npiílEcl LuouzBfuü nf|o^ü ru oUEîjsi,!. ji)i¡i;d p^pAou;*! M mL Ofl IVyXSAV OSA VZ H3dSQ ofiiuouoîja Bz pjBfi[iiu <¿'¿ qiAüu-AOJSUri} AOUOfqiUI tf [- JS3U1 i|iuAO[9p qiAOu 000'9ÇI~ 000Z VXH1 oxsaw oxsrkiwno - àhngas ñ - ji« nu 53A U|!,.L¡ |iu!T(gaui>irapuBt¡ peut niJA iua^so[ooz uia^jujiiomotu a ¡aflUÜQ UI BÍJKQ ahnqas NOIlVinXVHONOD PSSp ipnj 32 BiBfejsqo ed n3ii0Su0[0/\\ a ui apmppy a tauíjjao ¡>[SU3A0¡S ¡aujnoqp^ a [[i K[iJU 'AS 33¡a)¡J3o 3>[Sii3aO[S fa[iqn[ ¡tuqsjs - jaqoojo "¿[ * a »¡ostpajs 3Ai|ja,vsod eorajajqo BjasÍBAp - jaqowo 'qi ^ BOlŽunj UK p IUA013AS - J3qlU31d3S */J * ¡bzbu ojn otií bz Niiuod "seo lujaos «u .\3jriua ijiti3ao|5 a jaqtiojdas ■92 * BUOSBA|fij\ '/1 íiZSUEf 1uiuš b3tu13[ ()()£ - ££ J3qUÍ3jd3S (,{ 4 íwniva iNim'Jhiod OOTS VN3J xinahnci-m • Vi* w j 1 / f.■ -i - f.í| • BIS 4 m [ "i € ' ' Il 11 ___ û 'J)s en nuoiujBvry a eipei quoisaid oiaou a kaid nxaupag a y32 ggg nipby bu (v.qpsazi Enjraipi-Aimsf 2 ifykjsojoj bu) n^izaf iu3îjî;u3ao]s a ofttppo z uíbiq bzub(a¡ nmnoqpnj a V3 C "! nXanp.íg a yg Z S9S aafjprj ijiaojea bu r[b§|[s oras 'aÍBppo a^sutpsjui augaxaui «d ¡TíziAopj bu 'Dífsiiopaj ioquKjAj nipéy bu ¡poÁ '3i)ûeo.ioqijbj)\[ 'ufpoj sfoef sfi[0 •1x1ixsh3 aSVN jan oc À3N'CIAS vngvjvíf AS aDsicraas OXSHSA lai sz aNünoaiaw vaoxaw ni VIiîiid as aaaïrad na i3ii3AO[s iiuiJjsXaupAs s nfuejais bu ojaeq;^ m iu3fi3|bqx UI0WKJ02' sfjtííAOJS Z! 3ffDB§3[3p 3UJB][J3UJfi¡jt>d BltiOHBjO S JBUSOQ ZBj'lV SH nAlSlÚB]Sod3|3/\ A AO|SOd >fltlABjdpO :3US-3P¿ - ■ ■ -................. . SIMt aktualno z uredniške mize AVSTRALIJA MOJ DOM Živimo v Avstraliji - pripadamo ji i Privadili smo se življenju na novem, nam nekoč neznanem kontinentu in niti ne zavedamo se kako tiho in neopazno se budijo patriotska čustva za našo novo domovino. Avstralija nam danes nudi čut varnosti. Odkar divjajo vojne v deželah, ki so nas nekoč povezovale v skupni državi ni dneva, ko se ne bi zahvalila nekomu, morda nekemu Bogu, da mi je dodelil vse kar imam. Ni dosti...pa vendar! Dal mi je prekrasno deželo, mir in možnost aa lahko delno živini tudi življenje svoje prve identitete, da lahko mirno poslušam melodijo svojega materinega jezika, se mu posvečam in mi to pomaga, da se ne počutim izkoreninjena; skratka, dal mi je vse to in še nešteto drugih reči, ki jih milijoni na drugih kontinentih nimajo! Do globljega razmišljanja pa me je privedel trenutek tistega dne, ko sem se zjutraj zbudila in prisluhnila novicam. Sydney je dobil olimpijaao! sem za vpila in moža bi skoraj kap. Skočila sem v postelji morda prav tako visoko kot premier NSW v Monte Carlu. In potem je bil ves dan lep in obsijan s soncem. Ljudje po trgovinah so bili izredno dobre volje, vsi smo bili nasmejani in zgovorni. Poglej no, kako velika Avstralka si postala, sem si dejala. Ta občutek me je prežemal sicer že pred dnevi, ko je naš prvi minister Paul Keating obiskal Veliko Britanijo. Način na katerega so ga sprejeli nekateri Angleži, predvsem novinaiji, je v meni in v mnogih Avstralcih še povečal željo, da bi Avstralija postala republika. (In če bo prišlo do referenduma, se bomo morali tudi mi, priseljenci, avstralski državljani, izjasniti