Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid ČS vabi na ČIStlLC AKCIJO v soboto, 5. 4, od 9. do u. vre na oznanjene Lokacije. Če želite Lepšo in Čistejšo okolico, se pridružite. spremna beseda urednice Že kar nekaj številk glasila sem se ga otepala, mu nisem pustila zraven, ker sem se odločila, da me ne bo in ne bo vrgel iz tira in ni vreden mojih besed, ker jih že tako drugi preveč zgubljajo na njegov račun. Ah, ampak večno pa ne morem biti tiho, ne morem se mu izogniti, če je vsak dan z mano in mi tako na potiho govori, kako naj se počutim in da naj o njem govorim vsem, ki pridejo mimo, da naj zaradi njega spreminjam plane in da naj bom zaradi njega tudi bolj iznajdljiva in da naj se ne nazadnje poskusim ne ozirati nanj. Ste že uganili, o čem govorim? Seveda, o vremenu! Oh, to vreme, boste rekli, kje sem ga spet našla. Kaj vi niste podobnih misli? Se vam nikoli ne zgodi, da cel teden skozi okno gledate nekako pogojno sprejemljivo vreme ali pa v zadnjem času tudi sonce in se veselite prostih dni, ki jih boste lahko izkoristili na prostem. Potem pa pride vikend in nič, nič od tega ne ostane. Prikradejo se oblaki, se odprejo in nam trosijo svoje pridelke cel vikend, kot da bi nam vreme želelo povedati, kdo je vladar sveta. Mogoče res izpade malo smešno, ampak mislim, da kaj daleč od resnice pa le nismo. S svojimi dejanji res prelagamo upravljanje z našim okoljem na višje sile, ki nam kažejo z vsemi nenavadnimi vremenskimi pojavi, da bomo morali nekaj ukreniti, če bomo hoteli obvladovati dogajanje. In počasi se moramo zavedati, da je najbolj pomembno, da začnemo pri sebi. Ko bomo začeli pospravljati pred svojim pragom, si bodo tudi sosedje zaželeli, da bi imeli urejeno pri sebi. Saj veste, kaj pravi znan latinski pregovor: Besede vplivajo, zgledi vlečejo. V okviru Četrtne skupnosti Šentvid vas vabimo, da se nam pridružite v skupni čistilni akciji 5. aprila, kjer bomo vsem nam polepšali okolico in sporočili vsem tistim, ki še vedno nemarno mečejo odpadke na divja odlagališča, da njihova dejanja puščajo neljube posledice v našem okolju. In samo še nekaj o vremenu. Želim vam veliko sončnih dni v prihajajoči pomladi. Mislim, da smo si jih vsi skupaj zaslužili. mama Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu. Z mamo se oče poljublja, z njo hodi spat in z njo vstaja in kar naprej ji obljublja vse od kraja. Z njo se fotografira objet preko rame in z njo se prepira, kadar se vleče zame. Mama očetu bere misli in vse njegove želje ugane. Pomaga mu, kadar so dnevi kisli, ali če z levo nogo vstane. Mama ne more biti sama, ali imeti za par kakšnega strica. Saj vsi vemo, da je mama boljša očetova polovica. Le kako bi bilo očetu brez mame, ko bi ga le pol hodilo po svetu in nič ostalo zame? (Niko Grafenauer) Iskrene čestitke ob nedavnem materinskem dnevu želimo vsem mamam. Odgovorna urednica Mateja Brus iz vsebine: Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3 Sto let delovanja PGD Stanežiče-Dvor.............................................4 Športno plezanje v Šentvidu................................................................5 Rdeči noski.......................................................................................6 Čistilna akcija v ČS Šentvid..............................................................9 Otvoritevprenovljeneknjižnice...........................................................10 Kotiček za najmlajše......................................................................14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu.......................................15 Napovednik dogodkov pomlad 2014...........................................16 Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Aleš Perčič Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 1. leto izdajanja V. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Mako R, d.o.o. Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Šentvid nAd LjubljaNc TUVmmp ČiKido ÀkctimVïQoo, Jf . - ^ToiTiaOii^iena ozmmeùàlkscfie , Na naslovnici: ČISTILNA AKCIJA DELO SVETA CS ŠENTVID Tudi letos smo v Svetu Četrtne skupnosti Šentvid začeli leto s pregledom dela v prejšnjem letu in pripravo načrtov za prihodnje. Če se ozremo nazaj, smo lahko kar zadovoljni, saj smo dosegli vse cilje, ki smo si jih zadali, in jih morda celo presegli. Govorim seveda o ciljih, pri katerih ima svet v rokah 'škarje in platno' in je njihova uresničitev izključno odvisna od prizadevanj članov sveta in ne od zunanjih dejavnikov. Tako smo izvedli celoten program na področju športa, kulture, skrbi za mlade in najmlajše in še na nekaterih drugih področjih. Za nas najzahtevnejša projekta sta bila gotovo pomladna čistilna akcija in Jesensko srečanje. Če si za prvo lahko želimo, da bi mesto ponudilo več podpore v promociji akcije in logistiki odvoza zbranega materiala, lahko za 'Jesensko srečanje' rečemo, da je doseglo in preseglo naša pričakovanja. No, tudi tam, kjer smo odvisni od drugih, smo bili kar uspešni, čeprav se marsikdo ne bo strinjal z nami, ker nismo uspeli rešiti njegovega problema. Velika pridobitev, zlasti za tiste, ki živite v Guncljah, je novo otroško igrišče, ki je po dolgih letih prizadevanj nadomestilo tistega edinega za ograjo vrtca. Novo otroško igrišče pod skakalnico je plod tako imenovanega 'malega dela ČS Šentvid', moramo pa poudariti, da bi brez razumevanja in podpore Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL uresničili le dobro tretjino sedanjega obsega igrišča. Foto: Robert Golavšek Od večjih projektov naj spomnim še, da smo uspeli uresničiti asfaltiranje povezave za pešce za telovadnico gimnazije Šentvid, pred Zavod Sv. Stanislava smo uspeli podaljšati asfalt do drugega parkirišča, končno pa so bile zarisane tudi talne oznake na ploščadi pred gasilskim domom v Stanežičah. Načrti za letošnje leto so prav tako smeli. Ohranjamo praktično enak obseg programov in če je le mogoče, dodajamo nove vsebine, četudi se proračun ČS ni povečal. Kot malo delo smo si zastavili postavitev fitnes naprav na prostem. Koliko in kje bo v veliki meri odvisno od razpoložljivih sredstev. Obljubljeno nam je tudi, da bo letos asfaltiran makadamski del ulice Ob daljnovodu ter da bodo urejena sedaj začasna postajališča vzdolž trase proge mestnega avtobusa št. 15, upamo pa, da si bomo izgovorili še kakšno dodatno delo. Ob zaključku naj vas povabim, da se čim številnejše udeležite letošnje čistilne akcije in s tem sebi in drugim polepšate sprehode po naši četrtni skupnosti. Vabim vas, da si o tem preberete več v posebnem prispevku na to temo. Podobne fitnes naprave si obetamo tudi v naši ČS. In seveda, spremljajte naše delo na naši spletni strani www.cs-setvid. si, kjer najdete objave o aktualnih dogodkih in si lahko preberete zapisnike sej Sveta Četrtne skupnosti Šentvid. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid 0 MESTNA OBČINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVAL- RAČUNALNIŠKI TEČAJI (WINDOWS, WORD, I NTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SED EŽU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽLI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 3306 493 62, G AS. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! sto let delovanja prostovoljnega GASILSKEGA DRUŠTVA STANEžIČE-DVOR 1914-2014 Za nami je prvih sto let, je bilo slišati na občnem zboru stanežiških gasilcev v soboto, 22. 2. 2014. Pa še ni bilo čisto tako. Za datum ustanovitve društva velja 25. 4. 1914, takrat sobota, čas tik pred prvo svetovno vojno. Na ta dan, a sto let kasneje, v petek, 25. 4. 2014, ob 20.00 bo društvo pripravilo posebej slovesno prireditev, tako imenovano akademijo. Na akademiji se bomo spomnili naših ustanoviteljev, pregledali dogajanja iz bogate zgodovine društva, podelili priznanja in zahvale in se ob druženju s sosednjimi društvi, vaščani in prijatelji društva pogovorili, kako naprej. Da, kako naprej. Kako bomo delovali v časih, ko gasilci poleg osnovnega gašenja požarov prevzemamo vse več nalog zaščite in reševanja, ko je v primeru potrebe vedno težje dobiti dovoljenje za izostanek z delovnega mesta, ko je financiranje nove opreme v veliki meri še vedno na plečih društva in ko se marsikatero društvo sprašuje, kako bo plačalo davek na svoje nepremičnine, če bodo prejeti izračuni obstali. Pred stotimi leti, na soboto, 25. 4. 1914, je bila cela vas na nogah, saj so padale odločitve, ki nas držijo skupaj še danes. Zapisnik osnovnega občnega zbora iz arhiva PGD Stanežiče-Dvor Foto: Jurij Šilc Za pogled nazaj bo lažje. Vse se je že zgodilo. Ob stoletnici bo društvo dalo na svetlo knjigo Jurija Šilca iz Tacna »Stoletje po stoletjih«, ki je kot »Zgodovina Stanežič in Dvora v luči stoletnice tamkajšnjega gasilstva« nastala v sodelovanju s Komisijo za zgodovino pri PGD Stanežiče-Dvor v tri leta in pol trajajočem projektu. Poleg zgodovinskega opisa obeh naselij, opisov domačij z navedbami njihovih gospodarjev, opisov dejavnosti domačinov, njihove usode v vojnah in na delu v tujini, opisov kulturne in športne dejavnosti je v zadnjem delu knjige opisan razvoj gasilstva v naši okolici in popisano dogajanje v domačem društvu od ustanovitve dalje. Vse podkrepljeno s preko 400 fotografijami in dokumenti. Marsikaj bo povedano prvič. Ob nekaterih dejstvih iz naše zgodovine smo onemeli vsi člani zgodovinske komisije. Knjiga ima 416 strani formata 16,5 x 23,5 cm in bo zainteresiranim dosegljiva po 25. 4. 2014. Otvoritev doma 1921 Gasilski avto SPA 1953 Mladina 1970, arhiv PGD Stanežiče-Dvor Pogled na Dvor in Stanežiče s šmarnogorske Grmade Foto: Anton Kajzar Knjigo smo napisali za bodoče rodove, da bodo nekoč v prihodnosti lahko ocenili, kako sta se spremenila prostor in življenje v naši skupnosti, kaj smo naredili prav in kaj včasih tudi ne. Kako smo povezani gasilci z vaščani in vaščani z gasilci. Pa da se iz preteklih dogajanj kaj naučimo za ukrepanje danes. Stanežiški gasilci 17. 11. 2013 Foto: David Štravs Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Albert Zore ŠPORTNO PLEZA" V ŠENTVIDU Planinsko društvo Rašica, ustanovljeno leta 1958, je eno večjih društev v Šentvidu. Njegovih 500 članov združuje svoje športne aktivnosti na področjih planinstva, alpinizma, mladinskega pohodništva in športnega plezanja. V tem prispevku predstavljamo dejavnost športnega plezanja, ki organizacijsko deluje zadnjih 8 let kot športnoplezalni odsek znotraj Planinskega društva Rašica. Tekmovalna skupina Rašica 2013 Glavnina športnih plezalcev je otrok iz Šentvida in sosednjih osnovnih šol. Redne plezalne treninge imamo organizirane na OŠ Šentvid in OŠ V. Vodnik, katerih najem nam omogoča Mestna občina Ljubljana preko vsakoletnega javnega razpisa. Vse naše treninge vodijo trenerji in inštruktorji športnega plezanja z veljavnimi licencami Planinske zveze Slovenije. Balvansko tekmovanje Vrhnunski plezalni vzpon 8c V našo plezalno šolo se najmlajši otroci vključujejo z vstopom v osnovno šolo. Prvo leto je vadba prilagojena otroški igri za vsestranski razvojmotoričnih sposobnosti. Poudarek je seveda na plezalnih igricah na nizki, navpični plezalni steni. V nadaljevalne skupine se otroci vključijo, ko že obvladajo nekaj osnovnih plezalnih prvin in obenem kažejo željo po zahtevnejši vadbi. Takrat se že spopadejo z bolj previsnimi stenami, vendar še vedno z zelo dobrimi oprimki, da se telo postopoma privaja drugačnim občutkom. Od vsega začetka mlade plezalce vzpodbujamo tudi k plezanju na visoki steni z vrvjo in plezalnim pasom, za kar imamo v uporabi 8 m visoko plezalno steno, ki stoji v veliki telovadnici v OŠ Šentvid. Vsako leto v začetku decembra na tej steni organiziramo netekmovalni nastop za najmlajše, da svoj pogum in znanje pokažejo staršem in sošolcem. t ' *j i ji 1*1 ri l A Tekma hitrostno plezanje Šentvid 2013 Plezanje po kapnikih v Grčiji Ob koncu šolskega leta so otroci nagrajeni z izletom v naravno plezališče, ki vzbuja povsem drugačne občutke plezanja. 