polni derivativni – originarni dispozitivni – kongentni dnevni – nocni dobroverni – nedobroverni eksemplifikativen – taksativen ekstenzivni – restriktivni Glagolski pari: antedatirati – postdatirati devalvirati – revalvirati determinizem – indeterminizem devalvacija – revalvacija dispozitivnost – oficialnost dolžnik – upnik eksogamija – endogamija ekstabulacija – intabulacija ekstabulacija – vknjižba genus – species klerik – laik trojna delitev – enotnost enostavni – sestavljeni gibki – togi (2-krat) gornji – spodnji gospodujoci – služeci (2-krat) imperativni – instruktivni imperativni – pojasnilni izbirni – izkljucni izršitveni – opustitveni izvirni – izvedeni kongentni – popustljivi kovinski – papirnati kriti – nekriti kriti – nepokriti lojalen – nelojalen napadalni – obrambni ozki – široki proseci – zaprošeni ekstabulirati – intabulirati ekstabulirati – vknjižiti Ce upoštevamo še sopomenska razmerja, je v Pravnem terminološkem slovarju navedenih 61 parov nosilcev protipomenskosti: 20 parov sa­mostalnikov, 37 parov pridevnikov in 4 glagolski pari. Nosilci proti­pomenskosti so najpogosteje pridevniki kot pojasnila samostalnikov, tem sledijo samostalniki brez pojasnil in glagoli brez pojasnil. Vecina leksemov v protipomenskem odnosu ima simetricno zgradbo. Protipomenski pari po izvoru: • neprevzeti (24): bližnji – daljni, delitev – enotnost, deljeni – enotni, deljeni – nedeljeni, delni – polni, dnevni – nocni, dobroverni – nedobroverni, dolžnik – upnik, enostavni – sestavljeni, gibki – togi (2-krat), gornji – spodnji, gospodujoci – služeci (2-krat), izbirni – izkljucni, izršitveni – opustitveni, izvirni – iz­vedeni, kovinski – papirnati, kriti – nepokriti, kriti – nekriti, napadalni – obrambni, ozki – široki, proseci – zaprošeni, trojna delitev – enotnost; • prevzeti (27): alografni – holografni, antedatirati – postdatirati, anticipativni – dekur­zivni, ascendenca – descendenca, ascendent – descendent, asertorni – pro-misorni, avtonomija – heteronomija, avtonomni – konvencijski, avtonomni – heteronomni, dedukcija – indukcija, deduktivni – induktivni, denaciona­lizacija – nacionalizacija, determiniranost – indeterminiranost, determini­zem – indeterminizem, devalvacija – revalvacija, devalvirati – revalvirati, dispozitivni – kongentni, dispozitivnost – oficialnost, eksemplifikativen – taksativen, eksogamija – endogamija, ekstabulacija – intabulacija, ekstabu­lirati – intabulirati, ekstenzivni – restriktivni, genus – species, imperativni – instruktivni, klerik – laik, originarni – derivativni; • prevzeti z neprevzeto predpono (1): lojalen – nelojalen; • mešani (9): akcesornost – samostojnost, anglo-ameriški – kontinentalni, civilni – druž­beni, denacionalizacija – podržavljenje, denacionalizacija – podružbljenje, ekstabulacija – vknjižba, ekstabulirati – vknjižiti, imperativni – pojasnilni, kongentni – popustljivi. Prevzetih protipomenskih parov je malo manj kot polovica – 27, nepre­vzetih – 24, mešanih – 9 in prevzeti par, v katerem ima ena prevzeta protipomenka neprevzeto predpono. Prevzete protipomenke so interna­cionalizmi latinskega ali grškega izvora. Glede na tvorbo so v protipo­menskem razmerju: • raznokorenski samostalniki (10 parov): akcesornost – samostojnost, delitev – enotnost, denacionalizacija – podrža­vljenje, denacionalizacija – podružbljenje, dispozitivnost – oficialnost, dol­žnik – upnik, ekstabulacija – vknjižba, genus – species, klerik – laik, trojna delitev – enotnost; Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... • enakokorenska sestavljena samostalnika s protipomenskima pred­ponama (5 parov): ascendenca – descendenca, ascendent – descendent, dedukcija – indukcija, devalvacija – revalvacija, ekstabulacija – intabulacija; • enakokorenska sestavljena samostalnika, od katerih ima eden pro-tipomensko predpono (3 pari): denacionalizacija – nacionalizacija, determiniranost – indeterminiranost, determinizem – indeterminizem; • raznokorenski pridevniki (30 parov): anglo-ameriški – kontinentalni, anticipativni – dekurzivni, asertorni – promisorni, avtonomni – konvencijski, bližnji – daljni, civilni – družbeni, deljeni – enotni, delni – polni, dispozitivni – kongentni, dnevni – nocni, eksemplifikativen – taksativen, ekstenzivni – restriktivni, enostavni – se­stavljeni, gibki – togi (2-krat), gornji – spodnji, gospodujoci – služeci (2-krat), imperativni – instruktivni, imperativni – pojasnilni, izbirni – izkljucni, izršitveni – opustitveni, izvirni – izvedeni, kovinski – papirnati, kriti – nepokriti, napadalni – obrambni, originarni – derivativni, ozki – široki, popustljivi – kongentni, proseci – zaprošeni; • enakokorenska sestavljena pridevnika s protipomenskima predpo­ nama (1 par): deduktivni – induktivni; • enakokorenska sestavljena pridevnika, od katerih ima eden proti­pomensko predpono (4 pari): deljeni – nedeljeni, dobroverni – nedobroverni, kriti – nekriti, lojalen – nelojalen; • enakokorenska sestavljena glagola s protipomenskima predpona- ma (2 para): devalvirati – revalvirati, ekstabulirati – intabulirati; • raznokorenska sestavljena glagola s protipomenskima predponama (1 par): ekstabulirati – vknjižiti; • samostalniški podredni zloženki z razlicnim prvim delom (2 para): eksogamija – endogamija, avtonomija – heteronomija; • pridevniški podredni zloženki z razlicnim prvim delom (2 para): avtonomni – heteronomni, alografni – holografni; • glagolski podredni zloženki z razlicnima prvima deloma (1 par): antedatirati – postdatirati. Preglednica 25: Predpone sestavljenk in prvih delov zloženk po številu, izvoru, parnosti ne… nedeljeni – deljeni nedobroverni – dobroverni nepokriti – kriti nekriti – kriti nelojalen – lojalen de… --denacionalizacija – nacionalizacija eks… – v… ekstabulirati – vknjižiti de… – po… denacionalizacija – podružbljenje denacionalizacija – podržavljenje a… – de… ascendenca – descendenca ascendent – descendent de… – in… dedukcija – indukcija deduktivni – induktivni determiniranost – indeterminiranost determinizem – indeterminizem de… – re… devalvacija – revalvacija devalvirati – revalvirati eks… – in… ekstabulacija – intabulacija ekstabulirati – intabulirati Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Prevzeta prva dela zloženk: 4 pari, 5 primerov ekso… – endo… eksogamija – endogamijaalo… – holo… alografni – holografniavto… – hetero… avtonomija – heteronomijaavtonomni – heteronomni ante… – post…antedatirati – postdatirati V Pravnem terminološkem slovarju so predpone sestavljenk in prvi deli po­drednih zloženk prevzeti internacionalizmi latinskega in grškega izvora, neprevzeta je samo predpona ne…, ki se vecinoma dodaja neprevzetim ko­renom. Zanimivi so pari, ki jih sestavljajo prevzeta in neprevzeta predpona. 8.6.2.5 Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih 1. Popolna protipomenskost deljeni – nedeljeni kriti – nekriti determiniranost – indeterminiranost kriti – nepokriti determinizem – indeterminizem lojalen – nelojalen dobroverni – nedobroverni 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost akcesornost – samostojnost alografni – holografni anglo-ameriški – kontinentalni avtonomija – heteronomija avtonomni – heteronomni avtonomni – konvencijski civilni – družbeni delitev – enotnost deljeni – enotni delni – polni dispozitivni – kongentni dispozitivnost – oficialnost dnevni – nocni eksemplifikativni – taksativni enostavni – sestavljeni genus – species (= skupni – individualni) gibki – togi (3-krat) gospodujoci – služeci (2-krat) imperativni – instruktivni imperativni – pojasnilni izbirni – izkljucni izršitveni – opustitveni izvirni – izvedeni klerik – laik kovinski – papirnati napadalni – obrambni originarni – derivativni ozki – široki popustljivi – kongentni restriktivni – ekstenzivni (trojna) delitev – enotnost 3. Nasprotnodejanjska protipomenskost ekstabulirati – vknjižiti ekstabulacija – vknjižba ekstabulacija – intabulacija ekstabulirati – intabulirati 4. Nasprotnoprocesna protipomenskost dedukcija – indukcija denacionalizacija – podržavljenje deduktivni – induktivni devalvacija – revalvacija denacionalizacija – nacionalizacija devalvirati – revalvirati denacionalizacija – podružbljenje 5. Nasprotnosmerna protipomenskost ascendenca – descendenca ascendent – descendent 6. Nasprotnopoložajna protipomenskost bližnji – daljni eksogamija – endogamija gornji – spodnji 7. Nasprotnocasna protipomenskost antedatirati – postdatirati anticipativni – dekurzivni asertorni – promisorni 8. Nasprotnoosebna protipomenskost dolžnik – upnik proseci – zaprošeni Vec kot polovica protipomenskih razmerij (34) temelji na nasprotni la-stnosti. V to kategorijo sodijo raznokorenski pridevniki in samostalni­ki. Prevladujejo pridevniki. Doloceni pari, ki so uvršceni sem, so v protipomenskem razmerju samo v dolocenih besednih zvezah oziroma zaradi izrazite zavesti, da gre za razlicne, ne ravno nasprotne stvari. Ti pari so izrazito sobesedil­ni, v drugih besednih zvezah niso protipomenke, npr. anglo-ameriški – kontinentalni (pravni sistem), kovinski – papirnati, delni – polni. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Par kovinski – papirnati je v protipomenskem razmerju samo, ce se nanaša na denar, kjer sta ti dve možnosti. Ce bi rekli kovinski list – papirnati list, ne gre za protipomenskost, saj so možnosti še druge. List, ki ni kovinski, ni nujno papirnati, tudi vsak nekovinski list ni papirnati. Lahko je iz sljude, furnirja ipd. Vprašanje protipomenskosti se pojavlja tudi pri trojna delitev – enotnost. Ce zanikamo netrojna delitev, je to lahko enotnost, lahko je na štiri vrste, na dve. Protipomenskost se lahko realizira samo v doloce­nih zvezah in pravno dolocenem pomenu. Pri nekaterih kot protipomenka oznacenih terminih je težko dolo-citi vrsto protipomenskosti, ker v razlagah ni dovolj podatkov: teorija o akcesornosti udeležbe – teorija o samostojnosti udeležbe. V popolnem protipomenskem razmerju je 7 parov. Sestavljajo jih brez­predponski izrazi in izrazi s predpono, ki pomeni ne, zlasti pridevniki. Razmeroma veliko (7) je nasprotnoprocesnih protipomenk. Izra­žajo se s samostalniki, glagoli in pridevniki. Protipomenskost navadno temelji na razmerju predpon: de- – in-, de… – re…, de… – po… ali pa ima predpono samo en izraz protipomenskega para. Nasprotnoprocesni termini izražajo zlasti naslednja nasprotja: spremeniti kaj – vzpostaviti staro stanje (nacionalizacija – denacionalizacija), spremeniti na dolo-cen nacin – spremeniti na nasproten nacin (devalvacija – revalvacija), uporabljati pri delu dolocen nacin – uporabljati nasproten nacin (de­dukcija – indukcija). Nasprotna dejanja izražajo štirje pari protipomenk. Nasprotno­dejanjskost se izraža z enakokorenskimi glagoli in glagolniki z na­sprotnopomenskimi predponami: eks… – v… in eks… – in…. Ra-znokorenskost se pojavlja takrat, ko sta v paru izvorno razlicna izraza (ekstabulacija – vknjižba). K nasprotnopoložajnim protipomenkam so uvršceni trije raznoko­renski pari: dva pridevniška in en samostalniški. Nasprotnocasne so prav tako tri protipomenke: en par glagolov in dva para pridevnikov. To razmerje lahko tvorijo raznokorenski izrazi ali enakokorenske sestavljenke s predponami, ki izražajo nasprotni cas (antedatirati – postdatirati). Nasprotnosmerno razmerje izražata dva para iz iste besedne dru­žine: en par enakokorenskih pridevnikov in en par enakokorenskih sa­mostalnikov. Protipomenskost izražata predponska para: a- – de-. V Pravnem terminološkem slovarju sta navedena tudi dva para na­sprotnoosebnih (tradicionalno imenovane konverzivne) protipomenk. Sestavljata ju raznokorenska samostalnika (dolžnik – upnik) in dva ena­korenska pridevniška izraza (proseci - zaprošeni), tvorjena iz deležnikov na -c in -n. 8.6.2.6Zakljucek Pravni terminološki slovar vsebuje raznovrstne protipomenke. Izhaja iz tradicije slovenskega slovaropisja, da se protipomenke izkazujejo, kot avtorji pa so sodelovali pravniki z znanjem klasicnih jezikov. Glede na to, da je pri njegovi koncni obdelavi sodelovalo vec leksikografov, bi pricakovali še vecjo urejenost, ki pa je ni bilo mogoce v razmeroma kratkem casu doseci, saj ni bilo racunalniških programov za obdelavo gradiva. 8.6.3 Protipomenke v Poskusnem snopicu Bibliotekarskega ter­minološkega slovarja (1996) in v Bibliotekarskem termi­nološkem slovarju (2009) Bibliotekarska stroka sodi med starejše na Slovenskem. Delo za biblio­tekarski slovar se je zacelo leta 1987, cez devet let je izšel Poskusni snopic in leta 2009 slovar. V Poskusnem snopicu je bilo objavljenih 587 ošte­vilcenih slovarskih sestavkov, v slovarju pa 6520. Bibliotekarski termi­nološki slovar je razlagalni, normativni in prevodni. Pri njegovi zasnovi je ob bibliotekarskih strokovnjakih sodeloval tudi leksikograf Stane Suhadolnik, glavni organizator dela za SSKJ, kasneje in do konca pa ena od sourednic SSKJ Zvonka Leder. Poskusni snopic je ocenila Polona Gantar (1997). V oceni je posebej pohvalila navajanje protipomenk in dodala (nerazumljivo) pojasnilo: [...] medtem ko je pohvale vredna uvedba protipomenk (za oznako ant.), ki tudi same nastopajo kot samostojne iztocnice. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Navajanje protipomenk je slovenska slovaropisna tradicija, saj jih vsebu­jejo terminološki slovarji, ki so izšli pred poskusnim snopicem, SSKJ, Pleteršnikov slovar idr. Prikazovanje protipomenk pa mora biti parno. Veljavnejša je avtoricina trditev, da se na ta nacin […] uporabnik seznani s konkretnimi pomenskimi odnosi, raz­ vidnejša pa je tudi sistemskost terminoloških poimenovanj v stroki (Gantar 1997: 217–218). Avtorica ni opravila kriticnega pretresa prikazovanja protipomenk. V Poskusnem snopicu je navedenih 40 protipomenk, v slovarju pa je po uvodu (str. 14) 208 povezav med protipomenkami. Vecina protipo­menk iz Poskusnega snopica je upoštevana tudi v slovarju, vcasih z delo-ma ali v celoti drugacno razlago. 8.6.3.1 Slovarski sestavki s protipomenkami v Poskusnem snopicu V Poskusnem snopicu so kot protipomenke prikazani naslednji pari: ama­terska knjižnicarka – poklicna knjižnicarka, amaterski knjižnicar – po­klicni knjižnicar, centralizirana knjižnica – decentralizirana knjižnica, citalniška izposoja – izposoja na dom, deskriptivni izvlecek – kriticni iz­vlecek, fina abeceda – groba abeceda, notranja abeceda – groba abeceda, izbirna bibliografija – izcrpna bibliografija, javna knjižnica – zasebna knjižnica, kopija – izvirnik, kopija – original, objektivna osebna bibli­ografija – subjektivna osebna bibliografija, plagiat – izvirnik, plagiat – original, plagiat – izvirno besedilo, izposojevalna knjižnica – prezencna knjižnica, primarna bibliografija – sekundarna bibliografija, prosti pri-stop – pultni sistem, specializirana knjižnica – splošna knjižnica, splošna knjižnica – specialna knjižnica, splošna knjižnica – strokovna knjižnica, splošna znanstvena knjižnica – specialna knjižnica, specialna citalnica – splošna citalnica, tekoca bibliografija – zakljucena bibliografija. 8.6.3.2 Slovaropisne pripombe Slovarski sestavki v Poskusnem snopicu izkazujejo nekaj slovaropisnih nedoslednosti, tudi v zvezi s protipomenskostjo: 1. Nekatere iztocnice imajo po zgledu SSKJ t. i. sklicevalno razlago, ki pa ne izkazuje nasprotnega pomena in je zato neprimerna: amaterska knjižnicarka ženska oblika od amaterski knjižnicar poklicna knjižnicarka ženska oblika od poklicni knjižnicar 2. Razlage protipomenk niso simetricne: fina abeceda abecedna razvrstitev po vseh crkah iztocnice in nato besed, ki sooblikujejo znacnico, geslo, naslov groba abeceda razvrstitev iztocnic po zacetni crki 3. Vcasih je sistem zapleten in sopomenskost in protipomenskost ni­sta ustrezno izkazani, npr. splošna knjižnica, specialna knjižnica, strokovna knjižnica in splošna znanstvena knjižnica. V sopomen­skem odnosu sta: specialna in strokovna knjižnica (ki imata ena­ki definiciji), v protipomenskem pa: splošna knjižnica s specialno knjižnico in strokovno knjižnico (ki imata nasprotni definiciji). Pri splošni znanstveni knjižnici, ki ima svojo definicijo, se pojavi pro-tipomenka specialna knjižnica, ki sistem podre. 4. Parno navajanje protipomenk ni dosledno, vendar so take napake raz­meroma redke: citalniška izposoja nima protipomenke izposoja na dom. 8.6.3.3 Protipomenski pari v Poskusnem snopicu V Poskusnem snopicu so navedeni naslednji protipomenski pari: amaterska knjižnicarka – poklicna knjižnicarka amaterski knjižnicar – poklicni knjižnicar centralizirana knjižnica – decentralizirana knjižnica citalniška izposoja – izposoja na dom deskriptivni izvlecek – kriticni izvlecek fina abeceda / S:104 notranja abeceda – groba abeceda izbirna bibliografija – izcrpna bibliografija javna knjižnica – zasebna knjižnica kopija – izvirnik / S: original 104 Oznaka S pomeni enakovredno sopomenko. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... objektivna osebna bibliografija – subjektivna osebna bibliografija plagiat – izvirnik, original, izvirno besedilo (protipomenka ni navedena) izvirnik / S: original – kopija izposojevalna knjižnica – prezencna knjižnica primarna bibliografija – sekundarna bibliografija prosti pristop – pultni sistem specializirana knjižnica – splošna knjižnica splošna knjižnica – specialna knjižnica / S: strokovna knjižnica splošna znanstvena knjižnica – specialna knjižnica (nima protipomenke splošna znanstvena knjižnica) specialna citalnica – splošna citalnica tekoca bibliografija – zakljucena bibliografija Ker je slovar bolj dodelan kot Poskusni snopic, bodo podrobneje anali­zirane protipomenke, navedene v slovarju. 