15, včasih 20 metrov globine pospeši srčni utrip samo prvih nekajkrat, potem pa višina ne predstavlja nobene ovire več in se plezalci prepustimo naravnim razčlembam, da nas vodijo proti vrhu stene. Naše priljubljeno plezališče Vransko je plezalni vrtec v pravem pomenu besede. Tja se otroci vedno znova radi vračajo, saj so plezalne smeri, njihova imena in izredno gosto varovanje kot nalašč za začetnike. Največ izkušenj v naravnih plezališčih pridobijo otroci na vsakoletnem plezalnem taboru v Bohinju, kjer bo letos poleti že osmi zaporedni plezalni tabor. Na idilični gozdni jasi v Laškem Rovtu bomo spet postavili taborno kuhinjo in šotore, od koder se bomo vsak dan sprehodili do bližnjih naravnih plezališč Belvi, Pod skalco in Peč, ob večerih pa redno kurili taborni ogenj. Plezanje na nizki steni Kvalitetni vrh športnoplezalne aktivnosti našega društva predstavljajo 3 tekmovalne skupine, v katerih se kalijo nasledniki ene najboljših plezalk na svetu, Slovenke Mine Markovič. Njihovi treningi so usmerjeni v pripravo na tekmovanja, od regijskih in državnih nivojev do mednarodnih tekmovanj, od katerih so najpomembnejša tekmovanja za svetovni pokal in svetovna prvenstva. V mladinskih vrstah ima PD Rašica izredno perspektivno ekipo. Naš član Matic Kotar je lani v švicarskem kraju Grindelwald postal mladinski evropski prvak v disciplini balvani. Matic je tudi večkratni državni prvak tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Med članicami s svojimi rezultati izstopa Katja Kadic, lani šesta na evropskem mladinskem prvenstvu v balvanih. V najmočnejši konkurenci ženskega svetovnega pokala pa je lani dosegla izvrstno 21. mesto v disciplini težavnost. Kvaliteta tekmovalne skupine PD Rašica se je lani potrdila tudi v državnem prvenstvu, saj je med 33 slovenskimi klubi osvojila odlično 3. mesto. Med posamezniki so naši tekmovalci v skupnem seštevku državnega prvenstva zmagali kar v petih disciplinah, najuspešnejša sta bila ponovno Katja Kadic in Matic Kotar, državna prvakinja pa je postala še Patricija Pirc med mlajšimi deklicami. Vodstvo Planinskega društva Rašica materialno podpira dejavnost športnega plezanja, še posebej na področju izobraževanja trenerjev in inštruktorjev ter pri sofinanciranju udeležbe rašiških državnih reprezentantov na pripravah in mednarodnih tekmovanjih. Delovanje našega društva sofinancira tudi Mestna občina Ljubljana. Nedvomno predstavlja Šentvid z našim društvom najmočnejše športno plezalno društvo na širšem področju MOL-a, na kar smo lahko vsi skupaj ponosni. Trudili se bomo še naprej ohranjati visok tekmovalni nivo, hkrati pa bomo skrbeli za vsestranski razvoj mladih športnikov in njihovih osebnosti. Aleš Pirc, načelnik ŠPO PD Rašica Plezanje v plezalnem vrtcu RDEČI NOSKI SO DOMA V ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID Rdeči noski, bolnišnični klovni, že deset let obiskujejo otroke, ki morajo zaradi bolezni oditi v bolnišnico. S svojimi vizitami jih opogumljajo, bodrijo in spravijo v dobro voljo. V desetih letih so se iz skupinice štirih klovnov, ki so enkrat tedensko obiskovali štiri oddelke na ljubljanski pediatrični kliniki, razvili v skupino šestnajstih klovnov, ki obiskujejo otroke v bolnišnicah po vsej Sloveniji. Letno obiščejo prek 30.000 ljudi. Manj znano je, da Rdeči noski poleg otrok (in ponekod odraslih) v bolnišnicah obiskujejo tudi otroke in odrasle v ustanovah za ljudi s posebnimi potrebami in starejše v domovih. Arhiv: Rdeči noski Posebnost letošnjega leta je predstava Pester orkester, namenjena otrokom z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Ta predstava je edinstvena in prva taka v Sloveniji. Predstava ima enostavno strukturo, saj je bistven način, prek katerega klovni vstopajo v svet otrok. Dogajanje temelji na glasbi, tipu in vizualnem doživljanju. Klovni se na otroke obračajo individualno in se posvetijo vsakemu posebej. Tako se otroci lahko znotraj predstave sprostijo in jo doživljajo v meri svojih zmožnosti, potreb in želja. Rdeči noski so doma v Četrtni skupnosti Šentvid. Že deset let je sedež društva na Prušnikovi ulici, vaje Rdečih noskov pa večinoma potekajo v dvorani na Brodu. Ker so zavese, ki prekrivajo velika okna s pogledom na cesto, malce škrbaste, so klovni pogosto deležni začudenih in nasmejanih pogledov mimoidočih. Tako se je lani v tej dvorani zgodilo nekaj bistvenih dogodkov za društvo Rdeči noski - predvsem avdicija v februarju, usposabljanje (naslednjih šest mesecev) in v novembru pompozni sprejem treh novih bolnišničnih klovnov. Letošnje leto pa so bolnišnični klovni začeli z veliko delovno vnemo, saj so takoj v januarju izvedli glasbeno delavnico s priznanim glasbenim pedagogom Eddiejem Luisom. Šestnajst klovnov je ves vikend prepevalo, igralo na različne glasbene inštrumente in usvajalo nova glasbena znanja v dvorani v Guncljah. Soseda frizerka je s tako glasbeno podlago kot za šalo urejala pričeske svojim strankam. Klovne pa je prijazno gostil tudi bar poleg dvorane. Posebna zahvala gre gostilnici Kaval, kjer so poskrbeli za zdravo in okusno hrano. Zahvala tudi KŠD Sandak, ki je Rdečim noskom odstopil nekaj svojih ur. Najnajvečja zahvala pa Četrtni skupnosti Šentvid, ki je z nudenjem prostora pomagala bolnišničnim klovnom pri pridobivanju novih znanj, ki jih že s pridom uporabljajo pri svojih rednih obiskih malih junakov v bolnišnicah. Arhiv: Rdeči noski Hvala! Še naprej bomo tu doma. Rdeči noski SKL FIREBALL EUROPE Na OŠ Šentvid zelo radi igramo igro »med dvema ognjema«. Otroci s pomočjo igre na zelo simpatičen in zanimiv način razvijajo gibalne sposobnosti, kot so hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje, preciznost in moč. Na šoli smo v projekt ŠKL vključeni že nekaj let. Učenci od 1. do 6. razreda se množično prijavljajo na interesno dejavnost. Vadba poteka enkrat tedensko. Ker si učenci neizmerno želijo igrati čim več tekem, smo se letos odločili, da se priključimo mednarodnemu projektu ŠKL Fireball Europe. V projektu sodeluje pet držav Evropske unije. Slovenija kot organizator ter še Nemčija, Italija, Avstrija in Madžarska. Poleg igre, v kateri učenci uživajo, nam projekt ponuja medkulturno povezovanje, spoznavanje življenja v zamejstvu in obiskovanje bližnjih krajev naših sosednjih držav. Arhiv: OŠ Šentvid In tako smo se na Miklavžev petek, 6. 12. 2013, v jutranjih urah podali proti Avstriji. Po dobri uri vožnje preko s soncem obsijanih Karavank smo prispeli pred športno dvorano v Celovcu, kjer so nas sprejeli nasmejani in gostoljubni domačini. Takoj smo se pripravili na slavnostno otvoritev, kjer smo poslušali vse tri himne udeležencev turnirja. Tekmovanja se je udeležilo kar 18 šol iz Avstrije, Italije in Slovenije. Naša šola je sodelovala z 41 učenci v dveh starostnih kategorijah (3. in 4. ter 5. in 6. razred). Arhiv: OŠ Šentvid Tekmovanje je potekalo v odličnem vzdušju, naravnanem predvsem na »fairplay«, in uživanju v dobri igri. Našim učencem je šlo zelo dobro. Zmagali smo prav vse tekme do finala, kjer smo naleteli na nepremagljive učence OŠ Šmarje pri Jelšah. Tako smo v obeh starostnih skupinah osvojili odlično 2. mesto. Po razglasitvi rezultatov smo se ponosni na svoje dosežke odpravili proti mestni hiši v centru mesta, kjer smo na naše veliko veselje srečali tudi Miklavža s polnim košem dobrot. Po ogledu okrašenega mestnega trga smo se zadovoljni s športnimi rezultati in polni novih vtisov z iskricami v očeh pozno popoldan vrnili v Šentvid. Arhiv: OŠ Šentvid Simona Blatnik, mentorica ŠKL na OŠ Šentvid Waldorfski vrtec^A/Uvrica Prušnikova 60 1210 Ljubljana Šentvid tel/fax: 01/512 28 40, 051 304 319 mavrica@waldorfski-vrtec.si www.waldorfski-vrtec.si Vabljeni na igralne urice za otroke v starosti od 1,5 do 3 let Ob ponedeljkih (7. 