8.6.3.4 Protipomenke v Bibliotekarskem terminološkem slovarju V Bibliotekarskem terminološkem slovarju so v protipomenskem odno­su naslednji pari terminov: analiticna klasifikacija klasifikacijski sistem, zasnovan na nespremenljivih odnosih med pojmi, razredi, ki prehaja od splošnega k posebnemu s pomocjo hierarhicnih odnosov; ant. sinteticna klasifikacija sinteticna klasifikacija klasifikacijski sistem, v katerem se formalni odnosi med klasifikacijskimi oznakami dolocajo pri klasificiranju in se klasifikacij-ska oznaka sintetizira s spajanjem posameznih klasifikacijskih oznak, npr. hierarhicna klasifikacija; ant. analiticna klasifikacija avtomatizirani katalog katalog, pri katerem so podatki vneseni in dostopni z racunalnikom; sin. elektronski katalog, racunalniški katalog; ant. klasicni katalog elektronski katalog katalog, pri katerem so podatki vneseni in dostopni z racunalnikom; sin. avtomatizirani katalog, racunalniški katalog; ant. klasicni katalog racunalniški katalog katalog, pri katerem so podatki vneseni in dostopni z racunalnikom; sin. avtomatizirani katalog, elektronski katalog; ant. klasicni katalog klasicni katalog katalog, pri katerem so podatki vneseni in neposredno do-stopni na kataložnih listkih, v knjigi; ant. avtomatizirani katalog (manjkata protipomenki elektronski katalog in racunalniški katalog) avtomatsko indeksiranje izbor kljucnih besed iz besedila, dokumenta s po­mocjo racunalnika brez sodelovanja cloveka; sin. racunalniško indeksiranje; ant. intelektualno indeksiranje racunalniško indeksiranje izbor kljucnih besed iz besedila, dokumenta s pomocjo racunalnika brez sodelovanja cloveka; sin. avtomatsko indeksiranje; ant. intelektualno indeksiranje intelektualno indeksiranje indeksiranje, ki ga opravi clovek s svojim inte­lektualnim delom; ant. avtomatsko indeksiranje avtorizirani objavljen z avtorjevim oziroma avtoricinim ali založnikovim dovoljenjem ali sodelovanjem, npr. avtorizirana izdaja, avtorizirani clanek, avtorizirani prevod; ant. neavtorizirani neavtorizirani ki je objavljen brez avtorjevega oziroma avtoricinega ali za­ložnikovega dovoljenja, npr. neavtorizirana izdaja, neavtorizirani prevod; ant. avtorizirani anonim 1. delo, pri katerem avtor ni znan ali ni ugotovljen ali je naveden s krip­tonimom ali apelativom; sin. anonimno delo (1); ant. avtorsko delo (1) 2. delo vec kot treh primarnih avtorjev; sin. anonimno delo (2); ant. avtorsko delo (2) anonimno delo 1. delo, pri katerem avtor ni znan ali ni ugotovljen ali je naveden s kriptonimom ali apelativom; sin. anonim (1); ant. avtorsko delo (1) 2. delo vec kot treh primarnih avtorjev; sin. anonim (2); ant. avtorsko delo (2); avtorsko delo 1. delo enega ali vec znanih avtorjev oziroma avtoric; ant. anonimno delo (1) 2. delo najvec treh primarnih avtorjev oziroma avtoric; ant. anonimno delo (2) 3. delo, ki ga lahko avtor oziroma avtorica ali nosilec oziroma nosilka pravic zavaruje in uveljavlja pravice iz njega; ant. delo brez avtorskih pravic delo brez avtorskih pravic v pravu delo, ki postane splošno dobro in ga je mogoce uporabljati, izvajati, izdati brez dovoljenja; ant. avtorsko delo (3) amaterska knjižnicarka ženska, ki nepoklicno dela v knjižnici; ant. poklic­na knjižnicarka poklicna knjižnicarka ženska, ki je strokovno usposobljena za delo v knji­žnici in je v njej redno zaposlena; ant. amaterska knjižnicarka amaterski knjižnicar oseba, ki nepoklicno dela v knjižnici; ant. poklicni knjižnicar poklicni knjižnicar oseba, ki je strokovno usposobljena za delo v knjižnici in je v njej redno zaposlena; ant. amaterski knjižnicar bralec kdor v knjižnici uporablja knjižnicne storitve in knjižnicno gradivo; sin. knjižnicni uporabnik, uporabnik knjižnice, knjižnicni obiskovalec, obis-kovalec knjižnice, uporabnik; ant. nebralec nebralec oseba, ki v knjižnico ne zahaja; ant. bralec Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... knjižnicni uporabnik kdor v knjižnici uporablja knjižnicne storitve in knjižnicno gradivo (nima protipomenke) uporabnik knjižnice kdor v knjižnici uporablja knjižnicne storitve in knji­žnicno gradivo (nima protipomenke) knjižnicni obiskovalec kdor v knjižnici uporablja knjižnicne storitve in knjižnicno gradivo (nima protipomenke) obiskovalec knjižnice kdor v knjižnici uporablja knjižnicne storitve in knjižnicno gradivo (nima protipomenke) bralka je iztocnica, nima protipomenke, pa tudi iztocnice nebralka ni. brezplacna storitev knjižnicna storitev, do katere imajo uporabniki knji­žnice pravico brez placila nadomestila, npr. uporaba citalnice, izposoja; ant. placljiva storitev placljiva storitev knjižnicna storitev, ki jo morajo uporabniki knjižnice placati, npr. fotokopiranje; ant. brezplacna storitev centralizirana knjižnica vec knjižnic s skupnim upravnim in strokovnim vodenjem; ant. decentralizirana knjižnica decentralizirana knjižnica knjižnica, katere delovne ali organizacijske enote poslujejo na vec lokacijah; ant. centralizirana knjižnica centralizirana obdelava obdelava knjižnicnega gradiva na enem mestu za vec knjižnic; ant. decentralizirana obdelava decentralizirana obdelava obdelava knjižnicnega gradiva, ki se dogovorno opravlja v vec sodelujocih knjižnicah; ant. centralizirana obdelava centralizirana podatkovna zbirka podatkovna zbirka, organizirana tako, da jo na enem racunalniku gradi vec organizacij, knjižnic; ant. distri­buirana podatkovna zbirka distribuirana podatkovna zbirka podatkovna zbirka, sestavljena iz vec na razlicnih racunalnikih shranjenih datotek, po katerih je mogoce socasno po­izvedovanje; ant. centralizirana podatkovna zbirka centralizirana postavitev knjižnicnega gradiva postavitev knjižnicne­ga gradiva ene knjižnice na eni lokaciji; ant. decentralizirana postavitev knjižnicnega gradiva decentralizirana postavitev knjižnicnega gradiva postavitev knjižnicnega gradiva ene knjižnice na vec lokacijah, v vec skladišcih, zbirkah; ant. cen­tralizirana postavitev knjižnicnega gradiva citalniška izposoja izposojanje knjižnicnega gradiva za uporabo v citalnici; ant. izposoja na dom izposoja na dom izposoja za uporabo zunaj knjižnice; ant. citalniška izposoja clan knjižnice kdor je vclanjen v knjižnico; ant. neclan knjižnice neclan knjižnice kdor ni vclanjen v knjižnico; ant. clan knjižnice damnatur cenzorjeva prepoved natisa dolocenega dela; ant. imprimatur imprimatur cenzurna ali predstojnikova odobritev, da se delo lahko natisne; ant. damnatur crkovni podatek podatek, ki ga predstavljajo znaki abecede; ant. številski podatek (manjka protipomenka numericni podatek) numericni podatek podatek, ki ga predstavljajo števke; sin. številski poda­tek; ant. crkovni podatek številski podatek podatek, ki ga predstavljajo števke; sin. numericni poda­tek; ant. crkovni podatek datirani opremljen z datumom, navadno nastanka, npr. datirana listina; ant. nedatirani nedatirani ki je brez navedbe datuma, navadno nastanka, npr. nedatirana listina; ant. datirani deskriptor pri vsebinski obdelavi standardizirana predmetna oznaka za dolocen pojem v tezavru; ant. nedeskriptor nedeskriptor pri vsebinski obdelavi predmetna oznaka, ki jo tezaver ali slovar deskriptorjev oznacujeta kot neustrezno in napotujeta k deskriptorju; ant. deskriptor dinamicna podatkovna zbirka podatkovna zbirka, v kateri se podatki spreminjajo, popravljajo, dopolnjujejo in/ali vanjo dodajajo novi zapisi, npr. racunalniški katalog, telefonski imenik; ant. staticna podatkovna zbirka staticna podatkovna zbirka podatkovna zbirka, v kateri ostajajo podatki nespremenjeni in se vanjo novi zapisi ne vkljucujejo, npr. zbirka na cedero-mu; ant. dinamicna podatkovna zbirka dinamicni podatek podatek, ki se zaradi svoje narave in/ali vsebine pogosto spreminja, npr. borzni tecaji, vremenski podatki; ant. staticni podatek staticni podatek podatek, ki se zaradi svoje narave in/ali vsebine ne spremi­nja, npr. stvarni naslov; ant. dinamicni podatek domaca knjiga knjiga, ki je izšla v državi, v kateri je knjižnica, ki jo kupi, obdela; ant. tuja knjiga (manjka protipomenka inozemska knjiga) tuja knjiga knjiga, ki je izšla zunaj države, v kateri je knjižnica, ki jo kupi, obdela; sin. inozemska knjiga; ant. domaca knjiga inozemska knjiga knjiga, ki je izšla zunaj države, v kateri je knjižnica, ki jo kupi, obdela; sin. tuja knjiga; ant. domaca knjiga Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... domaca literatura publikacije, ki so izšle v državi, v kateri je knjižnica, ki jih kupuje, obdeluje; ant. tuja literatura (manjka protipomenka inozemska literatura) tuja literatura publikacije, ki so izšle zunaj države, v kateri je knjižnica, ki jih kupuje, obdeluje; sin. inozemska literatura; ant. domaca literatura inozemska literatura publikacije, ki so izšle zunaj države, v kateri je knjižnica, ki jih kupuje, obdeluje; sin. tuja literatura; ant. domaca litera­tura domaci uporabnik uporabnik, ki pripada maticni inštituciji knjižnice, na­vadno specialne, visokošolske; ant. zunanji uporabnik zunanji uporabnik uporabnik, ki ne pripada maticni inštituciji knjižnice; ant. domaci uporabnik dvostranski tisk tisk po obeh straneh lista; ant. enostranski tisk enostranski tisk tisk samo po eni strani lista; ant. dvostranski tisk enostavna predmetna oznaka predmetna oznaka, ki sestoji iz ene besede; ant. sestavljena predmetna oznaka sestavljena predmetna oznaka predmetna oznaka, ki sestoji iz dveh ali vec besed, npr. zgodovina filozofije; ant. enostavna predmetna oznaka enostavna znacnica predmetna znacnica, ki sestoji iz ene besede; ant. se­stavljena znacnica sestavljena znacnica predmetna znacnica, ki sestoji iz vec kot ene besede; ant. enostavna znacnica enostavni deskriptor deskriptor, ki sestoji samo iz ene besede; ant. sestavl­jeni deskriptor sestavljeni deskriptor deskriptor, ki sestoji iz besedne zveze (nima navedene protipomenke) enostavni podatek podatek, ki sestoji iz enega podatkovnega elementa; ant. sestavljeni podatek sestavljeni podatek podatek, ki sestoji iz dveh ali vec podatkovnih elemen­tov; ant. enostavni podatek enostavni vrstilec vrstilec, ki navadno sestoji samo iz glavnega in privesnega vrstilca; ant. sestavljeni vrstilec sestavljeni vrstilec vrstilec, sestavljen iz kombinacije glavnih vrstilcev, pri­vesnih vrstilcev in oznak, ki niso iz klasifikacijskega sistema; ant. enostavni vrstilec enostavno geslo geslo, ki sestoji iz ene same besede, navadno samostalnika, npr. Nanos, katalog; ant. sestavljeno geslo, sestavljena predmetna oznaka (zadnja protipomenka ne sodi sem) sestavljeno geslo geslo, sestavljeno iz dveh ali vec besed, npr. sociologija kul­ture; sin. vecbesedno geslo; ant. enostavna predmetna oznaka (ne sodi sem), enostavno geslo vecbesedno geslo geslo, sestavljeno iz dveh ali vec besed, npr. sociologija kulture; sin. sestavljeno geslo (manjka protipomenka enostavno geslo) enostavna predmetna oznaka predmetna oznaka, ki sestoji iz ene besede; ant. sestavljena predmetna oznaka sestavljena predmetna oznaka predmetna oznaka, ki sestoji iz dveh ali vec besed, npr. zgodovina filozofije; ant. enostavna predmetna oznaka enostavno iskanje iskanje z uporabniškim vmesnikom, ki je namenjen manj vešcim uporabnikom in ki v iskalnem obrazcu ponuja le iskanje po nekaj pomembnejših poljih; ant. zahtevno iskanje zahtevno iskanje iskanje z uporabniškim vmesnikom, ki je namenjen bolj vešcim uporabnikom, v iskalnem obrazcu ponuja iskanje po vseh iskalnih poljih, in navadno omogoca tudi iskanje z ukaznim nacinom; prim. enostavno iskanje (protipomenka ni navedena) enouporabniška namestitev namestitev uporabniškega programa, ki omo­goca delo enega samega uporabnika hkrati; ant. vecuporabniška namestitev vecuporabniška namestitev namestitev uporabniškega programa, ki omogo-ca delo vecjega števila uporabnikov hkrati; ant. enouporabniška namestitev fina abeceda abecedna razvrstitev po vseh crkah iztocnice in nato besed, ki sooblikujejo znacnico, geslo, naslov; sin. notranja abeceda; ant. groba abeceda notranja abeceda abecedna razvrstitev po vseh crkah iztocnice in nato besed, ki sooblikujejo znacnico, geslo, naslov; sin. fina abeceda, stroga abeceda; ant. groba abeceda (stroga abeceda nima enake definicije kot notranja abeceda) stroga abeceda razvrstitev znacnic, gesel, naslovov tako, da je upoštevana abe­ceda vseh crk in zaporedje drugih dogovorjenih znakov; sin. notranja abeceda; ant. groba abeceda (notranja abeceda nima enake definicije kot stroga abeceda) groba abeceda abecedna razvrstitev po zacetni crki iztocnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda, stroga abeceda, notranja abeceda fina klasifikacija podrobno razvršcanje pojmov, publikacij, dokumentov na­vadno v najožje podrazrede v klasifikacijskem sistemu; ant. groba klasifikacija groba klasifikacija okvirno razvršcanje pojmov, publikacij, dokumentov navadno v hierarhicno nadrejene razrede in obširnejše razrede v klasifika­cijskem sistemu; ant. fina klasifikacija Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... genericni naslov naslov, ki je privzet po zvrsti publikacije, npr. Adresar, Bilten, Letopis, Statut; sin. vrstni naslov; ant. izraziti naslov vrstni naslov naslov, ki je privzet po zvrsti publikacije, npr. Adresar, Bilten, Koledar, Letopis, Statut; sin. genericni naslov; ant. izraziti naslov izraziti naslov prepoznaven stvarni naslov; ant. genericni naslov (manjka protipomenka vrstni naslov) hierarhicni odnos razmerje nadrejenosti in podrejenosti med deskriptorji; ant. nehierarhicni odnos nehierarhicni odnos odnos med deskriptorji, ki temelji na semanticnih po­vezavah brez nadrejenosti in podrejenosti; ant. hierarhicni odnos105 interni katalog katalog, namenjen knjižnicnim delavcem in naceloma ni dostopen javnosti; ant. javni katalog javni katalog katalog, namenjen uporabnikom knjižnice; ant. interni katalog irelevantni neustrezen glede na informacijsko vprašanje, npr. nerelevanten dokument, podatek, zadetek; sin. nerelevantni; ant. relevantni nerelevantni ki je neustrezen glede na informacijsko vprašanje, npr. nerele­vanten dokument, podatek, zadetek; sin. irelevantni; ant. relevantni relevantni ki je ustrezen glede na informacijsko vprašanje, npr. relevantni dokument, podatek, zadetek; ant. irelevantni (manjka protipomenka nere­levantni) izbirna bibliografija bibliografija, ki popisuje bibliografske enote, izbrane po dodatnem kriteriju, npr. glede na vsebino, pomembnost, aktualnost, na­membnost, cas; ant. izcrpna bibliografija izcrpna bibliografija bibliografija, ki v okviru izbranega kriterija vkljucu­je bibliografske enote kar se da popolno; ant. izbirna bibliografija izkušeni uporabnik uporabnik, ki ima izkušnje z uporabo sistemov za po­izvedovanje, znanje o njihovi uporabi in zato uporablja zahtevno iskanje; ant. neizkušeni uporabnik neizkušeni uporabnik uporabnik, ki nima izkušenj s poizvedovanjem, zato uporablja enostavno iskanje; ant. izkušeni uporabnik izposojevalna knjižnica knjižnica, ki izposoja knjižnicno gradivo za upo­rabo zunaj svojih prostorov; ant. prezencna knjižnica prezencna knjižnica knjižnica, katere knjižnicno gradivo se uporablja samo v njenih prostorih; ant. izposojevalna knjižnica 105 Hierarhicni odnos in nehierarhicni odnos bi morala imeti enako razlagalno besedo. Enako velja za relevantni, irelevantni in nerelevantni. javna knjižnica knjižnica, financirana iz javnih sredstev, ki opravlja javno službo; ant. zasebna knjižnica zasebna knjižnica knjižnica, ki je zasebna lastnina, navadno namenjena doloceni skupini uporabnikov, npr. družinska, plemiška knjižnica; ant. jav­na knjižnica knjižno gradivo tiskani besedilni in slikovni zapisi intelektualne in/ali umetniške vsebine, navadno v obliki knjige; ant. neknjižno gradivo neknjižno gradivo gradivo, pri katerem glavni nosilec sporocila ni tiskano besedilo in/ali nima oblike knjige, npr. kartografsko, notno gradivo, elek­tronski vir; ant. knjižno gradivo kontrolirani izraz predmetna oznaka iz kontroliranega slovarja, npr. deskriptor; ant. nekontrolirani izraz nekontrolirani izraz predmetna oznaka, ki je izbrana poljubno in ni v kontroliranem slovarju, npr. kljucna beseda; ant. kontrolirani izraz kontrolirano indeksiranje indeksiranje z uporabo predpisanega seznama indeksiranih izrazov, npr. tezavra, geslovnika, klasifikacijskega sistema; ant. prosto indeksiranje prosto indeksiranje indeksiranje s poljubno izbranimi besedami brez usklajevanja z nekim indeksirnim sistemom; ant. kontrolirano indeksiranje konvencionalna publikacija publikacija, pri kateri za uporabo niso po­trebni posebni tehnicni pripomocki, npr. knjiga, casopis, plakat; ant. nekon­vencionalna publikacija nekonvencionalna publikacija publikacija v obliki in na nosilcu, ki zah­teva za prikaz, branje uporabo posebnih tehnicnih pripomockov; ant. kon­vencionalna publikacija konvencionalni dokument dokument, zapisan v obliki in na nosilcu, ki omogoca njegovo uporabo brez posebnih tehnicnih pripomockov; ant. nekon­vencionalni dokument nekonvencionalni dokument dokument, zapisan v obliki in na nosilcu, ki zahteva za prikaz, branje uporabo posebnih tehnicnih pripomockov; ant. konvencionalni dokument konvencionalni vir informacijski vir, pri katerem za uporabo niso potrebni tehnicni pripomocki; ant. nekonvencionalni vir nekonvencionalni vir informacijski vir, pri katerem je za uporabo potreben poseben tehnicni pripomocek; ant. konvencionalni vir konvencionalno gradivo knjižnicno gradivo v obliki in na nosilcu, ki omogoca njegovo uporabo brez tehnicnih pripomockov; ant. nekonvencionalno gradivo Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... nekonvencionalno gradivo gradivo v obliki in na nosilcu, ki zahteva za pri­kaz, branje uporabo posebnih tehnicnih sredstev; ant. konvencionalno gradivo konvencionalno iskanje iskanje v informacijskih virih brez uporabe teh­nicnih pripomockov; ant. nekonvencionalno iskanje nekonvencionalno iskanje iskanje v informacijskih virih z uporabo tehnic­nih pripomockov; ant. konvencionalno iskanje majuskula velika crka; sin. verzalka; ant. minuskula verzalka velika crka; sin. majuskula; ant. minuskula minuskula mala crka; ant. majuskula (manjka protipomenka verzalka) nadrejeni izraz deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno nadrejen drugemu izrazu z bolj specificnim pomenom, npr. naravoslovje – fizika; sin. širši izraz; ant. podrejeni izraz (manjka protipomenka ožji izraz) širši izraz deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno nadrejen dru­gemu izrazu z bolj specificnim pomenom, npr. naravoslovje – fizika; sin. nadrejeni izraz; ant. ožji izraz (manjka protipomenka podrejeni izraz) ožji izraz deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno podrejen izrazu s širšim, bolj splošnim pomenom, npr. fizika – naravoslovje; sin. podrejeni izraz; ant. širši izraz (manjka protipomenka nadrejeni izraz) podrejeni izraz deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno podrejen izrazu s širšim, bolj splošnim pomenom, npr. fizika – naravoslovje; sin. ožji izraz; ant. nadrejeni izraz (manjka protipomenka širši izraz) navpicna lega oznaka položaja slicic na mikrofilmu, diafilmu, pri katerem je daljša stranica okvira pravokotna na robove filma; ant. vodoravna lega vodoravna lega oznaka položaja slicic na mikrofilmu, diafilmu, pri kate-rem je daljša stranica okvira vzporedna z robovi filma; ant. navpicna lega negativ posnetek, navadno na filmu, na katerem so obrnjene barvne vredno­sti, npr. zamenjani bela in crna barva; ant. pozitiv pozitiv posnetek, navadno na fotografskem papirju, ki ima enake barve kot izvirnik; ant. negativ negativ film film, na katerem so posnetki z obrnjenimi barvnimi vrednost-mi, npr. bela in crna barva sta zamenjani; ant. pozitiv film pozitiv film film, na katerem posnetki ohranijo barvne vrednosti; ant. ne­gativ film neobdelano gradivo gradivo, ki je v postopku pridobivanja knjižnicnega gra-diva prispelo v knjižnico, vendar še caka na obdelavo; ant. obdelano gradivo obdelano gradivo knjižnicno gradivo, ki je inventarizirano, katalogizira-no, vsebinsko opredeljeno, opremljeno in postavljeno v skladišce, prosti pri-stop; ant. neobdelano gradivo neobjavljeni dokument dokument, ki se v tiskani ali kako drugace razmno­ženi obliki ne pojavi v javnosti; ant. objavljeni dokument objavljeni dokument dokument, ki je v tiskani, kako drugace razmnoženi ali elektronski obliki dostopen javnosti; ant. neobjavljeni dokument neobvezni element bibliografskega opisa element bibliografskega opisa, ki po dolocilih katalogizacijskih pravil v bibliografskem opisu lahko manjka; ant. obvezni element bibliografskega opisa obvezni element bibliografskega opisa element bibliografskega opisa, ki po dolocilih katalogizacijskih pravil v bibliografskem opisu ne sme manjkati; ant. neobvezni element bibliografskega opisa neobvezno polje polje, ki po dolocilih pravilnika za vnos, racunalniško ob-delavo podatkov lahko ostane neizpolnjeno; ant. obvezno polje obvezno polje polje, ki po dolocilih pravilnika za vnos, racunalniško obde­lavo podatkov ne sme ostati neizpolnjeno; ant. neobvezno polje neoštevilcene strani strani, ki niso oznacene z zaporednimi številkami, cr­kami; ant. oštevilcene strani oštevilcene strani strani, ki so oznacene z zaporednimi številkami, crkami v enem ali vec nizih; ant. neoštevilcene strani neoštevilceni listi listi, ki niso oznaceni z zaporednimi številkami, crkami; ant. oštevilceni listi oštevilceni listi listi, ki so oznaceni z zaporednimi številkami, crkami v enem ali vec nizih; ant. neoštevilceni listi nepaginirani ki ni oznacen z zaporednimi številkami, crkami strani; ant. paginirani paginirani ki je oznacen z zaporednimi številkami, crkami strani; ant. ne­paginirani nepertinentni ki je neustrezen glede na komunikacijsko potrebo; ant. pertinentni pertinentni ki je ustrezen glede na komunikacijsko potrebo; ant. nepertinentni