4., 14. 4., 5. 5. in 12. 5. 2014) od 17. do 18. ure bodo v prostorih vrtca potekale igralne urice za otroke, ki čakajo na vstop v vrtec. Igralne urice so odličen način uvajanja otrok v vrtec. Otroci in starši spoznaja vzgojiteljice, prostor, igrače. Prisotnost enega od staršev na igralnih uricah je obvezna. Otroci naj s seboj prinesejo cotate. Udeležbo POTRDITE ta telefon 01/512 28 40 ali pišete na nrš elektronski nasl ov: mavrica@waldorfski-vrtec.si Toplo vabljeni! igralni kotiček peka piškotov 8. marec, DAN ZENA Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917. Športno društvo Stanežiče je za letošnji 8. marec proslavo priredilo v dvorani PGD Stanežiče-Dvor. Pripravili smo bogat kulturni program. Nastopali so mladi glasbeniki iz Dvora in Stanežič, nekateri nastopajoči pa so prišli tudi iz drugih slovenskih krajev. V svet zborovskega petja nas je popeljal pevski zbor Rozke Usenik, nasmejali pa smo se tudi znanemu slovenskemu igralcu Konradu Pižornu - Kondiju. Po končanem uradnem delu nas je zabavala glasbena skupina Kobre. Poskrbljeno je bilo tudi za prigrizek in pijačo. Vsi zbrani smo si bili enotnega mnenja, da je takih dogodkov premalo, zato se bo športno društvo Stanežiče še naprej trudilo in organiziralo taka in podobna srečanja. Aleš Perčič Foto: Mojca Perčič ČISTILNA AKcUA V ČETRTNI SKUPNOSTII ŠENTVID Pričela se je pomlad in čas je za pomladansko čiščenje. Tako tudi letos Četrtna skupnost Šentvid organizira čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 5. aprila 2014. Odpadki so v današnji družbi izredno pereč problem, pa vendar lahko prebivalci sami storimo največ, da pripomoremo k lepšemu in čistejšemu okolju. Odgovorno ravnanje z odpadki, pravilno ločevanje ter naknadna reciklaža le-teh so le nekateri dejavniki, s pomočjo katerih lahko ohranjamo okolje, v katerem živimo. Na čistilni akciji bomo odstranjevali odpadke v bližini ustanov, igrišč, ob obrobju cest, poti in na območju zelenih površin. Nelegalna odlagališča posebnih odpadkov, kot so večji kosovni in gradbeni odpadki, večje količine odvrženih rabljenih avtomobilskih gum ter nevarni azbestni odpadki se bodo n a čistilni akciji le evidentirali, nadaljnje delo pa bo kasneje potekalo s strani državnega inšpektorata. Foto: Aleš Perčič Vabimo vas, da se čistilni akciji na ta dan pridružite ob 9. uk na enem izmed spodaj navedenih zbirnih mest: ZBIRNA MESTA ZA UDELEŽENCE ŠENTVID - Ljudski dom BROD - Vrtec Mravljinček GUNCLJE - PGD Gunclje-Mzle Vižmarje GUNCLJE - Rugby igrišče STANEZICE - PGD Stanežiče-Dvor MEDNO - PGD Medno Udeleženci bodo n a dan akcije na zbirnem mestu prejeli rokavice in dve vrsti vreč, rumeno (za embalažo) ter črno vrečo (za ostale odpadke). RUMENA VkiČA: za praznokmbalaža, kot so plastenke, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke, ipd. V to vrečo ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištva in drugi podobni izidelki. ČRNA VREČA: za vse ostale odpadke (med drugim tudi embalažno steklo, baterije, tonerji, čistila, zdravila, plenice, tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo...) Tako kotpreteklo leto bodozbirna mesta zavreče z odpadki naistih lokacijah kot zbirna mesta za udeležence, torej pred Ljudskim domom v Šentvidu, pred vrtcem Mravljinček na Brodu, pri Rugby igrišču v Guncljah ter pred gasilskimi domovi Medno, Stanežiče-Dvor in Gunclje-Male Vižmarje. Foto: Aleš Perčič K organizaciji in izvedbi čistilne akcije smo povabili vsa gasilska društva v ČS Šentvid, Rugby klub Ljubljana, društvo tabornikov rod Beli bober tet o stala šfkortna in kulturna društva, društva upokojencev, vrtce in izobraževalne ustanove. Na pomoč nam bodo tudi letos priskočili donatorji. Želimo si, da bi pri čiščenju našega okolja pomagalo čim več pridnih rok, zato ste prisrčno vabljeni prav vsi prebivalci ČS Šentvid, da se nam pridružite. Foto Aleš Perčič Zaključek akcije bo na Rugby igrišču Oval v Guncljah, kjer se bodo lahko od 10. ure neprejudeleženci akcije prijetno družili in malo okrepčali. Se vidimo! Simona Križanec Obvani laako dkvkaokiagališča ali druga napačna odlaganja odpadkov v okolici prijavite tudi na Mestni inšpektorat na Proletarski ulici v Ljubljani (telefonska št.: 01/ 306 16 00). Za odvoz kosovnih odpadkov se je možno naročiti s pomočjo spletnega portala Snnge ( t^V^^SEE^iE^B) ali preko telefona na številki 01/ 477 96 00. Vse prebivalce ČS Šentvid prosimo, da čim prej sporočite lokacije, ki jih jn poVrebnooikotiti, na telefonsko številko 01/ 512 41 22 ali pa aaminbormaciko posnedujte po e-pošti: mol.sentvid@ljubljana.si. OTVORITEV pRENOVLJENt iznice Naslednji mesec se bodo končala prenovitvena dela v Knjižnici Šentvid. Ta bo tako po šestih mesecih zopet odprla svoja vrata. Investicija je bila neizbežna, stala pa bo 163 tisoč evrov (z davkom in neupoštevanimi stroški sistema za upravljanje in varovanje gradiva). Arhiv: ČS Šentvid Knjižnico, ki je lani štela 4.591 aktivnih članov (3.757 odraslih in 834 otrok, 346 ljudi se je na novo vpisalo), so nazadnje razširili in prenovili leta 1990. Od takrat so postali tlaki dotrajani, oprema je bila velikokrat predelana, uporaba za obiskovalce knjižnice in zaposlene ni bila več varna, zaradi slabega tesnjenja oken pa so beležili velike toplotne izgube. Zelena knjižnica Arhiv: ČS Šentvid V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) so pred prenovo izdelali podroben idejni načrt, v okviru katerega so izdelali analizo okolja, v katerem knjižnica deluje. »Glavno vodilo pri prenovi je bilo usmerjenost v zeleno knjižnico, ki kot informacijski center združuje in povezuje različne organizacije, skupine in posameznike v lokalnem okolju. Zelena knjižnica je tako kot izhodiščni koncept tudi osnovno vodilo pri arhitekturnem preoblikovanju prostora in opreme. Poleg izbora materialov in barv, ki logično sledijo omenjenemu konceptu, arhitektura upošteva poslanstvo in mnogotere dejavnosti knjižnice, kot so posredovanje relevantnih informacij o okoljskem ozaveščanju Šentvidčanov, svetovanje, organizacije razstav in delavnic na temo okolja, organizacij zelenih sejmov ipd. Za te namene se arhitekturno oblikuje, preko oblikovanja prostorov in opreme, odprtih multifunkcionalnih prostorov, ki so se sposobni sproti prilagajati različnim dogodkom, ki se bodo odvijali v knjižnici,« so povedali v MKL. V okviru prenove so aktualizirali knjižno zbirko, ki obsega skoraj 53 tisoč enot, bralcem bo na voljo tudi pester izbor glasbenih zgoščenk in dvd-jev. Prostora za prebiranje časnikov, časopisov in ostalega gradiva bo več, več bo mest za delo z računalnikom. V knjižnici prirejajo tematske, jubilejne in druge knjižne razstave, čemur bo po prenovi namenjen del centralnega prostora. Tudi najmlajšim obiskovalcem bodo namenili bolj prijeten prostor, kjer bodo prisluhnili uram pravljic ali preizkusili svoje spretnosti na ustvarjalnih delavnicah. V zadnjih letih se je povečal obisk tematskih in potopisnih predavanj in tudi temu so namenili nekoliko več prostora. Stroški investicije Osnova projekta je idejna zasnova »Živimo v soglasju z naravo, Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica«, ki so jo izdelali v MKL. Za izdelavo projekta prenove, ki je stal dobrih 9600 evrov, je bil izbran arhitekt Miran Lasič. Gradbeno-obrtniška dela je za skoraj 78 tisoč evrov izvedlo podjetje Igor Jagodic. Izdelavo, dobavo in montažo tipskega pohištva je za skoraj 58 tisoč evrov opravila firma Lesing, serijsko opremo v vrednosti 18 tisoč evrov pa bo dobavilo podjetje Lesnina MG oprema. V postopku je tudi razpis za dobavo, montažo, vzpostavitev in vzdrževanje sistema za upravljanje in varovanje knjižničnega gradiva na osnovi radio frekvenčne identifikacije (RFID). Glede na roke za dobavo in vzpostavitev sistema ter dejstvo, da v MKL še nimajo izkušenj z RFID, so se odločili, da knjižnico odprejo, preden bo sistem dobavljen in vzpostavljen, in ga uvedejo kasneje, ko bo oprema tudi testirana, zaposleni pa usposobljeni za njeno uporabo. Obnova poteka z majhno zamudo s strani izvajalcev. Otvoritev, ki je bila prvotno predvidena za konec marca, se je zamaknila na 23. april, svetovni dan knjige. Šentviška knjižnica bo prva od knjižnic MKL, kjer bo uveden nov princip izposoje in vračanja gradiva prek knjigomatov. Načrtujejo, da bodo uporabnikom ta način ponudili jeseni 2014. Knjižnica v fazi prenove, foto: MKL Zgodovina knjižnice Njeni začetki segajo v leto 1866, ko je bila na pobudo šentviškega duhovnika Blaža Potočnika ustanovljena čitalnica. Leta 1883 so Šentvidčani ustanovili Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, v okviru katerega sta delovali tudi knjižnica in čitalnica. Druga svetovna vojna prinese spremembe tudi v kulturni utrip Šentvida, knjižnica deluje pod okriljem Kulturno prosvetnega društva, z letom 1964 postane enota Knjižnice Šiška, od leta 2008 pa je del mreže MKL. Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Dela Medgeneracijsko društvo MODRA društvo za nudenje celostne podpore starim ljudem Naslov: p. p. 4823, 1000 Ljubljana Mobi: 031/ 892 160 E-pošta: mdmodra@gmail.com Spletna stran: www.mdmodra.eu (stran je še v izdelavi) TRR: SI56 6100 0000 6683 259 odprt pri Delavski hranilnici d.d., Ljubljana Kontaktna oseba: Rebeka Balažic Tonkli, predsednica društva Medgeneracijsko društvo Modra, društvo za nudenje celostne podpore starim ljudem, je bilo ustanovljeno v decembru 2013 z namenom delovati skladno s potrebami in interesi posameznikov in posameznic v zrelih letih. Gre za prostovoljno, samostojno, interesno, nepridobitno, humanitarno združenje fizičnih oseb, ki nudijo storitve, dejavnosti in druge oblike podpore in pomoči za reševanje socialnih stisk in težav starih ljudi ali so kako drugače pri svojem delu povezani z nudenjem celostne podpore tej populaciji. Vir: Internet Namen društva je medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, spodbujanje solidarnosti, prostovoljstva, enakosti in enakopravnosti, izvajanje humanitarne dejavnosti, nudenje celostne podpore starim ljudem, delovanje v smeri uresničitve ciljev za boljšo kakovost življenja, detabuizacija starosti, zastopanje starih ljudi in njihovih želja ter potreb pred državnimi in drugimi organi na ravni države. Medgeneracijsko društvo Modra deluje v duhu zagotavljanja človekovega dostojanstva, proste izbire, socialne pravičnosti, osebne obravnave, perspektive moči in aktivnega staranja. Poslanstvo Medgeneracijskega društva Modra je nudenje brezplačnih programov, medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje ter strokovno delovanje skladno s socialnovarstvenimi načeli. Društvo bo v začetku delovalo izključno prostovoljno, kar pomeni, da bodo dejavnosti izvedene s pomočjo usposobljenih prostovoljcev, prostovoljk ter drugih sodelavk in sodelavcev društva. Tako na tem mestu vabim vse zainteresirane posameznike in posameznice za možnost sodelovanja. Vsaka pomoč in podpora je dobrodošla. Še posebej se veselimo vključitve starostnikov v program prostovoljstva z namenom preživljati aktivnejše trenutke v zrelih letih in deliti svoje življenjske izkušnje za kvalitetnejšo in celostno izvedbo programov. Delovanje društva bo v tem pomladnem času na eni strani usmerjeno v organizacijo in izvedbo različnih dogodkov za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje ter na drugi za konkretno delo s starimi ljudmi. Pri slednjih se bo delo usmerilo na potrebe in želje posameznika oziroma posameznice. Za prostovoljke in prostovoljce bo organizirano začetno usposabljanje za delo v sklopu društva. Nekajkrat letno bodo izvedena dodatna usposabljanja glede na potrebe in želje prostovoljk, prostovoljcev. Medgeneracijskemu društvu Modra se lahko kot član oziroma članica pridruži vsakdo, ki želi delovati na področju nudenja celostne podpore starim ljudem. Članstvo v MD Modra je prostovoljno. Prostovoljka in prostovoljec društva lahko postane tisti, ki želi aktivno delovati na področju medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja ter na področju nudenja podpore starim ljudem. Društvo trenutno nima finančnih sredstev za samo izvedbo programov, niti ne prostorov za izvedbo skupinskih dejavnosti. Tako naprošamo vse tiste, ki bi svoj potencial, namesto osebno, želeli deliti v obliki finančnih ali materialnih sredstev, da nam izkažejo svojo naklonjenost. Finančna sredstva je možno nakazati na TRR: SI56 6100 0000 6683 259 z dopisom »donacija«. Za več informacij glede tega smo dosegljivi na 031 892 160 ali na: mdmodra@gmail.com. Vsakršne pomoči in podpore bomo izjemno veseli in zanjo hvaležni. Društvo namreč deluje za dobrobit vseh nas; mene, tebe, naših staršev, starih staršev in nenazadnje naših otrok, vnukov. Rebeka Balažic Tonkli, dipl. soc. delavka in predsednica MD Modra 3 | COTiT*J<4V MOfll^ knJ.Irt- kjUt^VlC ■ Zdravstveni dom Ljubljene ZD Ljubljano - Se n hitri Zdravstveno vzgojni center Šentvid Program Cindi učnih delavnic in predavanj april & maj 2014 3. 