neposredna odgovornost odgovornost za konkretno opisovano delo, ne pa za delo predhodnik, npr. odgovornost prevajalca; ant. posredna odgovornost posredna odgovornost odgovornost za delo, po katerem je nastalo neko novo delo, npr. odgovornost za roman, po katerem je nastala dramatizacija; prim. neposredna odgovornost (protipomenka ni navedena, pac pa prim.) nepovezani zapis racunalniška zapisa za isto bibliografsko enoto, ki sta isto-casno v lokalnem katalogu in v vzajemni podatkovni zbirki, vendar logicno nista povezana; ant. povezani zapis Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... povezani zapis 1. racunalniški zapisi, ki so med seboj v hierarhicnem od­nosu; ant. nepovezani zapis (ant. je napacno naveden pri tem pomenu, de­jansko sodi k drugemu pomenu) 2. racunalniška zapisa za isto bibliografsko enoto, ki sta istocasno v lokalnem katalogu in v vzajemni podatkovni zbirki in sta logicno povezana (manjka protipomenka) nepremicna policnica policnica, ki je postavljena na stalni višini in se je ne da premikati; ant. premicna policnica premicna policnica policnica, ki se lahko zaradi varcevanja s prostorom v polici premakne navzgor ali navzdol glede na format nanjo postavljenega knjižnicnega gradiva; ant. nepremicna policnica neredno izhajanje izhajanje serijske publikacije v casovnih intervalih, ki niso v skladu s predvidenimi; ant. redno izhajanje redno izhajanje izhajanje serijske publikacije v predvidenih casovnih inter-valih; ant. redno izhajanje nerelevantnost neustreznost glede na informacijsko vprašanje; ant. relevantnost relevantnost ustreznost glede na informacijsko vprašanje, npr. stopnja rele­vantnosti; ant. nerelevantnost nesamostojna bibliografska enota vsak od delov maticne publikacije, ki ga za potrebe bibliografskega opisa in/ali dosegljivosti identificira na­slov publikacije, v kateri je objavljen, npr. clanek v serijski publikaciji, prispevek v zborniku, skladba na zvocnem CD-ju; sin. sestavni del; ant. samostojna bibliografska enota (manjka protipomenka samostojna katalo­gizacijska enota) sestavni del vsak od delov maticne publikacije, ki ga za potrebe bibliograf­skega opisa in/ali dosegljivosti identificira naslov publikacije, v kateri je ob-javljen, npr. clanek v serijski publikaciji, prispevek v zborniku, skladba na zvocnem CD-ju; sin. nesamostojna bibliografska enota; sin. nesamostojna bibliografska enota; ant. samostojna bibliografska enota (manjka protipo­menka samostojna katalogizacijska enota) samostojna bibliografska enota publikacija, ki izide samostojno, navadno z lastnim impresumom; sin. samostojna katalogizacijska enota; ant. nesamo­stojna bibliografska enota (manjka protipomenka sestavni del) samostojna katalogizacijska enota publikacija, ki izide samostojno, nava­dno z lastnim impresumom; sin. samostojna bibliografska enota; ant. nesa­mostojna bibliografska enota (manjka protipomenka sestavni del) nesamostojna knjižnica knjižnica, ki deluje kot organizacijska in/ali de­lovna enota v okviru ustanove, zavoda, podjetja; ant. samostojna knjižnica samostojna knjižnica knjižnica, ki je organizirana kot ustanova, zavod; ant. nesamostojna knjižnica nesignirani ki še ni opremljen s signaturo, npr. nesignirana knjiga; ant. signirani signirani ki je opremljen s signaturo, npr. signirana knjiga; ant. nesigni­rani nesprejeti izraz pojem, ki je v dolocenem indeksirnem sistemu oznacen kot neustrezen in se namesto njega uporablja sprejeti izraz, na katerega se napoti z rabi ali glej; ant. sprejeti izraz sprejeti izraz pojem, ki je v dolocenem indeksirnem sistemu dovoljen, pred­pisan; ant. nesprejeti izraz neštevilceni ki je brez zaporednih številk, crk, npr. neštevilcena knjižna zbirka; ant. številceni številceni oznacen z zaporednimi številkami, crkami, npr. številcena zbir­ka; sin. oštevilceni; ant. neštevilceni oštevilceni oznacen z zaporednimi številkami, crkami, npr. oštevilcena zbirka; sin. številceni (protipomenka ni navedena) nevezana knjiga knjižni blok, ki ni obdan in povezan s platnicami in hrb-tom; ant. vezana knjiga vezana knjiga knjižni blok, ki je obdan in povezan s platnicami in hrbtom; ant. nevezana knjiga nezadovoljena informacijska zahteva informacijsko vprašanje, na katero uporabnik knjižnice ni dobil zadostnega števila dovolj kakovostnih, relevan­tnih informacij; ant. zadovoljena informacijska zahteva zadovoljena informacijska zahteva informacijsko vprašanje, na katero je dobil uporabnik knjižnice zadostno število dovolj kakovostnih, relevantnih informacij; ant. nezadovoljena informacijska zahteva nezakljuceni integrirni vir integrirni vir, pri katerem se spremembe, dopol­nila stapljajo v novo celoto in se od prejšnjih vsebin jasno ne locujejo, konec izhajanja pa ni predviden, npr. spletna stran, podatkovna zbirka, tiskana publikacija z nevezanimi listi; ant. zakljuceni integrirani vir zakljuceni integrirni vir integrirni vir, ki se spreminja in dopolnjuje v do-locenem casovnem obdobju s predvidenim koncem izhajanja, npr. spletna stran dogodka, ki se z njim tudi sklene; ant. nezakljuceni integrirni vir nezdružljivi ki se logicno in tehnicno ne more povezovati, združevati z dru­gimi sistemi, napravami, npr. nezdružljivi podatki, nezdružljiva racunal­niška oprema; ant. združljivi združljivi ki se lahko logicno in tehnicno povezuje, združuje z drugimi sis-temi, napravami, npr. združljivi podatki, združljiva racunalniška oprema; ant. nezdružljivi Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... nezdružljivost podatkov nezmožnost povezovanja, združevanja, prenosa podatkov v druge sisteme zaradi razlike v formatu racunalniško citljivega zapisa, v programski opremi, npr. nezdružljivost bibliografskih podatkov; ant. združljivost podatkov združljivost podatkov zmožnost povezovanja, združevanja, prenosa po­datkov v druge sisteme, ker so usklajeni glede formata racunalniško citljivega zapisa, programske opreme, npr. združljivost bibliografskih podatkov; ant. nezdružljivost podatkov odprto obmocje obmocje v knjižnici, ki je dostopno vsem obiskovalcem, tudi neclanom knjižnice; ant. zaprto obmocje zaprto obmocje obmocje v knjižnici, ki je dostopno samo clanom knjižnice z izkaznico, navadno elektronsko, ali samo osebju knjižnice; ant. odprto obmocje paradigmatski odnos odnos med pojmoma, razredoma, ki je vzpostavljen že v strukturi dokumentacijskega jezika; ant. sintagmatski odnos sintagmatski odnos odnos med pojmoma, razredoma, ki se vzpostavi pri indeksiranju in pred tem ni natancno dolocen v strukturi dokumentacijskega jezika; ant. paradigmatski odnos pisna informacija pojasnilo, odgovor, obvestilo, sporocilo o doloceni stvari, vprašanju v pisni obliki; ant. ustna informacija ustna informacija izreceno, nenapisano pojasnilo, odgovor, obvestilo, sporo-cilo o doloceni stvari, vprašanju; ant. pisna informacija plagiat kar je od drugod prevzeto in objavljeno, prikazano kot lastno; ant. original; prim. izvirnik, izvirno besedilo original delo v obliki in jeziku nastanka; sin. izvirnik, izvirno delo, ant. plagiat izvirnik delo v obliki in jeziku nastanka; sin. original, izvirno delo (proti­pomenka ni navedena) izvirno delo delo v obliki in jeziku nastanka; sin. izvirnik, original (proti­pomenka ni navedena) premicna postavitev spremenljivo mesto, na katerem je postavljen kak kos knji­žnicnega gradiva, npr. pri postavitvi v prostem dostopu; ant. stalna postavitev stalna postavitev stalno mesto, na katerem je postavljen kak kos knjižnic­nega gradiva, npr. v postavitvi po tekoci številki; ant. premicna postavitev izposojevalna knjižnica knjižnica, ki izposoja knjižnicno gradivo za upo­rabo zunaj svojih prostorov; ant. prezencna knjižnica prezencna knjižnica knjižnica, katere knjižnicno gradivo se uporablja samo v njenih prostorih; ant. izposojevalna knjižnica primarna bibliografija bibliografija, v kateri so bibliografske enote popisa­ne neposredno po gradivu; ant. sekundarna bibliografija sekundarna bibliografija bibliografija, v kateri so opisi bibliografskih enot prevzeti iz drugih virov, npr. bibliografij, knjižnicnih katalogov; ant. pri­marna bibliografija prosta signatura signatura, ki še ni bila dodeljena in jo je zato enoti knji­žnicnega gradiva mogoce dodeliti; ant. zasedena signatura zasedena signatura signatura, ki je že bila dodeljena enoti knjižnicnega gradiva in je zato ni mogoce ponovno dodeliti; ant. prosta signatura prosti pristop ureditev knjižnice, pri kateri ima uporabnik dostop do knji­žnicnega gradiva in si ga sam izbira; ant. pultni sistem pultni sistem ureditev knjižnice, pri kateri uporabnik nima dostopa do knjižnicnega gradiva, ampak mu ga posreduje knjižnicar pri izposojeval­nem pultu; ant. prosti pristop podatkovna zbirka z direktnim dosegom podatkovna zbirka, pri kateri je dostop do vsakega posameznega zapisa mogoc neposredno; ant. sekvencna podatkovna zbirka sekvencna podatkovna zbirka podatkovna zbirka, pri kateri je dostop do vsakega posameznega zapisa mogoc le s predhodnim zaporednim branjem vseh zapisov pred njim; ant. podatkovna zbirka z direktnim dosegom splošna knjižnica knjižnica, ki razpolaga s knjižnicnim gradivom razlic­nih vrst in strok; ant. specialna knjižnica, strokovna knjižnica specialna knjižnica knjižnica, ki je omejena na knjižnicno gradivo in informacije dolocene vrste ali specialno strokovno podrocje; sin. strokovna knjižnica; ant. splošna knjižnica strokovna knjižnica knjižnica, ki je omejena na knjižnicno gradivo in in-formacije dolocene vrste ali na specialno strokovno podrocje; sin. specialna knjižnica; ant. splošna knjižnica specialna citalnica citalnica, v kateri je na razpolago knjižnicno gradivo posebne zbirke, npr. glasbena, kartografska citalnica; ant. splošna citalnica splošna citalnica citalnica, v kateri je na razpolago po vrsti ali stroki raz-licno knjižnicno gradivo; ant. specialna citalnica rocni papir papir v listih, izdelan z rocnim postopkom in sušen na zraku; ant. strojni papir strojni papir papir v listih, polah in zvitkih, izdelan s strojnim postopkom; ant. rocni papir Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... tekoca bibliografija bibliografija, ki izhaja v dolocenih casovnih presled­kih in popisuje zlasti nove dokumente, publikacije, npr. tedenska, mesecna, letna bibliografija; ant. zakljucena bibliografija zakljucena bibliografija bibliografija, katere izhajanje velja za koncano; ant. tekoca bibliografija umetni jezik 1. sistem znakov, simbolov, številskih oznak ali besed, bese­dnih zvez iz kontroliranega slovarja za oznacevanje vsebine 2. take oznake, sintakticno združene v iskalni izraz; ant. naravni jezik naravni jezik (protipomenka ni navedena, ampak prim. umetni jezik) 8.6.3.5 Slovaropisne pripombe 1. V Bibliotekarskem terminološkem slovarju bi bilo izkazanih vec kot 200 protipomenskih razmerij, ce bi bile navedene pri enako­vrednih sopomenkah vse protipomenke. Vecinoma je zapisana po ena protipomenka. Primer: nesamostojna bibliografska enota ima protipomenko samostojna bibliografska enota, ne pa proti­pomenke samostojna katalogizacijska enota, ki jo prinese druga sopomenka, tudi sestavni del bi imel po tej logiki ob protipomen­ki samostojna bibliografska enota še samostojno katalogizacijsko enoto ipd. 2. V nekaj primerih je protipomenka oznacena s primerjaj, ne pa z ant. (plagiat – original). 3. Enkrat sta pri obeh terminih od para navedeni napacni protipo­menki (enostavno geslo – sestavljeno geslo). 4. Redko sopomenske definicije niso enake (notranja abeceda in stro­ga abeceda). 5. K slabostim slovarja bi lahko šteli, da so iztocnice tudi sami pri­devniki, sicer v dolocni obliki, npr.: avtorizirani, neavtorizirani, kot zgledi pa so lahko tudi v nedolocni obliki. 8.6.3.6Protipomenski pari V protipomenskem odnosu so naslednji termini. Upoštevane so samo enakovredne sopomenke: analiticna klasifikacija – sinteticna klasifikacija avtomatizirani katalog – klasicni katalog elektronski katalog – klasicni katalog racunalniški katalog – klasicni katalog avtomatsko indeksiranje – intelektualno indeksiranje racunalniško indeksiranje – intelektualno indeksiranje avtorizirani – neavtorizirani anonim (1. in 2. pomen) – avtorsko delo (1. in 2. pomen) anonimno delo (1. in 2. pomen) – avtorsko delo (1. in 2. pomen) avtorsko delo (3. pomen) – delo brez avtorskih pravic amaterska knjižnicarka – poklicna knjižnicarka amaterski knjižnicar – poklicni knjižnicar bralec – nebralec brezplacna storitev – placljiva storitev centralizirana knjižnica – decentralizirana knjižnica centralizirana obdelava – decentralizirana obdelava centralizirana podatkovna zbirka – distribuirana podatkovna zbirka centralizirana postavitev knjižnicnega gradiva – decentralizirana postavi­tev knjižnicnega gradiva citalniška izposoja – izposoja na dom clan knjižnice – neclan knjižnice crkovni podatek – številski podatek crkovni podatek – numericni podatek damnatur – imprimatur datirani – nedatirani deskriptor – nedeskriptor dinamicna podatkovna zbirka – staticna podatkovna zbirka dinamicni podatek – staticni podatek domaca knjiga – tuja knjiga domaca knjiga – inozemska knjiga domaca literatura – tuja literatura domaca literatura – inozemska literatura domaci uporabnik – zunanji uporabnik dvostranski tisk – enostranski tisk enostavna predmetna oznaka – sestavljena predmetna oznaka enostavna znacnica – sestavljena znacnica enostavni deskriptor – sestavljeni deskriptor* enostavni podatek – sestavljeni podatek enostavni vrstilec – sestavljeni vrstilec Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... enostavno geslo – sestavljeno geslo enostavno geslo – vecbesedno geslo* enostavna predmetna oznaka – sestavljena predmetna oznaka enostavno iskanje – zahtevno iskanje* (protipomenka navedena kot prim.) enouporabniška namestitev – vecuporabniška namestitev fina abeceda – groba abeceda notranja abeceda – groba abeceda stroga abeceda – groba abeceda fina klasifikacija – groba klasifikacija genericni naslov – izraziti naslov vrstni naslov – izraziti naslov hierarhicni odnos – nehierarhicni odnos interni katalog – javni katalog irelevantni – relevantni nerelevantni – relevantni* izbirna bibliografija – izcrpna biblografija izkušeni uporabnik – neizkušeni uporabnik izposojevalna knjižnica – prezencna knjižnica javna knjižnica – zasebna knjižnica knjižno gradivo – neknjižno gradivo kontrolirani izraz – nekontrolirani izraz kontrolirano indeksiranje – prosto indeksiranje konvencionalna publikacija – nekonvencionalna publikacija konvencionalni dokument – nekonvencionalni dokument konvencionalni vir – nekonvencionalni vir konvencionalno gradivo – nekonvencionalno gradivo konvencionalno iskanje – nekonvencionalno iskanje majuskula – minuskula verzalka – minuskula nadrejeni izraz – podrejeni izraz ožji izraz – širši izraz – navpicna lega – vodoravna lega negativ – pozitiv negativ film – pozitiv film neobdelano gradivo – obdelano gradivo neobjavljeni dokument – objavljeni dokument neobvezni element bibliografskega opisa – obvezni element bibliografskega opisa neobvezno polje – obvezno polje neoštevilcene strani – oštevilcene strani neoštevilceni listi – oštevilceni listi nepaginirani – paginirani nepertinentni – pertinentni neposredna odgovornost – posredna odgovornost* nepovezani zapis – povezani zapis nepremicna policnica – premicna policnica neredno izhajanje – redno izhajanje nerelevantnost – relevantnost nesamostojna bibliografska enota – samostojna bibliografska enota sestavni del – samostojna bibliografska enota samostojna katalogizacijska enota – nesamostojna bibliografska enota nesamostojna knjižnica – samostojna knjižnica nesignirani – signirani nesprejeti izraz – sprejeti izraz neštevilceni – številceni neštevilceni – oštevilceni* nevezana knjiga – vezana knjiga nezadovoljena informacijska zahteva – zadovoljena informacijska zahteva nezakljuceni integrirni vir – zakljuceni integrirni vir nezdružljivi – združljivi nezdružljivost podatkov – združljivost podatkov odprto obmocje – zaprto obmocje paradigmatski odnos – sintagmatski odnos pisna informacija – ustna informacija plagiat – original premicna postavitev – stalna postavitev izposojevalna knjižnica – prezencna knjižnica primarna bibliografija – sekundarna bibliografija prosta signatura – zasedena signatura prosti pristop – pultni sistem podatkovna zbirka z direktnim dosegom – sekvencna podatkovna zbirka splošna knjižnica – specialna knjižnica splošna knjižnica – strokovna knjižnica specialna citalnica – splošna citalnica rocni papir – strojni papir tekoca bibliografija – zakljucena bibliografija umetni jezik – naravni jezik* 8.6.3.7 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilec protipomenskosti 1. Protipomenski pari glede na število besed: Prevladujejo dvo- ali vecbesedni pari protipomenk. Enobesednih je 18 parov, in sicer 10 pridevnikov in 8 samostalniških terminov. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... Enobesedne iztocnice (pridevniki in samostalniki): avtorizirani – neavtorizirani nezdružljivi – združljivi datirani – nedatirani bralec – nebralec irelevantni – relevantni damnatur – imprimatur nepaginirani – paginirani deskriptor – nedeskriptor nepertinentni – pertinentni majuskula – minuskula nerelevantni – relevantni negativ – pozitiv nesignirani – signirani nerelevantnost – relevantnost neštevilceni – oštevilceni plagiat – original neštevilceni – številceni verzalka – minuskula Samostalniške besedne zveze: amaterska knjižnicarka – poklicna knjižnicarka amaterski knjižnicar – poklicni knjižnicar analiticna klasifikacija – sinteticna klasifikacija anonimno delo – avtorsko delo (1. pomen) anonimno delo – avtorsko delo (2. pomen) avtomatizirani katalog – klasicni katalog avtomatsko indeksiranje – intelektualno indeksiranje brezplacna storitev – placljiva storitev centralizirana knjižnica – decentralizirana knjižnica centralizirana obdelava – decentralizirana obdelava centralizirana podatkovna zbirka – distribuirana podatkovna zbirka centralizirana postavitev knjižnicnega gradiva – decentralizirana postavi­tev knjižnicnega gradiva clan knjižnice – neclan knjižnice crkovni podatek – numericni podatek crkovni podatek – številski podatek dinamicna podatkovna zbirka – staticna podatkovna zbirka dinamicni podatek – staticni podatek domaca knjiga – inozemska knjiga domaca knjiga – tuja knjiga domaca literatura – inozemska literatura domaca literatura – tuja literatura domaci uporabnik – zunanji uporabnik dvostranski tisk – enostranski tisk elektronski katalog – klasicni katalog enostavna predmetna oznaka – sestavljena predmetna oznaka enostavna znacnica – sestavljena znacnica enostavni deskriptor – sestavljeni deskriptor enostavni podatek – sestavljeni podatek enostavni vrstilec – sestavljeni vrstilec enostavno geslo – sestavljeno geslo enostavno geslo – vecbesedno geslo enostavno iskanje – zahtevno iskanje enouporabniška namestitev – vecuporabniška namestitev fina abeceda – groba abeceda fina klasifikacija – groba klasifikacija genericni naslov – izraziti naslov hierarhicni odnos – nehierarhicni odnos interni katalog – javni katalog izbirna bibliografija – izcrpna biblografija izkušeni uporabnik – neizkušeni uporabnik izposojevalna knjižnica – prezencna knjižnica javna knjižnica – zasebna knjižnica knjižnicni obiskovalec – nebralec knjižnicni uporabnik – nebralec knjižno gradivo – neknjižno gradivo kontrolirani izraz – nekontrolirani izraz kontrolirano indeksiranje – prosto indeksiranje konvencionalna publikacija – nekonvencionalna publikacija konvencionalni dokument – nekonvencionalni dokument konvencionalni vir – nekonvencionalni vir konvencionalno gradivo – nekonvencionalno gradivo konvencionalno iskanje – nekonvencionalno iskanje nadrejeni izraz – podrejeni izraz navpicna lega – vodoravna lega negativ film – pozitiv film neobdelano gradivo – obdelano gradivo neobjavljeni dokument – objavljeni dokument neobvezni element bibliografskega opisa – obvezni element bibliografskega opisa neobvezno polje – obvezno polje neoštevilcene strani – oštevilcene strani neoštevilceni listi – oštevilceni listi neposredna odgovornost – posredna odgovornost nepovezani zapis – povezani zapis nepremicna policnica – premicna policnica neredno izhajanje – redno izhajanje nerelevantnost – relevantnost nesamostojna bibliografska enota – samostojna bibliografska enota nesamostojna knjižnica – samostojna knjižnica nesprejeti izraz – sprejeti izraz nevezana knjiga – vezana knjiga Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... nezadovoljena informacijska zahteva – zadovoljena informacijska zahteva nezakljuceni integrirni vir – zakljuceni integrirni vir nezdružljivost podatkov – združljivost podatkov notranja abeceda – groba abeceda obiskovalec knjižnice – nebralec odprto obmocje – zaprto obmocje paradigmatski odnos – sintagmatski odnos pisna informacija – ustna informacija povezani zapis – nepovezani zapis premicna postavitev – stalna postavitev primarna bibliografija – sekundarna bibliografija prosta signatura – zasedena signatura prosti pristop – pultni sistem racunalniški katalog – avtomatizirani katalog racunalniško indeksiranje – intelektualno indeksiranje rocni papir – strojni papir sestavljeno geslo – vecbesedno geslo sestavni del – samostojna bibliografska enota specialna citalnica – splošna citalnica splošna knjižnica – specialna knjižnica splošna knjižnica – strokovna knjižnica stroga abeceda – groba abeceda širši izraz – ožji izraz tekoca bibliografija – zakljucena bibliografija umetni jezik – naravni jezik uporabnik knjižnice – nebralec vrstni naslov – izraziti naslov Nekaj parov je tudi nesimetricnih: anonim (1. pomen) – avtorsko delo (1. pomen) anonim (2. pomen) – avtorsko delo (2. pomen) avtorsko delo (3. pomen) – delo brez avtorskih pravic citalniška izposoja – izposoja na dom knjižnicni obiskovalec – nebralec knjižnicni uporabnik – nebralec obiskovalec knjižnice – nebralec podatkovna zbirka z direktnim dosegom – sekvencna podatkovna zbirka uporabnik knjižnice – nebralec 2. Dejansko protipomensko razmerje pa tvorijo oziroma nosilci proti­pomenskosti so naslednji leksemi ali deli leksemov: Samostalniški pari (15): bralec – nebralec clan – neclan damnatur – imprimatur deskriptor – nedeskriptor majuskula – minuskula negativ – pozitiv (2-krat) Pridevniški pari (100): amaterski – poklicni (2-krat) analiticni – sinteticni anonimni – avtorski (2-krat) avtomatizirani – klasicni avtomatski – intelektualni avtorizirani – neavtorizirani brezplacni – placljiv centralizirani – decentralizirani centralizirani – distribuirani crkovni – numericni crkovni – številski datirani – nedatirani dinamicni – staticni (2-krat) domaci – inozemski (2-krat) domaci – tuji (2-krat) domaci – zunanji dvostranski – enostranski elektronski – klasicni enostavni – sestavljeni (8-krat) enostavni – vecbesedni enostavni – zahtevni enouporabniški – vecuporabniški fini – grobi (2-krat) genericni – izraziti hierarhicni – nehierarhicni interni – javni irelevantni – relevantni izbirni – izcrpni izkušeni – neizkušeni izposojevalni – prezencni nerelevantnost – relevantnost nezdružljivost – združljivost plagiat – original uporabnik – nebralec (2-krat) obiskovalec – nebralec (2-krat) verzalka – minuskula javni – zasebni knjižni – neknjižni kontrolirani – nekontrolirani kontrolirani – prosti konvencionalni – nekonvencionalni majuskula – minuskula nadrejeni – podrejeni navpicni – vodoravni neobdelani – obdelani neobjavljeni – objavljeni neobvezni – obvezni (2-krat) neoštevilceni – oštevilceni (2-krat) nepaginirani – paginirani nepertinentni – pertinentni neposredni – posredni nepremicni – premicni neredni – redni nerelevantni – relevantni nesamostojni – samostojni (2-krat) nesignirani – signirani nesprejeti – sprejeti neštevilceni – številceni neštevilceni – oštevilceni nevezani – vezani nezadovoljeni – zadovoljeni nezakljuceni – zakljuceni nezdružljivi – združljivi notranji – grobi odprti – zaprti paradigmatski – sintagmatski Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... pisni – ustni sestavljeni – vecbesedni povezani – nepovezani sestavni – samostojni premicni – stalni specialni – splošni (2-krat) primarni – sekundarni splošni – strokovni prosti – pultni strogi – grobi prosti – zasedeni širši – ožji racunalniški – intelektualni tekoci – zakljuceni racunalniški – klasicni umetni – naravni rocni – strojni vrstni – izraziti Mešani pari: avtorski – brez avtorskih pravic citalniški – na dom z direktnim dosegom – sekvencni anonim – avtorski (2-krat) V dejanskem protipomenskem razmerju je vec kot 100 pridev­niških parov, 15 samostalniških, 5 parov je sestavljenih mešano: eden od samostalnikov ima levi pridevniški prilastek, drugi desni prilastek iz predloga in samostalnika. 1 par, ki se ponovi 2-krat, je nesimetricen, saj ga sestavljata samostalnik in samostalnik z levim prilastkom (anonim – avtorsko delo). 3 nesimetricni protipomenski leksemi so sestavljeni iz pridevnika in samostalniške besedne zveze iz samostalnika, pridevnika in predloga. 3. Pari nosilcev protipomenskosti po izvoru: • neprevzeti (64): bralec – nebralec, brezplacni – placljiv, citalniški – na dom (domski), clan – neclan, crkovni – številski, domaci – tuji (2-krat), domaci – zunanji, dvo­stranski – enostranski, enostavni – sestavljeni (8-krat), enostavni – vecbesedni, enostavni – zahtevni, enouporabniški – vecuporabniški, izbirni – izcrpni, izkušeni – neizkušeni, javni – zasebni, knjižni – neknjižni, nadrejeni – podrejeni, navpicni – vodoravni, neobdelani – obdelani, neobjavljeni – objavljeni, neobvezni – obvezni (2-krat), neoštevilceni – oštevilceni (2-krat), neposredni – posredni, nepremicni – premicni, neredni – redni, nesamo­stojni – samostojni (2-krat), nesprejeti – sprejeti, neštevilceni – številceni, neštevilceni – oštevilceni, nevezani – vezani, nezadovoljeni – zadovoljeni, nezakljuceni – zakljuceni, nezdružljivi – združljivi, nezdružljivost – zdru­žljivost, notranji – grobi, obiskovalec – nebralec (2-krat), odprti – zaprti, pisni – ustni, povezani – nepovezani, premicni – stalni, prosti – pultni, prosti – zasedeni, rocni – strojni, sestavni – samostojni, splošni – strokovni, strogi – grobi, širši – ožji, tekoci – zakljuceni, umetni – naravni, uporabnik – nebralec (2-krat), vrstni – izraziti; • prevzeti (23): analiticni – sinteticni, anonim – avtorski (2-krat), anonimni – avtorski (2­krat), avtomatizirani – klasicni, avtomatski – intelektualni, centralizirani – decentralizirani (3-krat), centralizirani – distribuirani, damnatur – im­primatur, dinamicni – staticni (2-krat), elektronski – klasicni, irelevantni – relevantni, majuskula – minuskula, negativ – pozitiv (2-krat), paradigmatski – sintagmatski, plagiat – original, primarni – sekundarni, verzalka – mi-nuskula; • prevzeti z neprevzeto predpono (16): avtorizirani – neavtorizirani, avtorski – brezavtorski, datirani – nedati­rani, deskriptor – nedeskriptor, hierarhicni – nehierarhicni, kontrolirani – nekontrolirani, konvencionalni – nekonvencionalni (5-krat), nepaginirani – paginirani, nepertinentni – pertinentni, nerelevantni – relevantni, nere­levantnost – relevantnost, nesignirani – signirani; • mešani (17): amaterski – poklicni (2-krat), avtorski – brez avtorskih pravic, crkovni – nu­mericni, domaci – inozemski (2-krat), fini – grobi (2-krat), genericni – izra­ziti, interni – javni, izposojevalni – prezencni, kontrolirani – prosti, racu­nalniški – intelektualni, racunalniški – klasicni, specialni – splošni (2-krat), z direktnim dosegom – sekvencni. Neprevzeti protipomenski pari (64) prevladujejo nad prevzetimi in mešanimi pari (56). Prevzete protipomenke in njihovi deli so internacionalizmi latinskega ali grškega izvora. 4. Glede na tvorbo so v protipomenskem razmerju ali nosilci protipo­menskosti: • raznokorenski samostalniki (8 parov): damnatur – imprimatur, majuskula – minuskula, verzalka – minuskula, negativ – pozitiv (2-krat), plagiat – original, uporabnik – nebralec, obisko­valec – nebralec; • enakokorenska samostalnika, od katerih ima eden protipomensko predpono (5 parov): bralec – nebralec, clan – neclan, deskriptor – nedeskriptor, nerelevantnost – relevantnost, nezdružljivost – združljivost; Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... • raznokorenski pridevniki (62 parov): amaterski – poklicni, analiticni – sinteticni, anonimni – avtorski (2-krat), avtomatizirani – klasicni, avtomatski – intelektualni, brezplacni – pla-cljiv, crkovni – numericni, crkovni – številski, dinamicni – staticni (2-krat), centralizirani – distribuirani, domaci – inozemski (2-krat), domaci – tuji (2-krat), domaci – zunanji, elektronski – klasicni, enostavni – sestavljeni (8-krat), enostavni – vecbesedni, enostavni – zahtevni, fini – grobi (2-krat), genericni – izraziti, interni – javni, izbirni – izcrpni, izposojevalni – pre­zencni, javni – zasebni, kontrolirani – prosti, navpicni – vodoravni, no-tranji – grobi, odprti – zaprti, paradigmatski – sintagmatski, pisni – ustni, premicni – stalni, primarni – sekundarni, prosti – pultni, prosti – zasedeni, racunalniški – intelektualni, racunalniški – klasicni, rocni – strojni, sesta­vljeni – vecbesedni, sestavni – samostojni, specialni – splošni (2-krat), strogi – grobi, širši – ožji, tekoci – zakljuceni, umetni – naravni, vrstni – izraziti; • raznokorenska pridevnika, od katerih ima eden predpono: brezplacni – placljiv; • enakokorenska sestavljena pridevnika s protipomenskima predpo­nonama (2 para): nadrejeni – podrejeni, neštevilceni – oštevilceni; • enakokorenska sestavljena pridevnika, od katerih ima eden proti­pomensko predpono (44 parov): avtorizirani – neavtorizirani, centralizirani – decentralizirani (3-krat), da­tirani – nedatirani, hierarhicni – nehierarhicni, irelevantni – relevantni, nerelevantni – relevantni, izkušeni – neizkušeni, knjižni – neknjižni, kon­trolirani – nekontrolirani, konvencionalni – nekonvencionalni (5-krat), ne­obdelani – obdelani, neobjavljeni – objavljeni, neobvezni – obvezni (2-krat), neoštevilceni – oštevilceni (2-krat), nepaginirani – paginirani, nepertinentni – pertinentni, neposredni – posredni, povezani – nepovezani, nepremicni – premicni, neredni – redni, nerelevantni – relevantni, irelevantni – rele­vantni, nesamostojni – samostojni (2-krat), nesignirani – signirani, nesprejeti – sprejeti, neštevilceni – številceni, nevezani – vezani, nezadovoljeni – za­dovoljeni, nezakljuceni – zakljuceni, nezdružljivi –združljivi; • enakokorenski podredni pridevniški zloženki (2 para): dvostranski – enostranski, enouporabniški – vecuporabniški; • raznokorenski mešani (5 pari): z direktnim dosegom – sekvencni, anonim – avtorski (delo) (2-krat), avtorski – brez avtorskih pravic, citalniški – na dom. Preglednica 26: Predpone sestavljenk in prvi deli podrednih zloženk po številu, izvoru, parnosti ne…: 42 primerov (7 predponjenih samostalnikov in 35 predponjenih pridevnikov): nebralec – bralec neavtorizirani– avtorizirani brez…: 1 primer (2 predponjena pridevnika): brezplacni – placljiv brezavtorski – avtorski decentralizirani – centralizirani 2 para, 2 primera (2 pridevnika): dvo… – eno… dvostranski – enostranski eno… – vec… enouporabniški – vecuporabniški V Bibliotekarskem terminološkem slovarju se za izražanje protipomen­skosti oziroma kot nosilke protipomenskosti najpogosteje uporabljajo neprevzete predpone sestavljenk (ne… (42-krat), brez… (1-krat), pogoj-no tudi brezavtorski) in neprevzeti prvi deli podrednih zloženk (dvo… – eno…, eno… – vec…, vsaka enkrat, ki pa se, odvisno od razlage, vecinoma štejejo k nepravim protipomenkam). Prevzeta je samo ena predpona (de…), ki je latinskega izvora in je uporabljena enkrat. 8.6.3.8 Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih 1. Popolna protipomenskost avtorizirani – neavtorizirani datirani – nedatirani avtorski – brez avtorskih pravic deskriptor – nedeskriptor bralec – nebralec hierarhicni – nehierarhicni brezplacni – placljiv irelevantni – relevantni centralizirani – decentralizirani izkušeni – neizkušeni (3-krat) knjižni – neknjižni clan – neclan kontrolirani – nekontrolirani Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... konvencionalni – nekonvencionalni (5-krat) neobdelani – obdelani neobjavljeni – objavljeni neobvezni – obvezni (2-krat) neoštevilceni – oštevilceni (2-krat) nepaginirani – paginirani nepertinentni – pertinentni neposredni – posredni nepremicni – premicni neredni – redni nerelevantni – relevantni nerelevantnost – relevantnost nesamostojni – samostojni (2-krat) nesignirani – signirani nesprejeti – sprejeti neštevilceni – številceni neštevilceni – oštevilceni nevezani – vezani nezadovoljeni – zadovoljeni nezakljuceni – zakljuceni nezdružljivi – združljivi nezdružljivost – združljivost povezani – nepovezani uporabnik – nebralec (2-krat) 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost amaterski – poklicni (2-krat) anonimni – avtorski (2-krat) avtomatizirani – klasicni avtomatski – intelektualni centralizirani – distribuirani citalniški – na dom (je domski) crkovni – numericni crkovni – številski damnatur – imprimatur dinamicni – staticni (2-krat) distribuirani – centralizirani domaci – inozemski (2-krat) domaci – tuji (2-krat) domaci – zunanji elektronski – klasicni enostavni – zahtevni fini – grobi (= podrobno : okvirno) genericni – izraziti interni – javni izbirni – izcrpni izposojevalni – prezencni javni – zasebni kontrolirani – prosti majuskula – minuskula nadrejeni – podrejeni negativ – pozitiv (2-krat) obiskovalec – nebralec (2-krat) odprti – zaprti paradigmatski – sintagmatski pisni – ustni plagiat – original premicni – stalni primarni – sekundarni prosti – pultni prosti – zasedeni racunalniški – intelektualni racunalniški – klasicni rocni – strojni sestavni – samostojni specialni – splošni (2-krat) splošni – strokovni širši – ožji tekoci – zakljuceni umetni – naravni verzalka – minuskula vrstni – izraziti z direktnim dosegom – sekvencni 3. Nasprotnopoložajna protipomenskost navpicni – vodoravni 4. Nasprotnoprocesna protipomenskost analiticni – sinteticni 5. Neprava protipomenskost dvostranski – enostranski anonim (2. pomen) – avtorsko delo (2. pomen) (2-krat) enostavni – sestavljeni (8-krat) enostavni – vecbesedni enouporabniški – vecuporabniški fini – grobi notranji – grobi strogi – grobi 8.6.3.9Zakljucek Bibliotekarski terminološki slovar sodi med terminografsko kar urejene terminološke slovarje. V njem je 43 popolnih in 59 nasprotnolastno­stnih protipomenk, nasprotnopoložajna je ena, ena sama je tudi na­sprotnoprocesna. Vprašljivih je kar nekaj protipomenskih oznak, zlasti kadar gre za t. i. protipomenke, ki se nanašajo na števila. Apresjan jih šteje med kvaziantonime, ki jih lahko imenujemo tudi neprave protipo­menke. Pri parih dvostranski – enostranski (tisk po obeh straneh lista – tisk samo po eni strani lista) naj bi bilo protipomensko razmerje med obe – ena. Za neprave protipomenke gre, ker zanikanje prvega ne da drugega, npr.: ki ni tiskan po obeh straneh – ta list je lahko potiskan po eni strani ali pa sploh ne). Podoben tip je anonim (2. pomen) – avtorsko delo (2. pomen), kjer naj bi bila v protipomenskem razmerju: vec kot treh – najvec treh (avtorjev). Pri fini – grobi s sopomenskima paroma notranji – grobi in strogi – grobi naj bi bila v protipomenskem odnosu zacetna crka – vse crke (ena – vse), pri enostavni – sestavljeni pa ena – dve ali vec. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.7 ProtiPomenke v slovarjih humanisticnih ved 8.7.1 Protipomenke v Enciklopediji slovenskega jezika (1992) Enciklopedija slovenskega jezika je avtorsko delo Jožeta Toporišica. Kot v uvodu pravi avtor, je nastala na podlagi »izrazja (terminologije), izpisa­nega iz slovenisticnega jezikoslovja 20. stoletja«. Delo vsebuje okoli pet tisoc slovarskih sestavkov. Proti koncu slovarskih sestavkov so razlicna opozorila, med drugim tudi na »protipomenke«, ki imajo sopomenko antonim in so oznacene s protipom. ali nasprotja. Protipomenka je, kot sem že napisala, opisana kot beseda (besedna zveza) nasprotnega pomena. Temu opisu sledijo zgledi. Nasprotje pa je opisano takole: T. i. opozicija, tj. razlika med vsaj dvema jezikovnima prvinama, ki se rabi za pomensko (ali stilisticno) razlocevanje ali razliko v pomenu (tonu). Imamo ga na vseh ravninah jezikovne zgradbe: v izrazni pisni (kovac – Kovac), glasovni (péti – pęti), naglasni (dân/dnęva – dán/dáti), oblikoslovni (lipa -e, jęzik -íka), skladenjski (Sosed je kovac – prvi samo­stalnik je osebek, drugi povedkovo dolocilo) ravnini, pomensko tudi pri isti izrazni podobi (kód samostalnik – kód prislov) besede. 8.7.1.1 Slovarski sestavki s protipomenkami Protipomenke so navedene v naslednjih slovarskih sestavkih: domace Jezikovno sredstvo, ki je: 1. podedovano iz praslovanšcine (npr. mati, dober, delati), 2. razvito v slovenšcini (npr. seveda, ampak). V tem smislu so domace tudi tvorjenke iz prevzetih podstav, npr. socialisticen, gle­de na nedomaci del morfemov take besede lahko imenujemo napol domace ali napol prevzete. – Protipom. prevzeto; prim. še podomáceno. Ni iztocnice prevzeto, pac pa prevzeta beseda, prevzeto v besedotvorju. Nikjer ni navedena protipomenka. dvojni narekovaj Narekovaj, katerega uklepalni in zaklepalni del sestoji iz dveh crtic. – Protipom. enojni narekovaj. enojni narekovaj narekovaj iz ene uklepalne in ene zaklepalne crtice. Enojni narekovaj je iztocnica, ki pa nima protipomenke. glasno branje -ega -a s Branje, pri katerem izrazno stran jezika uresnicujemo slušno. Rado je enolicno in se po tem loci od prostega govorjenja. – Proti-pom. tiho branje. tiho branje Branje brez udeležbe govornih organov, torej brez tvarne slušne podobe besedila […]. Tiho branje je iztocnica, ki pa nima protipomenke. glavni stavcni clen / clen 1. Osebek in povedek. 2. Povedek in cleni, ki izražajo t. i. udeležence pomenske podstave stavka, tj. osebek, predmet, pris­lovno dolocilo. – Protipom. stranski stavcni clen stranski stavcni clen / clen 1. Vsi cleni razen osebka in povedka. 