4. 2014 ob 10.00 4. 4. 2014 ob 10.00 učna delavnica Telesna dejavnost - Nordijska hoja učna delavnica Telesna dejavnost -Raztezne vaje 7. 4. 2014 16.00-18.00 testiranje telesne zmogljivosti Test hoje Šentvid - ZD Šentvid, Gimnazija Šentvid 10. 4. 2014 ob 10.00 5. 5. 2014 ob 16.00 predavanje Ohranjanje zdravja učna delavnica Zdrava prehrana 26. 5. 2014 17.00-19.00 testiranje telesne zmogljivosti Test hoje Vižmarje -Taborska piramida Vsa predavanja, svetovanja in učne delavnice se začnejo v sejni sobi ZD Šentvid in so brezplačne, razen TESTOV HOJE. Individualno svetovanje za opuščanje kajenja poteka v dogovoru z udeležencem. obvestilo o gradnji daljnovoda Spoštovani člani Četrtne skupnosti Ljubljana Šentvid, če še ne veste, je bil 9. 1. 2014 na Osnovni šoli Vižmarje Brod ob 17. uri sestanek s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor o predvideni gradnji 400 kilovoltnega (kV) daljnovoda, ki naj bi potekal ob obstoječih daljnovodih med Vižmarjami in Brodom. Verjetno ste že v šentviških novicah prebrali, da namerava ELES, d. o. o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja (v nadaljevanju: ELES) med naseljema naše krajevne skupnosti Vižmarje in Brod speljati 400 kV daljnovod. Ta bo - če bo zamisel uresničena - oddajal še enkrat močnejše sevanje kot vsi obstoječi na tej trasi. Zaenkrat obstaja še alternativna trasa, ki pa poteka po južnem delu Ljubljane, večino po Ljubljanskem barju. Trasa je veliko manj naseljena kakor mimo nas, je pa zaradi večje dolžine dražja. Žal se načrtovalci po do sedaj nam znanih podatkih bolj nagibajo k severni varianti. S tem izenačujejo kriterije zdravja otrok in ostalih prebivalcev Vižmarij in Broda s kriteriji zaščite ptic, metuljev, gozdov, Ljubljanskega barja itd. Arhiv: Organizacijski odbor Civilne iniciative Nekaj krajanov se nas je zbralo v Civilno iniciativo, s pomočjo katere nameravamo nasprotovati načrtovani izgradnji po tej trasi. S skupnimi močmi želimo preprečiti že tako preveč obremenjeno lokacijo Vižmarij in Broda, kjer sredi stanovanjskih sosesk potekajo že avtocesta, dva - po našem mnenju nezakonita - daljnovoda, v Vižmarjah pa še železnica. Poleg tega si urbanisti prizadevajo, da bi skozi Vižmarje speljali še obvoznico od Stanežič do gorenjske avtoceste. Iz tega razloga smo se krajani organizirali in kot prvo akcijo začeli zbirati podpise vseh, ki nasprotujete zlorabi predvidene lokacije za izgradnjo za zdravje tako škodljivega posega. Spisek podpisnikov smo izročili predstavnikom ministrstva na zgoraj navedenem sestanku kot uraden protest proti načrtovani gradnji. Člani Civilne iniciative bomo organizirano nasprotovali temu posegu na vseh mogočih ravneh. Hkrati s tem obvestilom vabimo k sodelovanju vse, ki bi pri naših prizadevanjih lahko kakorkoli pomagali. Pozdrav Organizacijski odbor Civilne iniciative Predsednik: Matic Jutraž SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUŠTVO V ljubljani Pot k ribniku 20, 1108 Ljubljana Spoštovani člani in prijatelji Društva, najprej naj vam zaželim zdravja in sreče v novem letu in seveda, da bo vreme pravo in letina obilna. Leto je naokoli in pred vami je izobraževalni program za leto 2014. Kot je v navadi, smo tudi letos pripravili strokovni ekskurziji, pohod, prisotni pa bomo tudi na nekaterih prireditvah drugih društev. Strokovni ekskurziji bosta v: - sredo, 21. 5. 2014, v Vipavsko dolino in - sredo, 17. 9. 2014, na Dolenjsko v okolico Novega mesta. O podrobnostih glede ekskurzij boste predhodno pisno obveščeni, prav tako glede pohoda, ki bo: - v sredo, 11. 6. 2014, v neznano. :) Lansko leto smo se lepo predstavili na prireditvah drugih Društev z razstavo pridelkov. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali. Letos smo ponovno vabljeni, nekaj sodelovanjpa bo tudi novih. Jesenske aktivnosti bodo: - dan odprtih vrat na Kmetijskem inštitutu Slovenije v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici, - Dan Četrtne skupnosti Rudnik, Dvorana Krim, Ob dolenjski železnici 50, Ljubljana, - Jesenska tržnica na Barju, Turistično društvo Barje, na sejmišču na Peruzzijevi, - razstava Praznik jeseni, Sadjarsko-vrtnarsko društvo J. E. Krek Sostro v Osnovni šoli v Zadvoru, - Pohod pod Pugledom, Društvo podeželja Lipoglav, -Teden ljubljanskega jabolka v centru Ljubljane, Mestna občina Ljubljana. Prireditve so predvidene v mesecu septembru in oktobru, o točnih datumih boste pisno obveščeni. Vir: Internet Članarina je 15,00 evrov. Prosimo, da jo poravnate pred predavanjem pri blagajniku Društva ali na naš TRR SI56 0208 3001 4664 826, Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Pot k ribniku 20, 1108 Ljubljana. Prosimo, da imate potrdilo o plačani članarini s seboj na predavanju. Za člane Društva so vsa predavanja in oba tečaja brezplačna. Za nečlane stane predavanje ali tečaj 5 evrov. Prispevek članov za zgoraj omenjeni strokovni ekskurziji bo nižji kot za nečlane. Za dodatna pojasnila pokličite Damijana Mlakarja (041 766 133) ali Matejko Podlogar (041 501 462) ali jih poiščite na naši spletni strani sadjar-vrtnar.si. Pričakujemo Vas in Vaše prijatelje. Se kmalu vidimo. Matejka Podlogar, predsednica jolf -VEČ KOT LE REKREACIJA Golf je eden izmed najstarejših športov, eden najpopularnejših individualnih športov in šport, kjer pride etika najbolj do izraza. Golf je šport, ki ugodno vpliva tako na fizične kot psihične sposobnosti človeka. Morda je na prvi pogled statičen in dolgočasen, a golf