2. Pri­lastek (pristavek), povedkovo dolocilo in povedkov prilastek v nasprotju s štirimi glavnimi stavcnimi cleni: osebkom, povedkom, predmetom, pris­lovnim dolocilom: Sosedov Andrej je cevljar, ves dan vesel dela. Stranski stavcni clen je zmeraj lahko le del drugega stavcnega clena. Med seboj so zelo razlicni. Stranski stavcni clen je iztocnica, ki z v nasprotju opozarja na protipomen­skost glavni stavek Neodvisni stavek podredja, npr. Pomlad že prišla bo,(ko te vec na svet’ ne bo). – Protipom. odvisni stavek. odvisni stavek Stavek, ki opravlja vlogo stavcnega clena glavnega (oz. nad­rednega) stavka. […] Odvisni stavek je iztocnica, nima pa protipomenke. istocasje Krajše obdobje v razvoju kakega jezika ali katere njegovih zvrsti z relativno enotnimi jezikovnimi znacilnostmi. – Sopom. sinhronija, proti-pom. raznocasje. raznocasje Obstajanje cesa v zaporednih obdobjih, v jeziku npr. glasov ka­kega morfema (ali besede), npr. samoglasnika v besedi lép. Raznocasje je iztocnica, nima pa protipomenke. istostni zaimek Zaimek, ki izraža nerazlicnost v vrsti (isti), lastnosti (enak, enakšen), okolnosti (enako, istotam). Pomensko se da razložiti kot ‘ravno tisti/tak/tolikšen/tam/tako’. – Protipom. drugostni zaimek. drugostni zaimek Lastnostni zaimek drugacen, vrstni drug, svojilni Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... sprevržni drugega druge drugega, povedkovni drugo (prim. Drugo je, ce …), prislovni drugace. – Protipom. istostni z. Izraža se tudi z zanikanjem: ne tak /ta/ tako (starinsko: inace). Drugostni zaimek je iztocnica in ima tudi protipomenko. izdišni glas Zvocna podoba fonemov (in jezika sploh), ki jo dosežemo s clenitvijo zraka iz pljuc (velja tudi za tleske). – Protipom. vdišni glas. vdišni glas Glas, ki nastane pri vdihu. […] Vdišni glas je iztocnica, ki pa nima protipomenke. nepoudarjeno težišce Navadno težišce jakostnega ali intonacijskega clena. V navadnem pripovednem stavku povedi je na zadnji prvini pomenske pod-stave (na zadnjem glavnem stavcnem clenu): ce je ta zložen, vecinoma na njegovem jedru, kolikor ni aktualizirano njegovo dolocilo, npr. s števnikom (Vceraj popoldne je deževalo, Porocena sta bila pet mesecev); v vprašalnih stavkih z zaimensko zacetnico je na le-tej (Kam greste tako zgodaj). Med drugim se kaže v tem, da naglašeni zlog težišca ne spreminja tonske smeri, ki jo nakazujejo preostali naglašeni zlogi (t. i. intonacijsko ogrodje) tistega intonacijskega clena. –Protipom. poudarjeno težišce. poudarjeno težišce Težišce intonacije / intonacijskega clena (segmenta), zlog, ki dobiva izjemno izrazitost zaradi povecane jakosti izgovora […]. Poudarjeno težišce je iztocnica, ki pa nima protipomenke. nezaokrožen Tak, ki ni izgovorjen z zaokroženimi ustnicami […]. – Proti-pom. labializiran. labializiran je kazalka na zaokrožen. zaokrožen 1. V glasoslovju izgovorjen z okroglasto ustnicno odprtino in delno naštuljenostjo. Tak izgovor je zlasti znacilen za zadnjejezicne samo­glasnike […]. 2. V besediloslovju tvarinsko v celoti zajeto. Zaokrožen nima protipomenke. personalnost Lastnost besedila (pripovedovanja), posledica takega pripo­vednega položaja, ki tvorcu besedila omogoca ubesedovanje predmetnosti tako, da se sam pripovednik v besedilu v nicemer ne razodeva. – Sopom. scenicnost; protipom. a vktorialnost. avktorialnost Komentatorsko, ocenjevalno, ogovorno poseganje tvorca be-sedila v pripovedno besedilo, npr.: »Naš junak iz prejšnjega poglavja se nam je med tem izgubil neznano kam. Gotovo si je mislil …«. Avktorialnost nima protipomenke. pisni prenosnik Tvarina (papir, površina kakega drugega telesa, vrv v indi­janskih pisavah), na kateri (s pomocjo katere) se uteleša izrazna stran jezika, njegovo glasovje, prozodija, besednost, stavcnofoneticna dejstva. – Proti-pom. slušni prenosnik. slušni prenosnik Tvar, v kateri se jezik utvarja, je vecinoma izdišni zrak od grla navzven in nato zunaj govorceve ustne in nosne votline, v posebnih okolišcinah tudi voda, v nekem smislu tudi kosti na glavi. Ta prenosnik ima pred vidnim to prednost, da se ne širi samo prémicno in da zanj opticne okolišcine niso pomembne. Za zaznavanje pa je težji, kar zlasti opažamo pri ne dovolj dobrem znanju tujih jezikov. Za marsikoga je tudi stavcnofoneticno razclembeno manj razviden kakor vidni prenosnik. Slušni prenosnik je iztocnica, nima pa protipomenke. podimenka Beseda, ki izraža podvrsto cesa, npr. sokol, krava, pingvin, kaca, polž k obcnemu imenu žival; ali siv, roza, vijolicast, bež k obcnoimenskemu pridevniku barven. S pomenskega stališca jo imenujemo podpomenka. – Pro-tipom. hiper(o)ním. hiper(o)nim – Gl. nadimenka, nadpomenka. nadimenka Beseda višjega pomenskega razreda, npr. drevo nasproti hrast, lipa, sliva – ali pes nasproti hrt, jazbecar, buldog – ali barven nasproti siv, rjav, bel. – Sopom. hiper(o)nim. nadpomenka Pomen (ali beseda) višjega pomenskega razreda, npr. ´lesnata rastlina z deblom in vejami)´, tj. drevo nasproti ´veliko listnato drevo z navad-no hrapavim deblom in trdim lesom´, tj. hrast, in ta proti ´hrast z zelo hrapavo skorjo in bodicasto želodovo skledico´, tj. cer. – Sopom. hiper(o)nim. Hiper(o)nim je iztocnica kazalka in nima protipomenke. Tudi sopomenki nadimenka in nadpomenka nimata protipomenke. prosta zveza Zveza dveh ali vec besed, ki jo v govoru delamo po skladenjs­kih vzorcih, ne pa da bi jo jemali gotovo iz pomnilnika (spomina), npr. oblacno nebo na vzorec pridevnik + samostalnik. […] – Protipom. stalna (besedna) zveza ali frazeologem. stalna besedna zveza Zveza dveh ali vec besed, ki jo, kakor navadno besedo pri besedovanju, jemljemo iz pomnilnika, npr. crna kronika, dekle za vse, brez krivde krivi, ponižani in razžaljeni, clovek zvezr – kot bi mignil, da je veselje; tudi jaz sem le clovek. […] – Sopom. frazeologem. frazeologem – Gl. stalna besedna zveza. Stalna besedna zveza in frazeologem nimata protipomenke. Pri nekaterih terminih avtor opozarja na nasprotje, nasprotno, naspro-ten, vendar zelo razlicno. Nasprotja so navedena v naslednjih primerih: absolutna raba stopnje Raba pridevniških (in iz njih izpeljanih prislov­nih) stopenj (primernika, presežnika, pridvignjene /elativne/ stopnje) v nesorazmernem pomenu: starejši clovek ‘clovek srednjih let’, najnovejši hit ‘zelo nov hit’, prelepa knjiga ‘zelo lepa k.’; nasprotje: relativna r. s. Relativna raba stopnje ni iztocnica. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... absolutni cas Casovno obdobje glede na trenutek govorjenja: sedanjost, pre­teklost, prihodnost. Nasprotje: relativni c. Relativni cas je iztocnica, nima pa navedenega nasprotja. glasovna koncnica Koncnica, ki se izraža z glasom (glasovi), ne s prazno množico, npr. delam -va, lipa -e proti dela-- (3. os.), lip-- (rod. mn.). – Na-sprotje: nicta koncnica. Nicta koncnica je iztocnica, nima pa navedenega nasprotja. glasovni veznik Veznik, ki ni izpušcen; nasprotje: nicti veznik: mati in sin proti (Otroci so mi) goli, bosi. Nicti veznik je iztocnica, vendar nima nasprotja. kentumski jeziki Indoevropski jeziki, ki praindoevropske trdonebne k’ g’ h’ prvotno odražajo s k g gh, npr. lat. centum [ke]. Mednje spadajo grški, germanski, italo-keltski z latinšcino, luvi-hetitski in toharski. Nasprotni so jim satemski j. Satemski jeziki nimajo opozorila na nasprotnost. knjižna tujka Prevzeta in slovenski jezikovni strukturi ne povsem prilagoje­na beseda, rabeca se le v zbornih besedilih, in je neopazno ne moremo rabiti v sporazumevalnih besedilih. Nasprotje ima v t. i. ljudski tujki, ki vecinoma ni primerna za knjižno rabo. Ljudska tujka nima nasprotja, je pa iztocnica. lento... Prvi del zloženke (prim. lentogovor); pomeni ‘pocasni’; nasprotje alegro... Alegro... nima navedenega nasprotja. odsprednji slovar Navadni slovar, slovar sploh, z abecedno od leve stra­ni proti desni razvršcenimi enotami. Vecbesedna geselska glava pri tem ne upošteva meje besed, npr. adijo – ad infinitum – adiranje. Nasprotje od odzadnji/obrnjeni slovar. Pri odzadnjem, obrnjenem ali retrogradnem slovarju nasprotje ni navedeno. osrednji knjižni jezik Slovenski knjižni jezik, ki ga je zacel Trubar z oporo v predknjižni govorici Ljubljane (pridigarski jezik) in se je nato dalje razvijal z uvedbo dolgih naglašenih samoglasnikov gorenjskega tipa, v 50. letih 19. stol. oblikoglasno premenjen z novimi oblikami, v glavnem tako, da so bili odpravljeni odrazi modernega samoglasniškega upada, besedno z mocnim prevzemanjem iz slovanskih jezikov. V 2. polovici 19. stol. je postajal vse bolj vseslovenski in razvil polno funkcijsko zvrstnost ter v vseh zvrsteh vrhunska besedila. Je narodotvoren in narodnopredstavno pomemben. Nasprotje ima v pokrajinskih knjižnih jezikih obrobja. Pokrajinski knjižni jezik nima opozorila na nasprotje. ostra jezikovna meja Jezikovna meja je lahko jasno zacrtana, tj. da se lahko rece, do tod sega/se govori en jezik (narecje), od tod naprej pa drug (drugo). […] Nasprotje je zabrisana jezikovna meja. Zabrisana jezikovna meja je iztocnica, nasprotje ni navedeno. ostrost Zvonkostna (sonornostna) lastnost, pri nas netrajnika (zlitnika) c nasproti zaporniku t. – Sopom. stridentnost; nasprotje blagost. Blagost je iztocnica, nima pa navedenega nasprotja: prosta oblika Oblika, ki ni vezana na kake posebne pogoje pojavljanja, npr. za 3. os. mn. (nesejo, zacnejo) v nasprotju z vezano obliko, npr. pletó, dajó, hvala bogú, dan žená (naglas), na vse kríplje (beseda). Vezana oblika je iztocnica, nima pa navedenega nasprotja. prosta stava Zaporedje stavcnih clenov, ki ni zmeraj enako, ampak se, kar se tice glavnih stavcnih clenov (osebek, povedek, predmet, prislovno dolocilo, tudi povedkovo dolocilo deloma), ravnajo po clenitvi po aktu­alnosti. Nasprotna od te je stalna stava, pri nas pri delih besedne zveze same po sebi: lepa hiša, kovac mazac, delati greh, biti tiho, dati komu kaj ipd. Stalna stava je iztocnica, nasprotje ni navedeno. prosta varianta Druga oblika istega: uporaba ene ali druge variante v tem primeru ni z nicimer omejena. Taka varianta je lahko s katere koli ravnine jezikovnega ustroja [...] Med takimi variantami so stilne razlike v smislu pogostnosti, casovne obarvanosti, vecje ali manjše knjižnosti ipd. Nasprotje je dopolnjevalna varianta. Dopolnjevalna varianta je iztocnica, nasprotje ni navedeno. razpršenost V glasoslovju lastnost glasov, temeljeca na neizraziti, šibki moci harmonicnih tonov (ali šumov) na dolocenem širšem pasu slušnega telesa glasov, kolikor se uporablja za identifikacijo fonemov. […] Nasprotje razpršenosti je strnjenost. – Sopom. difuznost. Strnjenost je iztocnica, kjer pa nasprotje ni navedeno. temperamenten Besedovanje, govor, v katerem se kaže življenjska sila, volja, samozavest tvorca ali obnavljavca (patvorca) besedila. – Nasprotje mrtev. Iztocnica ni mrtev, ampak mrtvo, nasprotje ni navedeno. tipkopis S pisalnim strojem ali preprostejšim tiskalnikom napisano besedi-lo. Nasprotno od rokopis. Rokopis je iztocnica, ki pa ne navaja nasprotja. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... trdi l […] Glas l, izgovorjen s hkratnim pridvigom zadnjejezicne ploskve proti mehkemu nebu. […] Nasprotje mehki in srednji l. Mehki l ni iztocnica, opisan je pri mehki soglasnik (izgovarja se s pridvigom prednje jezicne ploskve k prednjemu trdemu nebu). Srednji l je iztocnica, ki pa ne navaja nasprotja. ušesna fonetika Opisovanje slušne narave jezika na podlagi vtisov, ki jih daje cloveško uho (kot nasprotje eksperimentalni slušni fonetiki). Pri eksperimentalni fonetiki, ki je iztocnica, nasprotje ni navedeno. Kot nasprotje, nasproten od …, nasprotno od so v enciklopediji prikaza­ni naslednji pari: absolutna raba stopnje – relativna raba stopnje** absolutni cas – relativni cas* glasovna koncnica – nicta koncnica* glasovni veznik – nicti veznik* kentumski jeziki – satemski jeziki* knjižna tujka – ljudska tujka* lento… – alegro…* odsprednji slovar – odzadnji slovar* osrednji knjižni jezik – pokrajinski knjižni jezik* ostra jezikovna meja – zabrisana jezikovna meja* ostrost – blagost* prosta oblika – vezana oblika* prosta stava – stalna stava* prosta varianta – dopolnjevalna varianta* razpršenost – strnjenost* temperamenten – mrtev** tipkopis – rokopis* trdi l – mehki l* in srednji l* ušesna fonetika – eksperimentalna fonetika* Verjetno bi katerega od kot nasprotje oznacenih primerov lahko uvrstili med protipomenke, npr. odsprednji slovar – odzadnji slovar, ostra jezi­kovna meja – zabrisana jezikovna meja. Pri nadaljnji analizi bom upoštevala samo pare, ki jih je avtor oznacil kot protipomenke. 8.7.1.2 Slovaropisne pripombe 1. Definicije so enciklopedicne in izrazito avtorske. 2. Iztocnice so tudi pridevniki v nedolocni obliki, ceprav gre za dele terminov, npr.: nezaokrožen, labiliziran, zaokrožen. 3. Prikazovanje protipomenskosti je parno samo v enem primeru: is-tostni zaimek – drugostni zaimek. 4. Kot protipomenka je lahko naveden tudi podrejeni termin: labi­aliziran je izkazan kot kazalka na zaokrožen, je pa naveden kot protipomenka pri nezaokrožen. Podobni primeri so še: podimenka – hiperonim / nadpomenka / nadimenka, prosta zveza – stalna be-sedna zveza / frazeologem. 8.7.1.3Protipomenski pari V protipomenskem razmerju so naslednji pari, oznaceni kot protipo­menke (upoštevana so samo enakovredna poimenovanja)106: domace – prevzeto** dvojni narekovaj – enojni narekovaj* glasno branje – tiho branje* glavni stavcni clen – stranski stavcni clen* glavni stavek – odvisni stavek* istocasje – raznocasje* istostni zaimek – drugostni zaimek izdišni glas – vdišni glas* nepoudarjeno težišce – poudarjeno težišce* nezaokrožen – zaokrožen* personalnost – avktorialnost* pisni prenosnik – slušni prenosnik* podimenka – nadimenka* / nadpomenka* prosta zveza – stalna (besedna) zveza* 106 Z zvezdico so oznaceni leksemi, kjer ni oznake protipom., z dvema zvezdicama pa tisti, ki niso iztocnice ali zveze v ustreznem slovarskem sestavku. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.7.1.4 Zgradba, izvor, tvorjenost besede ali dela tvorjenke, ki je v protipomenskem odnosu oziroma nosilka protipomenskosti Protipomenski pari so, kar zadeva število besed, besedno vrsto in števi-lo, simetricni. V protipomenskem razmerju je 6 parov enobesednih, 8 parov dvobesednih in 1 trobesedni par. K dvobesednim parom štejem tudi par prosta zveza – stalna (besedna) zveza, kjer je pri enem terminu pojasnilo v oklepaju. Od enobesednih parov je 5 samostalniških in 1 pridevniški. Dvo- in trobesedni pari so samostalniške besedne zveze z levim prilastkom. Dejansko so v protipomenskem razmerju oziroma nosilci protipo­menskosti naslednji termini ali deli terminov: domace – prevzeto dvojni – enojni glasni – tihi glavni – odvisni glavni – stranski istocasje – raznocasje istostni – drugostni izdišni – vdišni nepoudarjeni – poudarjeni nezaokrožen – zaokrožen personalnost – avktorialnost pisni – slušni podimenka – nadimenka podimenka – nadpomenka prosti – stalni Glede na besedno vrsto so dejansko v protipomenskem razmerju: • samostalniki brez pojasnil (4 pari): istocasje – raznocasje, personalnost –avktorialnost, podimenka – nadimenka, podimenka – nadpomenka; • posamostaljena pridevnika (1 par): domace – prevzeto, • samostojna pridevnika (1 par): nezaokrožen – zaokrožen; • pridevniki kot levi prilastki (9 parov): dvojni – enojni, glasni – tihi, glavni – odvisni, glavni – stranski, istostni – drugostni, izdišni – vdišni, nepoudarjeni – poudarjeni, pisni – slušni, prosti – stalni. Najpogosteje so nosilci protipomenskosti pridevniki, navadno kot levi prilastki samostalniškega jedra. V Enciklopediji slovenskega jezika je samo en par protipomenk prevzet per-sonalnost – avktorialnost. Glede na tvorbo so v protipomenskem razmerju: • raznokorenska samostalnika (2 para): domace – prevzeto, personal-nost – avktorialnost; • enakokorenska samostalnika, podredni zloženki z razlicnima prvi-ma deloma (1 par): istocasje – raznocasje; • enakokorenska samostalnika, sestavljenki z razlicnima predpona-ma (2 para): podimenka – nadimenka, podimenka – nadpomenka; • raznokorenska pridevnika (7 parov): dvojni – enojni, glasni – tihi, glavni – odvisni, glavni – stranski, istostni – drugostni, pisni – slušni, prosti – stalni; • enakokorenska sestavljena pridevnika z razlicnima predponama (1 par): izdišni – vdišni; • enakokorenska pridevnika, od katerih ima eden predpono ne- (2 para) : nepoudarjeni – poudarjeni, nezaokrožen – zaokrožen. Najpogosteje tvorita protipomensko razmerje raznokorenska pridevni­ka in samostalnika (9 parov). Preglednica 27: Predpone sestavljenk in prvi deli podrednih zloženk po številu, izvoru, parnosti ne…: 2 primera predponjenih pridevnikov: nepoudarjeni – poudarjeni nezaokrožen – zaokrožen iz… – v… 1 primer predponjenih pridevnikov: izdišni – vdišni pod… – nad… 2 primera predponjenih pridevnikov: podimenka – nadimenka podimenka – nadpomenka 1 par, 1 primer (2 samostalnika): isto… – razno… istocasje – raznocasje Vse predpone in prvi deli zloženk so neprevzeti. Prikazovanje in vrste protipomenk v novejših slovenskih terminoloških ... 8.9.1.5 Vrste protipomenskosti glede na enobesedne protipomenke ali nosilce protipomenskosti pri vecbesednih leksemih V Enciklopediji slovenskega jezika so izkazane naslednje vrste proti­pomenk: 1. Popolna protipomenskost nepoudarjeni – poudarjeni nezaokroženi – zaokroženi 2. Nasprotnolastnostna protipomenskost domace – prevzeto personalnost – avktorialnost glasni – tihi pisni – slušni glavni – odvisni podimenka – nadimenka glavni – stranski podimenka – nadpomenka istocasje – raznocasje prosti – stalni istostni – drugostni 3. Nasprotnoprocesna protipomenskost izdišni – vdišni 4. Neprava protipomenskost dvojni – enojni V Enciklopediji slovenskega jezika prevladujejo nasprotnolastnostne protipomenke. V popolnem protipomenskem odnosu sta dva para, k nasprotnoprocesnim protipomenkam pa lahko štejemo 1 par. Par dvojni – enojni sem uvrstila med neprave protipomenke, ker gre za razmerje med številoma 1 in 2, kar pa ni pravo protipomensko razmerje. 8.9.1.6Zakljucek Enciklopedija slovenskega jezika je edino delo v slovenšcini z jezikoslovno ter­minologijo, vendar izrazito avtorsko. To kaže tudi obravnava protipomenk. 9 sklePne ugotovitve V prvem delu monografije je prikazan zgodovinskorazvojni pogled na pojmovanje pomenskih nasprotij, nato so predstavljene teorije o pro-tipomenkah v delih tujih in slovenskih jezikoslovcev s poudarkom na definicijah in vrstah protipomenk. Ta del se zakljuci s predlogom deli-tve terminoloških protipomenk, ki temelji na obravnavi protipomenk, zlasti v novejših slovenskih terminoloških slovarjih. Drugi del prikazuje tradicijo obravnave protipomenk od obdobja neknjižnih slovarjev v protestantskih delih, Cigaletove Znanstvene ter­minologije, Pleteršnikovega slovarja in SSKJ do terminoloških slovarjev novejšega casa. Zadnji terminološki slovar, ki navaja protipomenke, je Bibliotekarski terminološki slovar (2010). Terminološke protipomenke delim na absolutne ali popolne, nasprotnolastnostne, nasprotnodejanjske, nasprotnoprocesne, na­sprotnosmerne, nasprotnopoložajne, nasprotnocasne, nasprotno­osebne, pogojno uvršcam k protipomenkam še kolicinske, ki ne izra­žajo nasprotnega pomena, ampak razlicnost kolicin, števila ipd. Veliko besednih dvojic, sicer oznacenih v slovenskih terminoloških slovarjih kot protipomenke, pa ne izraža protipomenskosti. V teoriji so pogosto imenovane kvaziprotipomenke (kvaziantonimi), lahko jim preprosto recemo neprave protipomenke. Pomen terminov je/naj bi bil predstavljen z definicijo, tj. z natanc­nim opisom pomena, ne z razlago, ki je manj natancna in znacilna za slovarje splošnega izrazja. Res pa je, da pri marsikaterem slovenskem terminološkem slovarju zaradi preprostosti ali vpliva SSKJ ne moremo govoriti o definicijah. Pri pregledu pomenskih opisov se izkažeta dve dejstvi: znotraj definicije je lahko vec RPS, ki so v protipomenskem raz­merju. Tako lahko govorimo o dvojni ali veckratni protipomenskosti. Ta notranja protipomenska razmerja pa so lahko tudi razlicnih vrst. Na to, vsaj po mojem poznavanju, doslej v teoriji ni bilo opozorjeno. V delu sem podrobneje analizirala protipomenke v desetih sloven-skih terminoloških slovarjih in eni enciklopediji, ki so izšli od 1975 do 2010. V zakljucku bom poskušala strniti ugotovitve in odgovoriti na zastavljena vprašanja, ali se protipomenke v posameznih strokah razli­kujejo med seboj. Opozorila bom na slovaropisne probleme, splošne in tiste, ki so vidni pri navajanju protipomenk. Glede na to, da je v slovarjih razmeroma malo protipomenk, ne morem podati širših zakljuckov. Nekatera slovaropisna dejstva pa so jasno vidna. 9.1 sPlošne znacilnosti obravnavanih terminoloških slovarjev Obravnavani slovarji so vecinoma razlagalni (Meteorološki, Statisticni, Medicinski, Vinogradništvo, Urbanisticni, Bibliotekarski, Pravni, Enci­klopedija slovenskega jezika, Psihiatricno izrazje, Splošni tehniški (delo-ma) in Tehniški metalurški (deloma)), enojezicni (angleške ustreznike navaja Statisticni slovar, nedosledno tudi Urbanisticni, Tehniški me-talurški je sploh prevodni: slovensko-angleško-nemški) in normativni (vsaj tako je napisano v uvodih). Nastajali in izhajali so socasno s SSKJ, ki je vplival tudi na navajanje protipomenk. Vecinoma so nastajali zu­naj Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri njih je sodelovalo vec strokovnjakov in leksikograf ali jezikovni svetovalec, navadno eden, vec pri obsežnejših slovarjih (Slovenski medicinski slovar). Leksikograf-ski ali jezikovni sodelavci so bili v glavnem sodelavci SSKJ. Nekateri od obravnavanih slovarjev so izrazito enoavtorsko delo. Taka sta gotovo Psihiatricno izrazje in Enciklopedija slovenskega jezika, deloma tudi Vi-nogradništvo, pri katerem pa je ob agronomskem strokovnjaku sodelo­vala tudi leksikografinja. Sklepne ugotovitve 9.2 nekateri slovaroPisni Problemi, vidni Pri navajanju ProtiPomenk v slovenskih terminoloških slovarjih V nekaterih od analiziranih slovarjev je veliko slovaropisnih nedosled­nosti ali napak, pa naj so pri njih sodelovali slovaropisni strokovnjaki ali ne. Najpogostejši splošni napaki sta naslednji: • Termini naj bi bili poimenovani z vrstnimi pridevniki, vendar so kar pogoste nedolocne pridevniške oblike (Psihiatricno izrazje, Splošni tehniški slovar, Tehniški metalurški slovar), pri protipomen­skih parih sta pridevnika glede na obliko lahko tudi razlicna: zaprt gozd – odprti gozd (Splošni tehniški slovar). • Iztocnice so tudi pridevniki, ki so deli terminov, ne pa termini v celoti. Napake in nedoslednosti pri navajanju protipomenk: • Protipomenke v uvodnih pojasnilih niso deležne pozornosti. • Slovarji upoštevajo zelo malo protipomenk. Navajajo jih po tra­diciji slovenskega slovaropisja, izbirajo pa po nekem obcutku ali asociaciji, ne pa po kakšni teoriji ali temeljitejšem premisleku. • Pricakovali bi, da bodo kot protipomenski pari navedeni vsaj tisti, pri katerih ima eden od para predpono ne- (popolne protipomen­ke), a- ipd., saj so ti najbolj razvidni. • Vecina slovarjev je nastala v »predracunalniškem« casu, brez speci­alnih kartotek, kot so bile uvedene in vodene za SSKJ,107 zato av-torji niso imeli pregleda nad tem, kaj je v slovarju, in protipomenke pogosto niso navedene parno. • Protipomenski odnos je binarni odnos – obstaja med dvema lekse­moma. To naj bi izkazovali tudi slovarji. Ena vecjih pomanjklji­vosti slovenskih terminoloških slovarjev je, da protipomenki nista navedeni križno oziroma da eden od terminov, ki tvori protipo­menski par, sploh ni iztocnica. Zelo veliko neparnih protipomenk je v Splošnem tehniškem slovarju. V Slovenskem medicinskem slo­varju je npr. tak primer kranialen, ki ima protipomenko spodnji, tu pa kranialen ni naveden niti z vodilko prim. • S slovaropisnega stališca so neustrezni protipomenski pari v raz­licnih številih: 107 Pri izdelavi kartotek za SSKJ, ki jih je predvidel in organiziral Stane Suhadolnik, je sodelovala cela množica zunanjih izpisovalcev in urejevalcev. Primeri: psihik – somatiki (Psihiatricno izrazje), lokalni veter – splošni vetrovi (Me-teorološki terminološki slovar), visoka gradnja – nizke gradnje (Splošni teh­niški slovar). • Problematicni so protipomenski pari, sestavljeni iz strukturno raz­licnih elementov. V Statisticnem terminološkem slovarju npr. tvori­ta par: pojasnjena varianca – varianca ostanka. • Še manj ustrezni so dvo- ali vecbesedni pari, ki nimajo nic sku­pnega. Pri paru raven zaupanja – stopnja tveganja, zapisanem v Statisticnem terminološkem slovarju, je težko ugotoviti, kaj je v protipomenskem razmerju. • Protipomenskost, kot pove poimenovanje, temelji na nasprotnosti pomenov. Slovarske razlage bi morale biti oblikovane tako, da bi bilo to nasprotje razvidno. Slabo je, ce imajo protipomenke v ter­minoloških slovarjih tako neusklajene razlage, da nestrokovnjak ne more spoznati, ali gre za protipomenskost ali ne. Primer iz Vinogradništva: dominantnost lastnost ocitnega prevladovanja dolocenih lastnosti pri po­tomcih; ant. recesivnost; recesivnost lastnost, da se v paru z razlicnim ne izrazi; ant. dominantnost. Primer iz Medicinskega slovarja: labilen nestalen, omahljiv, nestanoviten; ant. stabilen; stabilen stalen, nespremenljiv; ant. labilen, nestabilen; nestabilen ki ni stabilen, je spremenljiv oziroma premakljiv; ant. stabilen. Primer iz Meteorološkega slovarja: subjektivna metoda metoda, ki sloni na izkušnjah posameznika; ant. objektivna metoda, objektivna metoda metoda, ki sloni na vnaprej dolocenih postopkih in kri­terijih; ant. subjektivna metoda. • Za izkazovanje protipomenskosti in pomena nasploh so neustrezne po SSKJ prevzete sklicevalne razlage, ki jih še navaja Poskusni sno­pic Bibliotekarskega slovarja (npr. ženska oblika od …). • Problematicne so razlage, ki nimajo besednovrstno ustrezne nosilne razlagalne besede. Sklepne ugotovitve Primer iz Meteorološkega terminološkega slovarja: lepo vreme ko je pretežno jasno – slabo vreme vreme, ki ga spremljajo po­goste padavine (v obeh primerih bi morala biti razlagalna beseda vreme; Meteorološki terminološki slovar). • Prav tako niso ustrezne razlage protipomenk, ki niso simetricne: laminarni tok tok, ki ima urejene in gladke tokovnice – turbulentni tok tok, ki je neurejen in v katerem je gibanje dokaj vrtincno. • Pari protipomenskih izrazov imajo pogosto razlicne oznake. Primeri iz Slovenskega medicinskega slovarja: dekstroverzija je protipomenka za sinistroverzija, pri sinistroverzija pa je dekstroverzija navedena samo kot prim. (primerjaj): sinistroverzija prim. dekstroverzija, enako je pri delomorfen, ki ima protipomenko adelomor-fen, tu pa je delomorfen prikazan kot prim. (primerjaj). • Ce se navajajo protipomenke na koncu splošne razlage, ki ji sledijo posamezne terminološke zveze, bi moralo biti v uvodu napisano, ali so v protipomenskem razmerju vse zveze v t. i. gnezdu. Primera iz Medicinskega terminološkega slovarja: majhen ki dosega nizko stopnjo glede na razsežnost, število sestavnih enot, dolžino; sin. mali, parvus; ant. velik: hoja z ~imi koraki, lipoprotein ~e gostote, lipoprotein zelo ~e gostote, ~e nebne odprtine, novorojencek z ~o porodno težo velik ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost, število sestavnih enot, dolži-no; sin. magnus, veliki; ant. majhen: lipoprotein ~e gostote, premotoricna skorja ~ih možganov, primarna motoricna skorja ~ih možganov, skorja ~ih možganov, transpozicija ~ih žil, ~a adduktorna mišica, ~i avrikularni živec, ~a cerebralna vena, ~a depresija, ~e dihalne poti, ~a dvanajstni­kova papila, ~i epilepticni napad, ~a fontanela, ~a glutealna mišica, ~i ishiadicni foramen, ~a ishiadicna incizura, ~i krvni obtok, ~a kurvatura želodca ... Zveza veliki krvni obtok npr. nima protipomenke mali krvni obtok ipd. Pri obeh iztocnicah bi morale biti naštete zveze, ki so v proti­pomenskem odnosu. Ce so pri velik zveze: veliki epilepticni napad, veliki krvni obtok, velika depresija, bi pri majhen morali navesti mali epilepticni napad, mali krvni obtok, mala depresija, kar pa najbrž ne obstaja. Tako protipomenka majhen ne velja za vse v slovarskem sestavku velik navedene zveze. 9.3 Pregled znacilnosti ProtiPomenk v analiziranih terminoloških slovarjih Meteorološki 6 14 Statisticni 2 15 Naravoslovno-matematicne vede 8 29 Splošni tehniški ok. 200 manj kot enobesednih Metalurški 11 Tehniške vede ok. 220 manj kot 200 Psihiatricni 8 1 Medicinski 17 Medicinske vede 25 1 Vinogradništvo 4 1 Biotehniške vede 4 1 Urbanisticni 7 12 Pravni 20 43 Bibliotekarski 20 100 (od tega nekaj mešanih) Družboslovne vede 47 155 Enc. sl. j. 6 9 Humanisticne vede 6 9 Skupaj (ok.) 300 390 Ce gledamo statisticno, je v analiziranih slovarjih nekoliko vec dvo- ali vecbesednih kot enobesednih protipomenskih parov. Besednozvezni pari prevladujejo zlasti v družboslovnih vedah, npr. v Bibliotekarskem slovarju. Samo enobesedni pa so v Medicinskem in Tehniškem metalur­škem slovarju. Podatki za Splošni tehniški slovar so samo približni, ker niso upoštevani svi protipomenski pari. Preglednica 29: Pari protipomenk s stališca besednovrstne pripadnosti Meteorološki 20 Statisticni 17 Naravoslovno­ 37 matematicne vede Sklepne ugotovitve Splošni tehniški 120 240 27 6 (prislovni) + 2 (predložna) Metalurški 56 Tehniške vede 125 246 27 7 Psihiatricni 54 Medicinski 6 10 1 (predponski) Medicinske vede 11 14 1 Vinogradništvo 32 Biotehniške 3 2 vedeUrbanisticni 16 3 Pravni 516 4 Bibliotekarski 110 10 Družboslovne 177 19 4 vede Enc. sl. j. 14 1 Humanisticne 14 1 vede Skupaj (ok.) 367 282 31 7+2 V analiziranih slovarjih je najvec protipomenskih parov iz samostalni­kov ali samostalniških besednih zvez, tem po številu sledijo pridevni­ški, glagolskih in iz drugih besednih vrst pa je veliko manj. Pridevniški pari so pogosti v Splošnem tehniškem slovarju. V Bibliotekarskem slovarju ima pet parov besedovrstno nesimetric­no zgradbo, npr. avtorski – brez avtorskih pravic. Preglednica 30: Protipomenski pari glede na besedno vrsto nosilcev protipomenskosti Meteorološki 6 14 najpogosteje raznokorenski Statisticni 3 7 1 Naravoslovno­ 9 21 1 matematicne vede Splošni tehniški 104 235 25 9 Metalurški 5 6 Tehniške vede 109 241 25 9 Psihiatricni 4 5 Medicinski 6 10 1 (predponski) Medicinske vede 10 15 1 Vinogradništvo 2 3 Biotehniške vede 2 3 Urbanisticni 5 13 Pravni 20 37 4 Bibliotekarski 15 100 Družboslovne 40 150 4 vede Enc. sl. j. 5 10 Humanisticne 5 10 vede Skupaj (ok.) 175 440 29 11 Najpogosteje so nosilci protipomenskosti pridevniki, še vec kot pol manj je samostalnikov, razmeroma redko pa so to glagoli ali druge be-sedne vrste. Glagoli so najveckrat v protipomenskem razmerju v Splo­šnem tehniškem slovarju. Preglednica 31: Protipomenski pari glede na izvor nosilcev protipomenskosti Meteorološki 8 9 3 vsi prevzeti lat. in grš. izvora Statisticni 13 2 1 vsi prevzeti lat. in grš. izvora Naravoslovno­matematicne vede 21 11 4 Splošni tehniški 373 117 33 razen enega angl. para (input – output) vsi prevzeti lat. in grš. izvora Metalurški 3 7 1 vsi prevzeti iz lat. in grš. Tehniške vede 376 124 34 Psihiatricni 9 vsi prevzeti iz lat. in grš. Medicinski 4 12 1 vsi prevzeti iz lat. in grš. Medicinske vede 4 21 1 Sklepne ugotovitve Vinogradništvo 3 2 vsi prevzeti iz lat. in grš. Biotehniške 3 2 vede Urbanisticni 4 12 3 vsi prevzeti iz lat. in grš. Pravni 24 28 9 vsi prevzeti iz lat. in grš. Bibliotekarski 64 39 17 vsi prevzeti iz lat. in grš. Družboslovne 92 79 29 vede Enc. sl. j. 14 1 iz lat. Humanisticne 14 1 vede Skupaj (ok.) 510 238 68 V protipomenskem razmerju so najpogosteje neprevzeti leksemi, tem sledijo iz latinšcine in gršcine prevzeti pari, ki jih je vec kot pol manj, in mešani po izvoru, prav tako iz latinšcine in gršcine. Preglednica 32: Protipomenski pari glede na tvorjenost nosilcev protipomenskosti Meteorološki 11 7 2 Statisticni 5 9 Naravoslovno­ 16 16 2 matematicne vede Splošni tehniški ok. 211 ok. 50 ok. 53 Metalurški 7 1 2 Tehniške vede ok. 220 ok. 51 ok. 55 Psihiatricni 5 1 2 Medicinski 8 3 3 Medicinske 13 4 5 vede Vinogradništvo 3 Biotehniške 3 vede Urbanisticni 12 3 Pravni 41 7 8 Bibliotekarski 70 50 2 Družboslovne 123 60 10 vede Enc. sl. j. 9 2 3 Humanisticne 9 2 3 vede Skupaj (ok.) 384 0 133 75 V protipomenskem razmerju sta najpogosteje raznokorenska nosilca protipomenskosti, tem sledijo enakokorenske sestavljenke, od katerih ima ena predpono, in enakokorenske sestavljenke z razlicnima predpo­nama. V Tehniškem metalurškem slovarju sta v protipomenskem odnosu raznokorenski zloženki z enakim prvim delom, v Psihiatricnem en par enakokorenskih zloženk z razlicnima prvima deloma, v Medicinskem tri podredne zloženke z enakim drugim delom in en par prvih delov zloženk, v Vinogradništvu sta dve enakokorenski podredni zloženki, v Urbanisticnem pa tri enakokorenske zloženke z razlicnima prvima de­loma, v Pravnem je pet samostalniških, pridevniških in glagolskih ena­kokorenskih zloženk. V Bibliotekarskem terminološkem slovarju sta dve enakokorenski pridevniški zloženki in pet parov z razlicno strukturo, v Enciklopediji slovenskega jezika pa je en par enakokorenskih samostal­niških podrednih zloženk. Meteorološki ne… (4) a… (1) di… – kon… (2) anti… (2) Statisticni ne… (9) Naravoslovno­ 2 2 1 matematicne vede Sklepne ugotovitve Splošni tehniški ne… (34) raz… (2) brez… (1) izven… (2) i/in/im… (7) de(z)… (5) a/an… (3) anti … (1) dis… (1) eks… (1) v/u… – (i)z… (13 ) od… – za…(4) nad…– pod…(3) pri… – od (3) raz… – na… (3) raz… – s(e)… (3) od… – za…(2) od… – do…(2) proti – so…(2) raz… – za… (2) iz… – s…(1) na… – od… (1) od… – po… (1) o… – pri…(1) pre… – ne… (1) raz… – v…(1) s(e)… – od… (1) in… – eks… (3) sin… – anti… (1) re… – pro… (1) kon… – di… (1) in… – out… (1) im… – eks… (1) alo…– avto… (1) Metalurški an… (1) de… – in… (1) de… – ad…(1) Tehniške vede 4 7 17 9 Psihiatricni a…(1) ekstra… – intro… (2) Medicinski in… -- (2) de… – in…(1) a… – (1) hiper… – hipo…(1) Medicinske 3 3 vede Vinogradniški Urbanisticni de(z)… (3) Pravni ne…(5) de… (1) a… – de…(2) de… – in…(4) de… – re…(2) eks… – in…(2) Bibliotekarski ne…(42) de…(1) brez…(2) Družboslovne 3 3 4 vede Enc. sl. j. ne… (2) iz… – v…(1) pod… – nad…(2) Humanisticne 1 2 vede Skupaj (ok.) 10 15 19 17 Sestavljenke imajo najpogosteje parne neprevzete predpone (19 razlicnih parov), tem sledijo parne prevzete (17 razlicnih parov), neparne prevzete (15 razlicnih parov) in neparne neprevzete (10 razlicnih parov). Sestavljenke so najbolj zna-cilne za Splošni tehniški slovar. Glede na analize predpon, ki jih je opravil Jakob Müller (Müller 2011), pa je število parov ali posameznih predpon v protipo­menski rabi razmeroma skromno. V Pravnem slovarju se pojavita tudi izvorno mešana para predpon: eks… – v… (1), de… – po…(2). V Splošnem tehniškem slovarju pa je tudi par predpon iz anglešcine in… – out ...108 Preglednica 34: Prvi deli zloženk po številu, izvoru in parnosti Meteorološki Statisticni homo… – hetero… (1) Naravoslovno­ 1 matematicne vede Splošni tehniški di… (1) tanko… – debelo…(1) makro… – mikro… (4) ozko… – široko…(1) ekso… – endo… (1) nizko… – visoko…(1) izo… – hetero… (1) levo… – desno…(1) kata… – ana… (1) krivo… – premo…(1) mono… – kvadro…(1) isto… – razno… (1) mono…– stereo… (1) eno… – dvo… (1) mono…– kvadro… (1) dolgo… – kratko…. (1) mono… – sim… (1) plasto… – elasto… (1) Metalurški 1 8 9 Tehniške vede 1 8 10 Psihiatricni ergo… – trofo…(1) Medicinski desno… – levo…(1) brahi… – tele…(1) dekstro… – sinistro…(1) ekto… – end… (1) Medicinske 1 4 vede Vinogradniški eno… – dvo…(2) Biotehniške 1 vede Urbanisticni makro… – mikro…(1) avto… – alo…(1) ev… – oligo…(1) 108 Ljudmila Bokal (2004: 45–56) predvideva, da bo na terminologijo v casu glo­balnega sveta najbolj vplivala anglešcina, vendar iz analiziranega gradiva to še ni vidno. Ti slovarji so še jezikovno tradicionalni. Strokovnjaki, ki sodelujejo pri iz­delavi slovarja, dajejo prednost slovenskemu izrazju. Sklepne ugotovitve Pravni ekso… – endo… (1) alo… – holo…(1) avto… – hetero…(2) ante… – post…(1) Bibliotekarski dvo… – eno…(1) eno… – vec…(1) Družboslovne 2 7 vede Enc. sl. j. isto… – razno…(1) Humanisticne 1 vede Skupaj (ok.) 0 1 13 22 Najpogosteje so v protipomenskem razmerju iz latinšcine in gršcine prevzeti prvi deli podrednih zloženk, tem sledijo parni neprevzeti. Kot sredstvo protipomenskosti so razmeroma pogosto izkazane v Splošnem tehniškem slovarju,v Medicinskem, Pravnem in Urbanisticnem slovarju. Preglednica 35: Drugi deli zloženk po številu, izvoru in parnosti Meteorološki Statisticni Naravoslovno­matematicne vede Splošni tehniški Metalurški Tehniške vede Psihiatricni Medicinski Medicinske vede Vinogradniški Biotehniške vede Urbanisticni Pravni Bibliotekarski Družboslovne vede Enc. sl. j. Humanisticne vede Skupaj …filen – …foben (2) …filen – … foben (1) 1 1 Zelo redko (samo enkrat) sta v protipomenskem razmerju druga dela podrednih zloženk, ki pa sta v obeh primerih prevzeta iz klasicnih je­zikov. Preglednica 36: Protipomenke glede na vrsto protipomenskosti Meteorološki* 5 6 1 3 1 Statisticni** 11 4 Naravoslovno-mate­ 16 10 1 3 1 maticne vede Splošni tehniški*** 45 120 19 17 25 40 3 Metalurški 1 7 1 2 Tehniške vede 46 127 19 18 27 40 3 Psihiatricni 1 5 2 Medicinski 3 5 6 2 1 Medicinske vede 4 10 6 2 3 Vinogradniški 1 3 Biotehniške vede 1 3 Urbanisticni 15 1 3 Pravni 7 34 3 2 7 4 2 3 Bibliotekarski 47 55 1 1 Družboslovne vede 54 104 4 3 11 4 2 3 Enc. sl. j. 2 11 1 Humanisticne vede 2 11 1 Skupaj (ok.) 123 265 29 22 45 44 2 7 * Upoštevana tudi protipomenskost po podrejeni RPS. ** Upoštevana tudi protipomenskost po podrejeni RPS. Pogosto je vrsto protipo­ menskosti glede na razlage težko dolociti. *** Število pojavitev je zaradi velike kolicine približno, ne natancno. Protipomenskost najpogosteje temelji na nasprotnih lastnostih (265 primerov), tem sledijo popolne protipomenke, ki jih je skoraj dve tretji­ni manj, nekaj je nasprotnodejanjskih in nasprotnoprocesnih, naspro­tnopoložajnih in nasprotnosmernih, malo je nasprotnocasnih, samo dve pa sta nasprotnoosebni. Kot protipomenke so oznaceni tudi pri­ Sklepne ugotovitve meri, ki jih v literaturi štejejo med kvaziantonime. Te lahko imenujemo neprave protipomenke in so pogoste v Splošnem tehniškem slovarju, v Bibliotekarskem slovarju jih je 16, po 1 par pa je v Vinogradništvu in v Enciklopediji slovenskega jezika. Analiza protipomenk v sodobnih slovenskih terminoloških slovar­jih glede na razmeroma redko izkazovanje protipomenskosti ne more dati natancnih statisticnih odgovorov, kaže pa na to, da so slovarniki navajali protipomenke po jezikovnem obcutku, pri cemer se pogosto niso zavedali dejstva, da so protipomenke parne. Tako je pogosto iztoc­nica samo ena od para, velikokrat so razlage izrazov v protipomenskem razmerju zelo pomanjkljive oziroma ne izražajo protipomenskosti. Tre­ba pa je poudariti eno dejstvo: ti slovarji so jezikovno tradicionalni. Prevladuje neprevzeto izrazje. Protipomenke ali njihovi deli nedoma-cega izvora so prevzeti iz klasicnih jezikov, torej internacionalizmi, iz anglešcine je prevzet samo en par. 9.4 nadaljevanje slovenske slovaroPisne tradicije z navajanjem ProtiPomenk Raziskave so pokazale, da govorec, ki je vprašan, na kaj se spomni ob do-loceni besedi, pogosto najprej navede protipomenke. Te uvršca med po­membne informacije tudi slovaropisna teorija. Zato bi jih bilo smiselno in potrebno navajati tudi v slovenskih slovarjih: splošnih in terminoloških. Za zacetek pa bi bilo treba izdelati slovar protipomenk v splošnem jeziku. Za izkazovanje protipomenk v splošnih in terminoloških slovarjih bo treba bolj upoštevati teorijo in mocno izboljšati nacin njihovega prika­zovanja, pri cemer mislim zlasti na križno navajanje in zrcalnost definicij. To pa je mogoce izpeljati samo v terminoloških slovarjih, pri kate­rih sodelujejo strokovnjaki, ki imajo ob strokovnem znanju tudi visoko jezikovno znanje. antonymy in standard slovenian on the examPle of terminological dictionaries Summary109 Antonymy as a language phenomenon is based on a specific manner of how one sees the world; as established by psychology, the world consists of opposites, and the principle of the opposite is characteristic of various philosophical currents as a feature of logic and is also an important part of rhetoric and literary expression. The basic element of antonymy is the antonym. The simplest de­finition of an antonym is ‘a word or a phrase expressing the opposite meaning’. Antonymy relates to the relation between words and falls un­der the field of semantics, which began studying this phenomenon in more detail in the 1960s. Most prominent work in this regard was done by Russian (Apresyan, Novikov, Kobozeva), Czech (Filipec), Slovakian (Mistrík, Dolník), French (Guilbert), English (Lyons), Bulgarian (Go­cev) and other linguists. On the territory of ex-Yugoslavia this field was most researched by the Serbs (Gortan-Premk, Dragicevic) and the Croatians (Šaric, Mihaljevic, Hudecek). In Slovenian grammar books, the first mention of antonymy dates back to Toporišic’s grammar from 1998. This field is presented in more detail in the works of Marija Gol­den and Ada Vidovic Muha. Fundamental differences expressed in the way antonyms are divi­ded exist in the very notion of antonymy. The most controversial is the so-called ‘conversiveness’, which some do not consider as forming part of antonymy (particularly those who follow Lyons), but rank it among oppositions. Since the 1980s, there have been studies dealing with in­ 109 Povzetek je prevedel Matija Pavlic, prof. dividual elements of antonymy such as binarity, word-formational cha­racteristics of antonyms (Stramljic Breznik), the middle article and the semantic fields characteristic of antonyms. The lexicographic theory, as shown by this review, holds that an­tonyms should be listed in general dictionaries. Antonymy is more ra­rely stressed in terminological lexicographic manuals, though they do stress that the antonymic relation is always established between two antonyms in the same professional field and that antonyms should be listed in pairs. The terminological antonymy was primarily researched by the Croatians (Mihaljevic, Hudecek), who have established certain weaknesses in listing antonyms in terminological dictionaries, referring particularly to the improperly and nonuniformly structured definiti­ons. They made an invaluable contribution to establishing the types of terminological antonyms (Mihaljevic, Šaric), ranking them into quali­tative, vector, complementary, coordinative and conversive. The essential difference between the antonyms in general langua­ge and those in terminology is that there are no gradation or compara­tive antonyms since the meaning of terms is precisely defined. The analysis of antonyms in Slovenian terminological dictionaries revealed certain facets that have up to now not been in the focus of lin­guistic theory. The agents of antonymy are the so-called ‘differential se­mantic components’, which according to definition can be many, whi­ch means that in the framework of one explanation several identical or various antonymic relations may be established. The work done so far on dividing terminological antonyms into various types has, based on Slovenian terminological dictionaries, proved inadequate. It is for this reason that I would like to introduce the following distinction among various types of antonyms: absolute, contrary-characteristic, contrary-acting, contrary-processing, contrary-directional, contrary-positional, contrary-temporal, contrary-personal and quantitative. The presentation of antonyms in Slovenian dictionaries goes a long way back, starting already in the so-called non-standard dictionaries pertaining to the language works of Slovenian Protestants and conti­nuing with Cigale’s Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na sre­dnja ucilišca (Scientific Terminology with Special Focus on Secondary Schools, 1880), where antonyms were marked for the first time in the form of notes, the mark which relates to the Czech dictionary Nemec­ Antonymy in Standard Slovenian ... ko-ceský Slovník védeckého názvosloví pro gymnasia a reálne školy (1853) and Šulek’s Terminologija (Terminology, 1874). The same mark was used also by Pleteršnik in Slovensko-nemški slovar (Slovenian-German Dictionary, 1894). In all three of these dictionaries, there is a relatively low number of recorded antonyms, and the biggest problem lies in a non-paired display. In the Dictionary of Standard Slovenian (Slovar slovenskega knji­žnega jezika), the mark ant. became established, which along with the mark ‘the opposite’, is most frequently used in modern Slovenian termi­nological dictionaries. The Dictionary of Standard Slovenian, however, presents very few antonyms, of which all are native and with different roots. Antonyms are listed in modern Slovenian terminological dictiona­ries of the following sciences: • Natural-mathematical sciences: Meteorološki terminološki slovar (Meteorological Terminology Dictionary, 1990), Statisticni termi­nološki slovar (Statistical Terminology Dictionary, 1993); • Technical sciences: Splošni tehniški slovar (General Technical Dic­tionary, 2nd edition, 1st and 2nd volumes, 1978 and 1981), Tehniški metalurški slovar (Technical Metallurgical Dictionary, 1995), Teh­niški metalurški slovar. Dodatek (Technical Metallurgical Dictio­nary. Supplement, 2006); • Medical sciences: Psihiatricno izrazje (Psychiatric Terms, 1993), Medicinski terminološki slovar (Medical Terminological Dictiona­ry, 2002); • Biotechnical sciences: Vinogradništvo (Wine Growing, 1994); • Social sciences: Urbanisticni terminološki slovar (Urbanistic Termi­nology Dictionary, 1975), Poskusni snopic Bibliotekarskega termi­nološkega slovarja (Experimental Fascicle of Library Science Ter­minology Dictionary, 1996), Pravni terminološki slovar. Do 1991 – gradivo (Legal Terminology Dictionary. Until 1991 – Material, Bibliotekarski terminološki slovar (Library Science Terminology Dictionary, 2010); • Humanities: Enciklopedija slovenskega jezika (Encyclopaedia of the Slovenian Language, 1992). The highest number of antonyms is listed in the General Technical Dictionary, the Slovenian Medical Dictionary and the Library Science Terminological Dictionary. The following mistakes are most frequen­tly made when presenting the antonyms: non-paired and unsystematic display, non-mirror explanations, listing words that are not in an an-tonymic relation, etc. The statistical results of the analysis of antonyms in Slovenian ter­minological dictionaries show: • A somewhat higher number of two- or multi-word than single­-word antonymic pairs. Phrasal pairs predominate particularly in social studies, e.g. in the Library Science Terminological Dictiona­ry, and only single-word pairs exist in the Medical Terminological Dictionary and the Technical Metallurgical Dictionary. • The most common antonymic pairs are nouns or nominal phrases, followed by adjectival pairs; verbal pairs and pairs from other parts of speech are rare. Adjectival pairs are common in the General Technical Dictionary. • Most commonly the carriers of antonymy are adjectives; less than half the number relates to nouns, and rarely this position is held by verbs or other parts of speech. Verbs in an antonymic relation are most commonly found in the General Technical Dictionary. • The antonymic relation most commonly features native lexemes, followed by borrowed pairs from Latin and Greek – less than half their number, and those of mixed origin also originating from La­tin and Greek. • The antonymic relation most commonly features two carriers of antonymy of various stems, followed by single-root prefixed words with one prefix and multi-root prefixed words with different pre­fixes. • Prefixed words most frequently consist of paired native prefixes (21 different pairs), followed by paired borrowed prefixes (17 different pairs), non-paired borrowed prefixes (16 different pairs) and non­-paired native prefixes (10 different pairs). Prefixed words are most characteristic of the General Technical Dictionary. The number of pairs or individual prefixes in antonymic use is relatively modest. Antonymy in Standard Slovenian ... • Most commonly the antonymic relation features the first parts of subordinate compounds borrowed from Latin and Greek, followed by paired native parts. • There are only two instances when the antonymic relation featu­res the second part of subordinate compounds borrowed from the classical languages. • Antonymy is most commonly based on opposite characteristics (338 examples), followed by absolute antonyms that are fewer in number by nearly two thirds; there are some which are contrary­-acting and contrary-processing, contrary-positional and contrary­-directional, only a few are contrary-temporal, and only two pairs are contrary-personal. The examples normally labelled in literature as quasi-antonyms or false antonyms have also been marked as antonyms. viri in literatura Literatura Adamic, France, 1998: Razvoj terminoloških dejavnosti s pregledom dosežkov in bibliografije. Ob 50-letnici organizirane ustvarjalnosti v naravoslovni in tehniški terminologiji. V: Slovensko naravoslovno-tehnicno izrazje. Ljublja­na: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC SAZU. 13–17. Ahacic, Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Ahmanova, Ol'ga Sergeevna, 1957: Ocerki po obšcej i russkoj leksikologii. Mo-skva: Ucpedgiz. Apresjan, Jurij Derenikovic, 1974: Leksiceskaja semantika. Sinonimiceskie sredstva jazyka. Moskva: Nauka. – – 1997, 22000: Lingvisticeskaja terminologija slovarja sinonimov. V: J. D. Apresjan idr.: Novyj ob''jasnitel'nyj slovar' sinonimov russkogo jazyka. Mo-skva: Jazyki russkoj kul'tury. VIII–XVII. Atkins, B. T. Sue in Rundel, Michael, 2008: The Oxford Guide to Practical Lexicography. Oxford: University Press. Baltova-Ilieva, Penka idr., 2003: Balgarski asociativen recnik. Sofija: Univer­sitetsko izdatelstvo »Sv. Kliment Ohridski«. Blatná, Renata idr., 1995: Manuál lexikografie. Praha: Nakladatelství H & H. Blažic, Milena, 2002: Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem (1850– 2000). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Bokal, Ljudmila, 2004: Znamenja anglešcine kot globalnega jezika v sloven-šcini, še posebej s stališca terminologije / Signs of English Language Glo­balization in Slovenian, with Special Reference to Terminology. V: Ter­minologija v casu globalizacije / Terminology at the Time of Globalization. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC. 45–56. Brlobaš, Željka, 2007: Struktura i znacenje hrvatskih antonima: od analize do sinteze. Ljiljana Šaric: Antonimija u hrvatskome jeziku: Semanticki, tvorbeni i sintakticki opis. Fluminensia 19, 2. 97–129. Breznik, Anton, 1921, 1924: Slovenska slovnica za srednje šole. Prevalje: Druž­ba sv. Mohorja. – – Anton, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. Celje: Družba sv. Mohorja. Breznik, Anton, Bajec, Anton, Kolaric, Rudolf, Rupel, Mirko, Sovre, Anton, Šolar, Jakob, 1941: Slovenska slovnica za tretji in cetrti razred srednjih in sorodnih šol. Ljubljana: Slavisticno društvo. Bucar, Mirjana, 2007: Ljiljana Šaric, 2007. Antonimija u hrvatskome jeziku: Semanticki, tvorbeni i sintakticki opis. Jezikoslovlje 8, 1. 77–113. Butenko, Nina Petrovna, 1979: Slovnyk asociatyvnyh norm ukrajins'koji movy. L'viv: Vyšca škola. Cabré, Maria Teresa, 1999: Terminology. Theory, methods and applications. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Cruse, Alan D., 1980: Antonyms and Gradable Complementaries. V: Per-spektiven der Lexikalischen Semantik. Bonn: Bouvier. Danilenko, Valerija Petrovna, 1977: Russkaja terminologija. Opyt lingvistice­skogo opisanija. Moskva: Nauka. Dolník, Juraj, 1990: Lexikálna sémantika. Bratislava: Univerzita Komen­ského. Dragicevic, Rajna, 2005: Verbalne asociacije u semantickim istraživanjima. V: Piper, Predrag idr.: Asocijativni recnik srpskoga jezika. Beograd: Beogradska knjiga, Službeni list SCR, Filološki fakultet u Beogradu. 56–77. – – 2007: Leksikologija srpskog jezika. Beograd: Zavod za udžbenike i nastav­na sredstva. Duchácek, Otto, 1965: Sur quelques problčmes de l'antonymie. Cahiers de lexicologie 6. Faganel, Jože, 1996: Retorika. Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana: Mladin-ska knjiga. 184–185. Filipec, Josef, 1985: Lexikologie. V: Filipec, Josef, Cermák, František: Ceská lexikologie. Praha: Ceskoslovenská akademie ved. Gantar, Polona, 1997: Kriticni pretres poskusnega snopica Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Jezikoslovni zapiski 3. 207–219. Geeraerts, Dirk, 2003: Meaning and definition. V: A Practical Guide to Lexicography. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Gjurin, Velimir, 1987: Slovensko slovarstvo do prvega knjižnega slovarja. Magi-strska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Gocev, Goco, 1989: Antonimite v balgarskija ezik. Sofija: Daržavno izdatel­stvo Narodna prosveta. Viri in literatura Golden, Marija, 1997: O jeziku in jezikoslovju. Ljubljana: Filozofska fakul­teta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno in splošno jeziko­slovje. – – 2001: O jeziku in jezikoslovju. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Gortan-Premk, Darinka, 1997: Polisemija i organizacija leksickog sistema u srpskome jeziku. Beograd: Institut za srpski jezik SANU. Grickat, Irena, 1961/62: O antonimiji. Zbornik za filologiju i lingvistiku Ma-tice srpske. Novi Sad. 87–90. Guilbert, Louis, 1964: Les antonymes. Y-a-t’il un systčme morpho-lexical des antonymes? Cahiers de lexicologie 4. 29–36. Helcl, Miloš idr., 1971: První výkladový slovník spisovné slovinštiny. Slavia 3. 440–447. Hudecek, Lana, Mihaljevic, Milica (u suradnji s Brunom Nahodom), 2009: Hrvatski terminološki prirucnik. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Humar, Marjeta, 2005: Protipomenskost v slovenski jezikoslovni literaturi. V: Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor: Slavisticno društvo. 319–333. – – 2007: Protipomenskost v sodobnih slovenskih terminoloških slovarjih. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika (Obdobja 24, Metode in zvrsti). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slo­venšcino kot drugi/tuji jezik. 561–582 (http://www.centerslo.net/files/ file/simpozij/sim24/Humar.pdf, dostop 15. 6. 2014). – – 2008: Slovaropisno izrazje v slovenskih terminoloških slovarjih. Jeziko­slovni zapiski 14, 1. 103–122. – – 2009: Protipomenskost v jezikoslovnih delih slovenskih protestantov. Slavisticna revija 56/57, Trubarjeva številka. 269–278. Hurford, James R. in Heasley, Brendan, 1985: Semantics: a Coursebook. Cambridge: Cambridge University Press. Ilson, Robert, 2002: Lexikology. V: The Linguistics Encyclopedia (ur. Kirsten Malmkjaer). London; New York: Routledge. Ivanova, Vera Andreevna, 1982: Antonimija v sisteme jazyka. Kišinev: Mini-sterstvo vysšego i srednego specialnogo obrazovanija Moldavskoj SSR. Janžekovic, Janez, 1957: Filozofija. Ljubljana: Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev. Jedlicka, Alois, Machac, Jaroslav, 1971: Nové výkladové slovniký slovanské. Naše rec 54, 2. 102–111. (http://nase-rec.ujc.cas.cz/archiv.php?art=5555, dostop 15. 1. 2014). Kaldieva-Zaharieva, Stefana, 1980: Slovoobrazuvane i antonimija. V: Go-dišnik na Sofijskija universitet »Kliment Ohridski« 74, 3. 261–269. Kennedy, George A., 2001: Klasicna retorika ter njena kršcanska in posvet­na tradicija od antike do sodobnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Knezoci, Manuela, 2001: Antonimija in antonimi v SSKJ. Diplomska naloga. Pedagoška fakulteta Maribor. Mentorica: Irena Stramljic Breznik. Kobozeva, Irina Mihajlovna, 2000: Lingvisticeskaja semantika. Moskva: Edi­torial URSS. Koncept novega slovarja slovenskega knjižnega jezika. El. knjiga. http://www. fran.si/novi-sskj, dostop 20. 10. 2015. Košmrlj - Levacic, Borislava, 2006: O terminološkem slovarju in njegovi iz­delavi z vidika terminografske ravnine. Jezikoslovni zapiski 12, 1. 71–87. Kovacevic, Miloš, 1993: Od antonimije do gradacije posredstvom ne­gacije. V: Rjecnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11–13. X. 1989 u Zagrebu. Za­greb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za filološke znanosti. 189–200. Kolesnikov, Nikolaj Pavlovic, 1972: Slovar' antonimov russkogo jazyka. Tbi­lisi: Izdatel'stvo Tbilisskogo universiteta. Košmrlj, Maja, Müller, Jakob, 1972/73: Pregled tujih kriticnih mnenj in pripomb o Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 18, 3. 109–112. Krašovec, Jože, 1977: Der Merismus im Biblisch-Hebräischen und Nordwest­semitischen. Rome: Biblical Institut Press. Krongaus, Maksim Anisimovic, 2005: Semantika. Moskva: Izdatel'skij centr Akademija. Leech, Geoffrey, 1981: Semantics: The study of Meaning. Harmondsworth: Penguin. L'vov, Mihail Rostislavovic, 1978: Slovar' antonimov russkogo jazyka. Moskva: Russkij jazyk. Lyons, John, 1968, 1991: Introduction to theoretical linguistics. Cambridge: Cambridge University Press. – – 1978: Semantics I–II. Oxford: Oxford University Press. – – 1995: Linguistic Semantics. An introduction. Cambridge: Cambridge University Press. Masár, Ivan, 1991: Prírucka slovenskej terminológie. Bratislava: Veda. Menac, Antica, 1953: O upotrebi dvostruke negacije s glagolskim pridjevom trpnim. Jezik 2, 1. 18–22. – – 1988: »Srednji clan« medu pridjevskim antonimima u ruskom i hrvat­skom književnom jeziku. Filologija 16. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. 115–121. Viri in literatura – – 1993: Iz problematike pridjevskih antonima: pridjevi s prefiksom ne- u ruskom i hrvatskom književnom jeziku. Rijec i društvo. Zbornik rado­va sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11–13. X. 1989. u Zagrebu. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Ra-zred za filološke znanosti. 221–226. Micanovic, Krešimir, 2009: Ljiljana Šaric. Antonimija u hrvatskome jeziku: Semanticki, tvorbeni i sintakticki opis. Zagreb: Hrvatska sveucilišna na­klada, 2007. V: Zbornik referatov s Cetrtega slovensko-hrvaškega slavistic­nega srecanja, ki je bilo v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, 13.–14. junija 2008. Cetrto slovensko-hrvaško slavisticno srecanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 152–153. Mihajlova, Ol'ga Alekseevna, 2006: Slovar' antonimov russkogo jazyka. Mo-skva: Eksmo. Mihaljevic, Milica, 1998: Terminološki prirucnik. Zagreb: Hrvatska vseuci­lišna naklada. Mihaljevic, Milica, Šaric, Ljiljana, 1994: Terminološka antonimija. Ra-sprave ZHJ 20. Zagreb. 213–243. Mistrík, Jozef, 1985: Štylistika. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladatelstvo. Müller, Barbara, 1971: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Bd. I (A–H). Zeitschrift für Slawistik 16, 5. 760–765. Musek, Janek, 1990: Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Narat, Jožica, 1998: Sopomenke v Pleteršnikovem slovarju. Pleteršnikov Slo­vensko-nemški slovar. Zbornik s simpozija '96 v Pišecah. Pišece: Komisija Maks Pleteršnik; Novo mesto: Tiskarna Novo mesto. 55–77. Nida, Eugene A., 1975: Componential Analysis of Meaning. Cambridge: Cam­bridge University Press. Novak, France, 2004: Samostalniška vecpomenskost v jeziku slovenskih prote­stantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Novikov, Lev Alekseevic, 1966: Logiceskaja protivopoložnost' i leksiceskaja antonimija. Russkij jazyk v nacional'noj škole 4. 79–87. – – 1973: Antonimija v russkom jazyke. Moskva: Izdatel'stvo Moskovskogo universiteta. – – 1982: Semantika russkogo jazyka. Moskva: Vysšaja škola. – – 1988: Russkaja antonimija i ee leksikograficeskoe opisanie. V: M. R. L'vov: Slovar' antonimov russkogo jazyka. Moskva: Russkij jazyk. O'grady, William, Dobrovolsky, Michael (ur.), 1997: Contemporary Lingu­istics. New York: St. Martin's Press. Orel, Irena, 2008: Protipomenskost v Trubarjevem Katehizmu z dvejma izlagama iz leta 1575. Slavia Centralis 1, 2. 15–29. https://www.google. si/?gws_rd=ssl#q=Protipomenskost+v+Trubarjevem+Katehizmu+z+dvej ma+izlagama+iz+leta+1575+, dostop 12. 3. 