spada med srednje intenzivno vadbo. Med igro se nam pospeši krvni obtok in zviša utrip, kar krepi našo vzdržljivost in pospeši kurjenje maščobe. Pri udarjanju uporabljamo mišice rok, ramenskega obroča, hrbta in nog, kar pomeni, da gre za vadbo celega telesa. Golf je aktivnost, ki poteka na prostem. Ker telo za energijo nujno potrebuje svež zrak, vam bo odhod na golf pregnal utrujenost in malodušje. Med igro se v krvni obtok sproščajo tako imenovani hormoni sreče, endorfini, kar pomeni, da se boste po igri golfa zagotovo počutili bolje kot pred njo. Arhiv: Racman golf Golf vse bolj postaja družinski šport, saj dilema oditi na rekreacijo ali preživeti čas z družino odpade. Z golfom lahko združimo oboje. In ravno to počnemo v Racman golf klubu. Klub je imel v lanskem letu 150 članov, po rezultatih pa smo bili kot najmlajši klub četrti v Sloveniji (2 leti in pol), v mladinski kategoriji smo imeli podprvaka (do 12 let) in podprvakinjo (do 14 let). V klubu imamo žensko sekcijo, ki je namenjena vsem golfistkam, ki rade igrajo golf v prijetni družbi. Moško sekcijo, ki povezuje moške s tekmovalnim duhom. Mladinsko in otroško sekcijo, ki je namenjena otrokom in mladini, ki so športno in tekmovalno usmerjeni. Učimo otroke, mladostnike, odrasle in še malo starejše, kako s čim manj udarci spraviti golf žogico v luknjo. Glavna dejavnost našega kluba je otroška šola golfa. Verjamemo, da je golf idealna igra za razvoj otroka, saj poleg tekmovalnosti spodbuja tudi potrpežljivost, lepo vedenje, spoštovanje nasprotnika, spoštovanje pravil in spoznavanje samega sebe. Ker se zavedamo, da je otroka lažje za golf navdušiti kot pa pri njem vztrajati, si v Racman golf klubu prizadevamo tudi za dobro počutje otrok in odraslih, za družabnost, za vzgojo celotne osebnosti. Te cilje dosegamo z dobro ekipo trenerjev in vaditeljev ter z ustrezno infrastrukturo. Mestna občina Ljubljana je v Guncljah zgradila novo golf vadišče in igrišče, ki bo prve golfiste sprejelo letos maja. Poleg tečajev in treningov za otroke, dijake, odrasle in tekmovalce se bomo Guncljah trudili tudi za promocijo golfa. Tako bomo organizirali športne dneve za osnovne in srednje šole, spoznavne urice za najmlajše, tečaje za podjetja in njihove zaposlene ... Vabljeni, da nas obiščete in se na licu Arhiv: Racman golf mesta spoznate z golfom in delovanjem našega kluba. Čeprav je golf sezonski šport, ga v našem klubu lahko vadite preko celega leta, saj imamo v Šentvidu svoj klubski prostor in notranje golf vadišče, kjer poteka vadba čez zimo in ob slabem vremenu. RACMAN GOLF KLUB Ulica Bratov Komel 64 b 1215 Ljubljana Šentvid racmangolfklub@gmail.si Arhiv: Racman golf predsednik kluba Matjaž Car Delovni čas: pon - pet od 7h do 20h sobota, nedelja in prazniki zaprto www.sendtvic. com Šendtvič d.o.o., Prušnikova 8 Ljubljana - Šentvid, Naročila: 041/56 POMLADANSKI KOTIK EK ZA NAJMLAJ $ E Mese c maškar in odganja nja z imej e za nami. Zaključujemo tudi mese c, ko so praznovale dekleta, žene, mami ce in bab ice. Pred na mi j e čas veliko nočn^ zajčkov in pirhom V lažjem pričakovanju teh praznikov reš imo labirint in izdelajmo velikonočnega belega zajčka. UGANI, KDO ALI KAJ JE TO? Dolga ušesa in urne noge, kratek repek in plaho srce. Kako mu je ime? (CEJAZ) Puhaste glavice, šibke nožice, koklji se skrivajo pod perutnice. (IKČNAČŠIP) Žemljico žejno zaliva, strehe in ceste pomiva. Žaba veselo kriči: Oj, le še padaj, tri dni! (ŽED) Stalila sneg v potoke žuboreče, posula s cvetjem travnike je speče. (DALMOP) Cvetovi rumeni kot lučke na trati, zobčasti listi so okusni v solati. (TARGER) VEOIKONOCNI ZAJČEK: Kam boste potrebovali: karton za cšesa, pa pin^ krožnik, vato, roza papir (kolaž), trši čm papie za brke, volno za usta, roza k rep pa|zir za so s, škarje, svi ni črnile, plastične oč (lahko jih ¡zdelaje tudi iz tršeg a betego cap¡r(a| ta^ da s črnim flomastrom narišete črni pikici na paso), belo lepilo. Kako naredi? Iz reaemo dve ušeel iz belega trgee a l^rto na, vi ste pri bližno ro cm visoki in 4 om š^^ ^režemo dve mozjei zšesi iz roza omlaž paairja. Le^lo nanosamo na večja n?šsai Prileizmo roza u^na v notranrost večpa ušes. Papirnat krožnik obrnem o ne hrbtno stran. na vbočeni del Sr¡lep¡mo ušepo. Izb oče n del krožnika prek rijemo z iepilom in vatš. Pined tem naredimo ^(||o¡^licr^ iz vate, ki ohp kamje nanaCame na ^ro:Pnilp, aremazan z lepilom. EE5i-Pioe^ izrežemo iz ko laz: cacirja, °o so izdetare, jih stegnemo prek rezila škarij, da se zvijejo. To naj naredijo starši. nato jih skupaj z očmi in nosom nalepimo na vato. In tako je zajček izdelan. Krasi vašo srrbn al i pn ea komu poddritei Lepo rlarilo, kajoe? Lepo praznujte crazn¡ke, ki sledijo. Privoščite si igro na prostem. Zunaj, v teh pomladanskih dneh. naj vas ne bo strah dežnih kapelj. Za spodbudo imate na koncu še pobarvanko, velikonočnega Pabca, rad ima dež. Lep pozdrav dn prihodnjič iz uredništva. Meijeta Bilban pretekli dogodki ... po prešernovih stopinjah (Mercator center Dravlje, 8. 2. 2014) Foto: Tatiana Truhillo Fernandez Šmarnogorsko prireditev po Prešernovih stopinjah smo tokrat izjemoma izvedli v Mercator centru v Dravljah. Mimoidoči so z zanimanjem prisluhnili besedi, ki je govorila o življenju Prešernovega prijatelja, Matije Čopa. Recitatorji so njegov življenjepis popestrili z odlomki pesmi izpod peresa Franceta Prešerna. Matija Čop je bil poliglot. Govoril naj bi 19 jezikov, zato smo lahko del Zdravljice slišali tudi v španščini, angleščini, francoščini in nemščini. Pika na i pa je bil pravi mojster Fig, ki je zaključil kulturni dogodek s slovensko himno, nazdravil z obiskovalci in ljudem v trgovskem centru postregel s figami. Tokrat se je kultura slovenstva razlegala preko nakupovalnih vozičkov, vse do zadnje police s hrenovkami. REŽIJA: Špela Sitar šepet ljubezni ptice poezije (Ljudski dom, 8. 2. 2014) Slovenska beseda je tokrat v deževnem večeru kulturnega praznika na krilih nevidnih ptic potovala v naše srce. Šepet, katerega tihi odmev še dolgo ostaja. V polni dvorani Ljudskega doma smo tako lahko prisluhnili drobnim zanimivostim iz življenja Franceta Prešerna, ki so jih barvale recitacije pesmi različnih poetov. Menjajoče se fotografije so v nas oživile misel na odnose med ljudmi, na delovanje človeške družbe. Kje smo danes? Ob slikovitem prikazu je tako beseda dobila še globlji pomen. Voditelja sta s svojimi nepričakovanimi igrivimi vložki poskrbela, da slovenska kultura ni samo resna stvar ter da je bil France Prešeren tudi navaden človek s povsem običajnimi moškimi lastnostmi. Tudi na v Foto: Tatiana Truhillo Fernandez tej akademiji nam je recitiral. Bil je skrit zgoraj na balkonu in se le na trenutke oglasil. Sodeč po njegovi obrazni mimiki pa je bil z večerom zadovoljen. Za glasbeno spremljavo je poskrbela vokalna skupina Krila. REŽIJA: Urša Erman materinski dan (Ljudski dom, 22. 3. 2014) V soboto, 22. 3. 2014, so nam otroci v Ljudskem domu pripravili pravi topli in hudomušni večer, v katerem so povedali vse in še več o mamah, babicah, očetih ... Foto: Tatiana Truhillo Fernandez Z recitacijami Pavčka, Grafenauerja in drugih so ogreli srca svojih staršev, vseh navzočih. Igrali so na violino, flavto ter čelo, otroški pevski zbor ob spremljavi Marinke Muhič pa je z melodijami ubrano povezoval besede. Piko na i je dodala ga. Nataša Muršec s solo nastopom Pavčkove »Kako raste mama?« Nasmehov v tem večeru je bilo več kot dovolj. REŽIJA: Nataša Muršec Nctpcvednik - Kaj dcqaja ■ I MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid NAPOVEDNIK APRIL-JUNIJ 2014 ABONMA SODRČ EK 16. 4. ob 18.00 KŠD Štumf, SSG Trst: GLEDALIŠČE IZ KOVČKA Na začetku je le majhen, prazen prostor, v katerega je položen ogromen, skrivnosten kovček. V kovčku je vse, kar je potrebno za gledališko [predstavo: rekviziti, kostumi, knjiga pravljic in še marsikaj. Otroci gledajo v pričakovanju: »Kaj se bo zgodilo?« Predstave pa še ni ... Ura zazvoni in čvček ožiri. Iznjeea račnejo leteti raznorazne reči in nazadnje ven zleze celo nek clovek. Zazeha, si ves zaspan pomane oči in zagleda otroke. Zastane. V naglici si umije obraz, skrtači zobe in obleče svoj gledališki kostum; s ponižnim opravičilom, da pač rad dolgo spi, nagovori otroke in jim zaželi dobrodošlico. Potem se zmede ... »A, seved ! Glavnik!!« - Takoj, ko si prečeše domišljijo, postane ustvarjalen in dobi igralski navdih!! Predstava se lahko začne ... 14. 5. ob 18.00 Sam Sebastian: ODISEJA - Carovniška predstava za otroke Interaktivna predstava za otroke ODISEJA skozi potovanje po čarobnem domišljijskem svetu, polnem neverjetnih čarovnij in smešnih komičnih zapletov, premišljeno spodbuja otrokovo aktivno opazovanje in odzivanje, domišljijo, sodelovanje, logično kognitivno razmišljanje in javno nastopanje. Čarodej Sam Sebastian je poklicni čarodej z več kot dvajsetletnimi odrskimi izkušnjami. Dolga leta že nastopa za otroško občinstvo, za kar je posebej specializiran in njegove predstave so zato strokovno prilagojene starosti otrok. Je edini čarodej za otroke v Sloveniji, ki je v zadnjih desetih letih za svoje ustvarjalno delo prejel več mednarodnih nagrad strokovnih žirij, prav tako je nastopil že dvatisočkrat v dvanajstih različnih državah, s čimer sodi v sam vrh čarobne umetnosti pri nas. OSNOVNA SOLA FRANCA ROZMANA STANETA YOU »v MiHILAV» W - ~ v dogodki v savoduev.stanoslava APRIL-AVGUSČ VKČ Zavod sv. Stanislava napoveduje: • 1. 4. ob 16.00: Talenti naše šole, po predhodno opravljeni avdiciji bodo otroci Osnovne šole Alojzija Šuštarja v dvorani Matije Tomra predstavili svoje talente. Lahko bomo občudovali mlade gimn astičarje, plesalce, igralce, na ogled bodo tudi likovna dela mlndih 0sn0ZE0D I cee. • 8. 4. ob 19.00: Koncert God alnega kvarteta Gallus v Dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislova. Zasedbo sestavljajo priznani slovenski umetniki, člani orkestra Slovenske filharmonije: Primož Novšak - violina, Maja Savnik - viol ina, Oliver Dizdarevič Škrabar - violina ter Petra Gačnik - violončelo. Na koncertu bomo lahko prisluhnili komornim delom skladateljev Ludwiga van Beethovna in Antonina Dvoraka. • 23. 4., V ritmu nove šole: dobrodelni ples v organizaciji sveta staršev OŠ AŠ. Pričetek ob 19.00, v dvorani Matije Tomca. • 18. 5. ob 18.00: Ko ncert zborovske piramide in orkestra Zavoda sv. Stanislava, Gallusova dvorana Cankarjevega doma. • 17. 6. ob 19.30: Zaključni koncert učencev Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Pod zvezdnim poletnim nebom v atriju Škofijske klasične gimnazije. Učenci bodo predstavili svoje delo letošnjega šolskega leta, na koncertu pa bodo podeljena tudi priznanja tistim, ki so se letos še posebej odlikovali. Po koncertu vabljeni, da se zadržimo ob druženju in klepetu. Prisrčno dobrodošli! • Od 26. 6. do 2. 7. 2014 bo v prostorih Zavoda sv. Stanislava potekal Slovenski otroški zbor. Projekta se lahko udeležijo pevke in pevci, stari od 10 do 15 let, ki se želijo v tednu intenzivnih pevskih vaj družiti z izvrstnimi pevci iz cele Slovenije in izpopolniti svoje pevsko znanje. • Od 5. 7. do 12. 7. 2014 bo v sklopu Jezikovne šole Janka Modra v prostorih Zavoda potekala Poletna jezikovna šola za osnovnošolce. Želiš med poletnimi počitnicami en teden utrj evati svoje znanje angleščine in to združiti s prijetnim druženjem? K vpisu vabimo osnovnošolce, ki bodo v tem šolskem letu končali 6., 7., 8. ali 9. razred. Prijave že sprejemamo. • Od 11. 8. do 16. 8. 2014 bo v sklopu Jezikovne šole Janka Modra v prostorih Zavoda potekala Poletna jezikovna šola za srednješolce. Namenjena je dijakom vseh letnikov vseh srednjih šol, ki želijo na intenzivnem enotedenskem tečaju pred začetkom novega šolskega leta ponoviti, obnoviti, utrditi ali izboljšati svoje znanje angleškega jezika. Prijave že sprejemamo. 2. 4. 2014 ob 18. uri v Ljudski dom na prireditev 'Pozdrav pomladi' 21. 5. 2014 ob 18. uri v telovadnico šole na prireditev 'Ritem na parketu' rugby tekme 5. 4. 2014 RK Ljubljana - RAK Olimpija 26. 4. 2014 RK Ljubljana - RC Vienna Celtic 17. 5. 2014 7's - državno prvenstvo 24. 5. 210144 RK Ljubljana - RC Donau vidove ustvarjalnice Na naslednjih Vidovih ustvarjalnicah bomo nared ili VELIKONOČNI PRT. Dobimo se 2. 4. ob 17. uri v Vidovem domu v Šentvidu na d Lj ubljano. Z nami bosta Mojca Kregar in Branka Rozman. S seboj prinesite material: blago za prte (bele barve, bombaž), prejice (barve: rdeča, modra, zelena, rumena), škarje, šivanke, svinčnik. 9. 4. bomo MARMORIRALI PIRHE. Material za delavnico dobite na samih ustvarjalnicah, potrebna je predhodna prijava, prispevek je 5 EUR, poravnate ga na delavnici. Za več informacij pokličite vodji delavnic: Anjo Jutraž, 041 632 752 ali Tino Rozman, 041 270 655.