2015. Paulin, Andrej, 1998: Idejni pristop k pripravi tretje izdaje Splošnega teh­niškega slovarja. V: Slovensko naravoslovno-tehnicno izrazje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC SAZU. 19–32. – – 2009: Tipologija slovenske tehniške terminologije. Terminologija in so-dobna terminografija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC SAZU. 195–201. Pittano, Giuseppe, 1987: Sinonimi e contrari. Dizionario fraseologico delle parole equivalenti, analoghe e contrarie. Bologna: Zanichelli. Poštolková, Bela, Roudný, Miroslav, Tejnor, Antonín, 1983: O ceské terminologii. Praha: Ceskoslovenská akademie ved. Premk, Francka, 1996: Globina korenin. Revija SRP 15, 16. 109–131. Rodiceva, E. I., 1968: Semanticeskij aspekt antonimi (v svete dannyh afazii). Issledovanija po recevoj informacii. Moskva: Izdatel'stvo Moskovskogo universiteta. 190–206. Sapir, Edward, 1921: Language. An Introduction to the Study of Speech. York: Harcourt, Brace. Schippan, Thea, 1984: Lexikologie der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Silvester, Marta, 1974/75: Prikaz rastlinskih imen v SSKJ I. JiS 20, 7. 225–227. – – 1980: Posredne ali sklicevalne razlage v Slovarju slovenskega knjižnega jezika III. Naši razgledi 29, 7. 205. Sterkenburg, Piet van (ur.), 2003: A Practical Guide to Lexicography. Am­sterdam: John Benjamins Publishing Company. Stramljic Breznik, Irena, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztocnice na B. Maribor: Slavisticno društvo. – – 2009: Tvorjenke in antonimija v slovenšcini. Slovoobrazuvane i le­ksikologija. Sofija: Universitetsko izdatelstvo Sv. Kliment Ohridski. 167–177. – – 2010: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika 23. in 24. oktober 2008, 2009. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Šanskij, Nikolaj Maksimovic, 1964: Leksikologija sovremennogo russko-go jazyka. Ucebnoje posobije dlja studentov pedagogiceskich institutov po special'nosti Russkij jazyk i literatura. Moskva: Prosvešcenie. Šaric, Ljiljana, 1992: Antonimija: neke znacenjske i tvorbene odrednice. Ra-sprave Zavoda za hrvatski jezik XVIII. 177–191. Viri in literatura – – 1994: Antonimija u strukturi jednojezicnih rjecnika. Filologija 22–23. 269–274. – – 1994a: Antonimija u hrvatskome jeziku. Magistarski rad. Zagreb. – – 2007: Antonimija u hrvatskome jeziku: Semanticki, tvorbeni i sintakticni opis. Zagreb: Hrvatska sveucilišna naklada.Šipka, Danko, 1990: Tvorbena sredstva antonimizacije. Jezik 37, 5. 139–145. Šmalc, Andrej, Müller, Jakob, 2011: Slovensko tehniško izrazje. Jezikovni prirocnik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.Šmelev, Dmitrij Nikolaevic, 1964: Ocerki po semasiologii russkogo jazyka. Mo-skva: Prosvešcenie. Toporišic, Jože, 1965, 1966, 1967 in 1971: Slovenski knjižni jezik 1–4. Ma- ribor: Založba Obzorja. – – 1976, 1984, 1991, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. – – 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. – – 1997: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Zbornik Slavisticnega dru­ štva Slovenije 5. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 17–26. – – 1998: Slovenski jezik in sporocanje 2. Maribor: Založba Obzorja. Trdina, Silva, 1970: Besedna umetnost. II. del: literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga. Turk, Marija, 2002: Meduclanovi u antonimiji. Rijecki filološki dani. Zbornik radova s Medunarodnog znanstvenog skupa Rijecki filološki dani održanog u Rijeci od 9. do 11. studenoga 2000. Rijeka: Filozofski fakultet Sveuci­lišta. 519–528. – – 2005: Neka odstupanja u antonimskoj simetriji u hrvatskom jeziku. Flu-minensia 16, 1–2. 87–94. Vidovic Muha, Ada, 1997: Razmerja med leksemi in homonimija. V: Júlia Bálint: Slovar slovenskih homonimov. Na podlagi gesel Slovarja slovenske­ga knjižnega jezika. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 7–16. – – 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. – – 2005: Medleksemski pomenski razmerji – sopomenskost in protipo­menskost. Knjižno in narecno besedoslovje. Maribor: Slavisticno društvo. 206–221. Vvedenskaja, Ljudmila Alekseevna, 1971: Slovar' antonimov russkogo jazyka. Rostov na Donu: Feniks. Weiss, Peter, 1993/94: Katere slovarje smemo pricakovati po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 39, 7–8. 346–350. Zorman, Marina, 2000: O sinonimiji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filo­zofske fakultete. Žagar, France, 1987: Pouk slovenske slovnice in pravopisa v višjih razredih osnovne šole. Maribor: Založba Obzorja. Žagar Karer, Mojca, 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom. Ljub­ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2001/02: O slovenskem leksikalnem pomenoslovju. Jezik in slovstvo 47, 1–2. 53–57. Viri Ahlin, Martin idr., 2003: Slovar sinonimov slovenskega jezika. Splošna doloci-la in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzorcno predstavitvijo. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Alasia da Sommaripa, Gregorio, 1607: Vocabolario Italiano, e Schiauo. Vdine: appresso Gio. Battista Natolini. Bajec, Anton idr., 1947: Slovenska slovnica. Ljubljana: Državna založba Slo­venije. Bajec, Anton idr., 1964: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Poskusni snopic. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. – – 1968, 1973: Slovenska slovnica. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Beran, Jaromir idr., 1999: Pravni terminološki slovar. Do 1991– gradivo. Lju­bljana: ZRC SAZU. Bercic, Branko idr., 1996: Bibliotekarski terminološki slovar. Poskusni snopic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Bohoric, Adam, 1584: Arcticae horulae .ucci.ivae. Faksimile. Ljubljana: Mla­dinska knjiga; München: R. Trofenik; 1970. Bufon, Milan idr., 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Cigale, Matej, 1853: Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Spra­chen Österreichs. Klagenfurt: J. Sigmund. – – 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch 1, 2. Laibach: Josef Blasnik. – – 1880: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilišca. Lju­bljana: Matica slovenska. Dalmatin, Jurij, 1578: Biblia, tu ie, vsiga Svetiga pisma pervi deil. Ljubljana. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VXED39QC. – – 1584: Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta. Faksi-mile. Ljubljana: Mladinska knjiga; München: R. Trofenik; 1968. Debenjak, Doris, DEBENJAK, Božidar, DEBENJAK Primož, 1992: Veliki nemško-slovenski slovar. Grosses deutsch-slowenisches Wörterbuch. Ljub­ljana: DZS. Viri in literatura Hrcek, Lojze, 1994: Kmetijski tehniški slovar. Zvezek 7. Vinogradništvo. Lju­bljana: Agronomski oddelek Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Humar, Marjeta idr., 2007: Gledališki terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. – – 2011: Farmacevtski terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Janežic, Anton, 1850: Vollständiges Taschen-Wörterbuch der slovenischen und de­utschen Sprache. Deutsch-slovenischer Theil. Klagenfurt: J. Sigmund. – – 1867: Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch für Schule und Haus. Kla­genfurt: Liegel; Laibach: J. Blasnik). – – 1889: Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Klagenfurt: St. Hermago-ras-Bruderschaft. Kališnik, Miroslav idr., 2002: Slovenski medicinski terminološki slovar. Ljub­ljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. – – 2004: Slovenski medicinski e-slovar (CD-ROM). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Lek. – – 2007: Slovenski medicinski terminološki slovar. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Kanic, Ivan idr., 2009: Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica. http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0934/BTS-2009.pdf, do-stop 12. 12. 2009. Keber, Janez, 2003: Frazeološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek. Lju­bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Komissarov, Vilen Naumovic, 1964: Slovar' antonimov sovremennogo anglij­skogo jazyka. Moskva: Izdatel'stvo Meždunarodnye otnošenija. Košmelj, Blaženka idr., 1993: Statisticni terminološki slovar. Ljubljana: Stati­sticno društvo Slovenije, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. – – 1994: Statisticni terminološki slovar. Ljubljana: Statisticno društvo Slove­nije, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. – – 2001: Statisticni terminološki slovar. Razširjena izdaja z dodanim slovarjem ustreznikov v anglešcini, francošcini, nemšcini in italijanšcini. Ljubljana: Statisticno društvo Slovenije, Statisticni urad Republike Slovenije. – – 2002: Statisticni terminološki slovar. Ljubljana: Statisticno društvo Slove­nije, Študentska založba. – – 2014: Statisticni terminološki slovar. Kamnik: Amebis (elektronski vir, zbirka Termania). Krelj, Sebastijan, 1566: Otrozhia biblia. Faksimile. Ljubljana: Mladinska knjiga; 1987. Leben - Pivk, Terezija idr., 1995: Gumarski slovar. Trijezicni razlagalni slovar gumarskega izrazja. Kranj: Sava Kranj. Malavašic, Franc, 1849: Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi. Ljubljana: J. Giontini. Megiser, Hieronymus, 1592: Dictionarium quatuor linguarum. http://www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL06CTA6. Merše, Majda idr., 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. sto­letja. Poskusni snopic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Milcinski, Lev, 1984: Slovar psihiatricnih izrazov. Ljubljana: Univerzitetna psihiatricna klinika. – – 1987: Slovar psihiatricnih izrazov. Ljubljana: Univerzitetna psihiatricna klinika. – – 1993: Psihiatricno izrazje. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Murko, Anton Janez, 1833: Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörterbuch. Grätz: Franz Ferstl. Muršec, Jožef, 1847: Kratka slovenska slovnica za pervence. Gradec: Lajkamo-vi nasledniki. Paulin, Andrej, 1995: Tehniški metalurški slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – 1997: Mala slovenska enciklopedija metalurgije in materialov. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje. – – 2006: Tehniški metalurški slovar. Dodatek. Ljubljana: Naravoslovnoteh­niška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo. – – 2007: Tehniški metalurški slovar [Elektronski vir] : slovensko-angleško--nemški. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materi-ale in metalurgijo. – – 2011: Poskusni angleško-slovenski slovarcek izrazov s podrocja ulivanja v testastem stanju. Livarski vestnik 58, 1. 46–47. Paulin, Andrej idr., 2007: Slovenski tehniški slovar A–B. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pavšic, Jernej idr., 1999: Geološki terminološki slovar. Delovno gradivo 1992– 1999. Arhiv Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Petkovšek, Zdravko idr., 1990: Meteorološki terminološki slovar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo meteorologov Slo­venije. Plenicar, Mario idr., 2006: Geološki terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pleteršnik, Maks, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezo­škofijstvo. Viri in literatura – – 2006: Slovensko-nemški slovar (1894–1895). Transliterirana izdaja. Lju­bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Pravopis medicinskih izrazov. 1996, 1997. Ljubljana: Medicinska fakulteta. Seje UO SSKJ, Komisija za pravorecje in intonacijo, kopije splošnih sejnih za­pisnikov, registrator II. Arhiv Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Simeon, Rikard, 1969: Enciklopedijski rjecnik lingvistickih naziva na 8 jezika: hrvatsko-srpski, latinski, ruski, njemacki, engleski, talijanski, španjolski, I– II. Zagreb: Matica hrvatska. Slovar knjižnega jezika. Zapisniki sej 1–150. 9. 7. 1962–20. 12. 1963. Arhiv Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. 2013. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1970–1991. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. 2014. Ljubljana: Cankarjeva založba. Slovar tujk. 2006. Tržic: Ucila International. Slovenski pravopis. 1950, 1962. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Slovenski pravopis. 2001. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Slovenski veliki leksikon. 2003–2005. Ljubljana: Mladinska knjiga. Slovník spisovné ceštiny pro školu a verejnost. 1978. Praha: Ceskoslovenská aka-demie ved. Ústav pro jazyk ceský. Slovník spisovného jazyka ceského I, A–M. 1960. Praha: Nakladatelství Cesko­slovenské akademie ved. Smolej, Igor idr., 1990: Gozdarski slovar. Poskusni snopic. Ljubljana: Gozdar-ska terminološka komisija pri Zvezi društev inženirjev in tehnikov goz­darstva in lesarstva Slovenije. Splošni tehniški slovar, 1. in 2. del. 1978–1981. Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije, Tehniška sekcija Terminološke komisije Sloven-ske akademije znanosti in umetnosti. Šafárik, Pavel Jozef idr., 1853: Nemecko-ceský Slovník vedeckého názvo­sloví pro gymnasia a reálné školy. Praha: Nákladem kalve'ského knih­kupectví. Šulek, Bogoslav, 1874: Hrvatsko-njemacko-talijanski rjecnik znanstvenoga na­zivlja, osobito za srednja ucilišta. Zagreb: Narodna tiskara dr. Ljudevita Gaja. Toporišic, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Veliki slovar tujk. 2002. Ljubljana: Cankarjeva založba. Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. 1997–1998. Ljubljana: DZS. Verbinc, France, 1968: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Železnikar, Iva idr., 1971: Urbanisticni terminološki slovar: gradivo za javno razpravo. Ljubljana: Urbanisticni inštitut SRS. – – 1975: Urbanisticni terminološki slovar. Ljubljana: Urbanisticni inštitut SR Slovenije.Žagar, France, 1985: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Za­ložba Obzorja. imensko kazalo A Adamic, France 166 Ahacic, Kozma 97, 99, 100 Ahlin, Martin 10 Ahmanova, Ol'ga Sergeevna 46 Alasia da Sommaripa, Gregorio 102 Apresjan, Jurij Derenikovic 22, 26, 27, 28, 29, 32, 34, 45, 46, 57, 62, 66, 68, 69, 79, 232, 308 Arh, Franc 157 Aristotel 10, 16 Atkins, B. T. Sue 55 B Bajec, Anton 59, 121, 122 Bálint, Júlia 63 Bally, Charles 24 Baltova-Ilieva, Penka 14 Bartel, Anton 106 Basar, Jernej 19 Blatná, Renata 78 Bohoric, Adam 95, 97, 99, 102 Borko, Miran 148 Breznik, Anton 58 Brlobaš, Željka 45 Bucar, Mirjana 45 Bufon, Milan 84 Butenko, Nina Petrovna 14 C Cabré, Maria Teresa 81 Cigale, Matej 9, 91, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 112, 113, 114, 116, 118, 142, 143, 261, 321 Cruse, Alan D. 46 C Cernelic, Ivanka 122 D Dalmatin, Jurij 19, 97, 102 Danilenko, Valerija Petrovna 22, 79 Djurovic, Marija 148 Doberšek - Urbanc, Alojzija 157 Dobrovoljc, Helena 8 Dolenc, Matija 261 Dolník, Juraj 22, 42, 43, 44, 67, 69 Dragicevic, Rajna 15, 52, 53, 69 Duchácek, Otto 22, 46 E Engels, Friedrich 16 Erjavec, Fran 103, 104 F Faganel, Jože 10, 18 Ferligoj, Anuška 157 Filipec, Josef 22, 38, 40, 42, 43, 62, 67, 68 G Gantar, Polona 262, 278, 279 Geeraerts, Dirk 78 Gjurin, Velimir 10, 97, 98, 99, 101 Gložancev, Alenka 123 Gocev, Goco 14, 22, 40, 41, 42, 67, 68 Golden, Marija 10, 22, 57, 58, 62, 67, 69, 124 Gorgias 18 Gortan-Premk, Darinka 22, 49, 51 Grickat, Irena 22, 23, 24, 50, 53, 68, 73 Guilbert, Louis 24, 25 H Hajnšek, Milena 122 Heasley, Brendan 46 Hegel 10 Helcl, Miloš 124 Heraklit iz Efeza 16 Hocevar, Andrej 148 Hudecek, Lana 56, 82, 92 Humar, Marjeta 10, 23, 95, 262 Hurford, James R. 46 Husu, Blanka 242 J Jakopin, Franc 122 Jakopin, Primož 148 Janežic, Anton 105, 106 Janežic, Marija 122 Janžekovic, Janez 16, 17, 18 Jedlicka, Alois 123 Jurcic, Josip 58 Juricic, Jurij 19 K Kaldieva-Zaharieva, Stefana 22, 70 Kalin, Marjeta 148 Kališnik, Miroslav 242 Kennedy, George A. 18 Kiefer, Ferenc 79 Klopcic, Mile 121 Knezoci, Manuela 23, 57, 124, 125 Kobozeva, Irina Mihajlovna 22, 51, 52, 69 Kolaric, Rudolf 59 Kolesnikov, Nikolaj Pavlovic 29 Komissarov, Vilen Naumovic 29 Koren, Alenka 148 Košir, Alija 242 Košmelj, Blaženka 157 Košmrlj - Levacic, Borislava 92, 123, 262 Košmrlj - Levacic, Maja gl. Košmrlj - Levacic, Borislava Kovacevic, Miloš 73, 74 Krašovec, Jože 95 Krelj, Sebastijan 19, 97, 98 Krizmanic, Mirjana 15 Kroupová, Libuše 124 Kržišnik, Ciril 261, 262 L Lazar, Branka 10 Leben - Pivk, Terezija 141 Leder Mancini, Zvonka gl. Leder, Zvonka Leder, Zvonka 122, 148, 157, 250, 253, 278 Legiša, Lino 121, 242 Imensko kazalo Logar, Tine 122 L'vov, Mihail Rostislavovic 29, 32 Lyons, John 22, 25, 26, 29, 35, 36, 38, 45, 46, 57, 58, 62, 66, 68, 69 M Machac, Jaroslav 124 Malavašic, Franc 19 Marx, Karl 16 Masár, Ivan 81 Menac, Antica 22, 46, 70 Merše, Majda 10 Meze, Joža 122, 166 Micanovic, Krešimir 45 Mihajlova, Ol'ga Alekseevna 52 Mihaljevic, Milica 56, 82, 83, 86 Miklošic, Fran 104, 261 Milcinski, Lev 237 Mistrík, Jozef 21, 36, 37, 42, 66, 68, 81, 96 Müller, Barbara 124 Müller, Jakob 8, 122, 123, 332 Murko, Anton Janez 105 Muršec, Jožef 158 Musek, Janek 9, 13, 14 N Nahod, Bruno 56, 82 Narat, Jožica 8 Nartnik, Vlado 122, 148 Nemec, Karmen 8, 167 Nida, Eugene A. 46 Novak, France 62, 64, 65, 96 Novikov, Lev Alekseevic 22, 27, 29, 32, 34, 35, 38, 42, 46, 51, 53, 57, 66, 68, 79 O O'Grady, William 21, 51 Omladic, Matjaž 157 Orel, Irena 10, 96 P Paulin, Andrej 166, 167, 233 Petkovšek, Zdravko 84, 148 Platon 10, 16 Pleteršnik, Maks 113, 114, 116, 117, 118, 143, 279, 321 Porenta, Alenka 8 Poštolková, Bela 81, 124 Praznik, Zvonka 10 Premk, Francka 10, 96 R Rakovec, Jože 148 Rigler, Jakob 122 Rodiceva, E. I. 27 Rogerij Ljubljanski 19 Roudný, Miroslav 81 Rundel, Michael 55 Rupel, Mirko 59 S Sapir, Edward 45 Schippan, Thea 35, 66, 68, 69 Silvester, Marta 122, 123 Simeon, Rikard 55 Snoj, Jerica 10, 123 Snoj, Marko 8 Sochová, Zdenka 124 Spinoza, Baruch 10 Sterkenburg, Piet van 21, 79 Stramljic Breznik, Irena 7, 10, 23, 57, 72, 124 Struna, Albert 166 Suhadolnik, Stane 121, 122, 141, 278, 323 Svetokriški, Janez 19 Š Šafárik, Pavel Jozef 103, 106, 107 Šanskij, Nikolaj Maksimovic 27, 46Šaric, Ljiljana 16, 22, 44, 45, 46, 48, 57, 58, 67, 69, 71, 78, 80, 83, 86, 105, 124 Šipka, Danko 22, 72Šircelj - Žnidaršic, Ivanka 262Šmelev, Dmitrij Nikolaevic 27Šolar, Jakob 59 Šulek, Bogoslav 103, 104, 106, 107, 114, 116 T Tavzes, Cvetana 148, 167, 242 Tejnor, Antonín 81 Tominec, Ivan 121 Tomšic, France 121, 122, 166 Toporišic, Jože 10, 21, 22, 23, 57, 59, 60, 61, 122, 144, 309 Torkar, Silvo 8, 262 Trdina, Janez 103 Trdina, Silva 19 Trojar, Mitja 8, 78 Trubar, Felicijan 19 Trubar, Primož 19, 96, 313 Turk, Marija 22, 74, 75 Tušek, Ivan 103 U Urbancic, Jelko 148 V Verbinc, France 59 Vida, Majda 148 Vidmar, Josip 121 Vidovic Muha, Ada 10, 23, 57, 62, 63, 64, 67, 69, 124 Vvedenskaja, Ljudmila Alekseevna 29 W Weiss, Peter 11, 148 Wierzbicka, Ana 77 Z Zorman, Marina 23 Ž Žagar, France 60Žagar Karer, Mojca 92Žele, Andreja 8, 77 Iz recenzij: Obravnava odpira vprašanje, ki ga bi bilo vredno natancneje obdelati: je smiselno oz. zakaj je v terminologiji smiselno govoriti o protipomenskosti. Tako je vsaj posredno opozorjeno na problematicnost protipomenskosti v terminologiji oziroma vsaj nekatere tipe, znacilne za terminologijo, bi lahko oznacili kot kvaziprotipomenske. Delo je koristen prispevek za slovensko leksikografijo, saj še z vidika protipomenskosti problemsko opisuje slovarsko predstavitev dolocenih jezikovnih pojavov. Andreja Žele Pomemben in aktualen vsebinski dosežek monografije, dobljen na podlagi študija in analize gradiva slovenskih terminoloških slovarjev, je podrobnejša tipologija terminoloških protipomenk, podprta s primeri terminov iz razlicnih ved, in predlogi za slovenska poimenovanja skupin protipomenk znotraj posamezne mednarodno prepoznane protipomenske kategorije (npr. vektorske protipomenke se na podlagi njihovih lastnosti skupinijo v nasprotnodejanske, nasprotnoprocesne in nasprotnosmerne). To pa predstavlja pomemben prispevek k terminološki rasti slovenskega znanstvenega jezika. Irena Stramljic Breznik