za kaj smo. Zato lahko o tem razmišljam (o) že seaaj). Za nekatere Angleže je bila Keatingova soproga Anita čarovnica - še en dokaz, da še vedno živijo v srednjem veku, ko so čarovnice zažigali. Premier Paul Keating, ki ga ie izvolilo avstralsko ljudstvo je tam predstavljal državo Avstralijo in nas, njene državljane (in ne sebe), je bil "lizard of OZ". Po teh in drugih žalitvah je jasno, da Angleži še vedno mislijo, da smo v Avstraliji živeči njihovi "convicts" ali "colonial people" da o "vvogs" sploh ne govorimo. Morda... v Avstraliji bi rekli "it was ment to be" - je tako ravnanje Angležev in dodelitev olimpijade Sydneyu torej pri velikem številu Avstralcev vzbudila še večjo žejo jjo svoji republiki, po svojem predsedniku, po svoji novi državni zastavi - brez angleškega "union jacka". Železo se kuje dokler je vroče! '25. septembra je v Avstraliji razpisan natečaj za dizajn nove avstralske državne zastave, ki bo odprt do 22. oktobra; izbranec bo nagrajen s 25.000 dolaiji' Paul Keating pa je že takoj po vrnitvi v Avstralijo povedal, da želi, da olimpijaao odpre predsednik Republike Avstralije (in ne kakšno njihovo veličanstvo...)! Sedem let je do olimpijade. Nekateri jo bomo dočakali drugi ne. Vsekakor pa bomo v tem času verjetno vsi živeli v njenem duhu in v duhu avstralskega patriotizma - seveda kot Slovenci -dobri avstralski državljani! GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI *** THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THI SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA SLOVENIJA HOJA (ROJSTNA) DEŽELA Dialog z domovino Slovenijo Vsak dan se prepajamo z našim slovenstvom. Polnost tega slovenstva nas priganja k delu, k skrbi za njo. Na vse in vsakogar, ki bi ji storil ali mislil kaj hudega prežimo, smo v skrbeh, se bunimo, pritožujemo, pišemo... V računalniškem programu ni Slovenije S kamenčkom v mozaiku naših skrbi za Slovenijo se je pred dnevi spet oglasila Draga Gelt s pismom v katerem pojasnjuje, da v računalniškem programu "Power Point 3.0 , ki ga uporabljajo na univerzah za mednarodne konference, predavanja, video osnove in audiovizuelne učne pripomočke ni Slovenije, ampak je omenjena Jugoslavija s starimi mejami in s staro jugoslovansko zastavo. Zaprosila je, da se piše na podjetje Microsoft Corporation v Redmond, One Microsoft Way, WA, 98052 - 6399, USA in da se jim pošlje novi zemljevid države republike Slovenije, zastavica, statistični podatki in splošne informacije o zgodovini Slovenije. Delež Slovencev se je zmanjšal za deset odstotkov Zavod "RŠ za statistiko je predstavil podatke iz katerih ie razvidno: daje bil delež Slovencev v Sloveniji leta 194« - 97%, leta 1991 -87,84%. Zato pa se je povečal delež pripadnikov drugih narodov. Tako je bil delež Hrvatov leta 1948 -1,15%, leta 1991 pa že 2,76%; delež Srbov ie bil leta 1948 -o,50%, leta 1991 pa kar 2,44%; Muslimanov je bilo leta 1948 - 0j01%, leta 1991 pa 136%. Kako se ie povečal delež drugih narodov med 91 in 93 letom pa si lahko kar predstavljamo. Begunci naj se integrirajo v Slovenijo? Iz dnevnega časopisja iz Slovenije je razvidno, da razne svetovne organizacije pritiskajo na Slovenijo, naj bi se 70.000 beguncev, večina iz BIH, v Slovenijo integrirala. Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je že poslal protestno pismo Sadaki Ogato na Visoki komisariat za begunce. Mislim, da ne bi bilo oaveč, če bi se oglasili tudi Slovenci po svetu z argumenti proti takemu ravnanju - vključevanju beguncev v slovensko okolje. —Begunci se morajo vrniti v svoje okolje, sicer bi bila to privolitev v srbska etnična čiščenja; —Slovenija je premala, da bi lahko sprejela tako veliko število beguncev za stalno, srečuje pa se tudi sama s številnimi ekonomskimi težavami, predvsem z nezaposlenostjo; —Delež slovenskega prebivalstva bi se občutno zmanjšal. Navedli bi lahko še dosti drugih argumentov, ne morda zaradi rasizma, nacionalizma ali etnocentnzma, ampak zaradi naravne želje po varovanju slovenske narodne identitete. Novi prazniki Republike Slovenije V slovenskem koledaiju zasledimo več praznikov in dela prostih dni. Največji prazniki nove države Republike Slovenije, ki naj bi jih sprejeli in praznovali tudi mi v svoji slovenski skupnosti pa so vsekakor —26. december - Dan samostojnosti (ko se je slovensko ljudstvo s plebiscitom izrazilo, da želi zapustiti Jugoslavijo) —25. junij - Dan državnosti (ko je Slovenija proglasila svojo dižavo) —8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Vaša urednica Stanka Gregorič MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVI JAJO VEDNO MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA -j PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTRUNIŠTEU RS RAZPORED KONZULARNIH DNI ZA OKTOBER 1993 VELEPOSLANIŠTVO RS - CANBERRA SVDNEV Ponedeljek, 4. oktobra 1993 od 10h do 13h v Park Royal hotelu, 30 Phillip Street, Parramatta, Studio 1, II. nadstropje Ponedeljek. 4. oktobra 1993 od 15h do 18h v Verskem in kulturnem središču sv. Rafaela, v Merrylandsu MELBOURNE Torek. 5. oktobra 1993 od lOh do 13h v Park Royal hotelu, 111 Little Collins Street, City (informacijo o številki sobe vam bodo posredovali na recepciji hotela) Torek. 5. oktobra 1993 od 15h do 18h v Slovenskem društvu Melbourne v Elthamu Sreda. 6. oktobra 1993 od 9h do 12h v Verskem in kulturnem središču Kew, v prostorih Slovenskega narodnega sveta V1C *** ADELAIDE Sreda. 6. oktobra 1993 od 16h do 19h v verskem središču Sveta družina Četrtek. 7. oktobra 1993 od lOh do 13h v Slovenskem klubu Adelaide GOLD COHST Petek, 8. oktobra 1993 od 9h do 12h pri Skupnosti Gold Coast Petek, 8. oktobra 1993 v Slovenskem društvu Planinka VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OH SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street, Canberra City, tel-(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drago pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284. Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo jc odprto vse delovne dni od starši iz oddaljenih krajev kot so Turjaku počastili spomin padlim Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Cerknica, belogardistom. Lož, Logatec itd. PO SUETU sarajevo (Nočem, da je to pesem, !e govoril bom, kar čutim) Zdaj je nemara napočil čas za revolucijo, a hladni so, ki so svoj čas bili goreči. Ko umirajoča in trpeča dežela kliče na pomoč Evropo, verjame vanjo, oni zehajo. Ko njih državniki volijo iopovščino, se nihče ne oglasi, da bi to imenoval po imenu. Lažna je bila upornost Mladosti, ki se je pognala izboljšati svet, in tisti rod si zdaj sam piše obsodbo. Ko ravnodušno posluša klice umirajočih, češ da so zaostali barbari, ki se morijo med seboj. In življenje sitih je vredno več od življenja lačnih. Zdaj seje izkazalo, da je bila njih Evropa že od začetka izniislek, zakaj ničevost sta njena vera in temelj. Iz ničevosti, kot so dejali preroki.se lahko rodi le ničevost in še enkrat bodo oašii kol živali v zakol. O, ko bi zatrepetali in se poslednji hip ovedeli, da bo odslej beseda Sarajevo pomenila pomor njih sinov in oskrunitev njih hčera. Ko napeljujejo k temu, se tolažijo; "Vsaj sami smo varni", medtem pa v njih samih dozoreva tisto, kar jih bo pogubi lo. Berkeley, avgust 1993, prevedel Niko Jež SREČANJE MLADJU V ZAGREBU GENFEST '93 V PRIHODNOST UPANJA Trenutek tišine za mir je pred kratkim v Domu športov še globlje združil srca okrog tri tisoč mladij] iz trinajstih držav: Slovenije, Hrvaške. Makedonije. Srbije. Črne gore, Romunije, Bolgarije, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Madžarske, Belgije in Itaiije. Vsi so namreč povezani v gibanju Mladi za zedinjen svet in verjamejo, da svet lahko postane ena suma d nižina. Srečanja so se udeležili tudi nekatere ugledne osebnosti, druge pa so v pismu izrazile svoje najlepše želje: kardinal Franjo Kuharic iz Zagreba, beograjski nadškof Franc Perko m ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Svojo podporo so izrazili tudi muslimanski poglavar Seiko Omerbašic in predsednik komisije za verske stike Jure Radič. Samo tisti, ki je bil v dvorani, je lahko videl, kako z ramo ob rami ploskajo tudi predstavniki tistih narodov, ki se vojskujejo med seboj. Samo tisti je vide! blesk solza v marsikaterem očesu, ko so mladi pripovedovali, kako si za vsako ceno prizadevajo, da bi z ljubeznijo premagali sovraštvo. Dostop Muslimanov do Sov» ZEMLJEVID LORDA OWNAIN STOLTENBERGA ZA RAZDELITEV BiH TISK 14.9.93 Intervju s hrvaškim veteranom Martinom Špegljem. Mladina: Kaj danes menite o svoji zamisli, da bi se morala Hrvaška že na samem začetku, že ob napadu na Slovenijo, upreti JLA? Martin Špegeli:"Nekateri so o obrambi takrat razmišlajli drugače, zdaj pa vidijo, da sem imel prav. Seveda tega danes ne bo nihče priznal. Zgodovina bo sicer natančno ugotovila, daje bilo res tako... JLA je bita takšna, da bi jo bilo mogoče na celotnem ozemlju Slovenije, Hrvaške in v precejšnjem delu Bosne razorožili v dveh dneh. Lahko bi izbruhnili posamezni spopadi, toda dobili bi tehniko, s katero bi postali enakopraven nasprotnik bodočemu napadalcu, zato prave vojne sploh ne bi bilo. Čas napada na Slovenijo je bil idealen za razorožitev JLA. Takrat seje izkazalo, da sem imel prav, ko sem trdil, daje JLA nesposobna in nagnjena k porazu. Od sept. 1990 do av«. 1991 smo imeli odlične zveze s slovenskim vojaškim vrhom. Imeli smo redne sestanke...imeli smo takorekoč skupno poveljstvo, posebno od maja 1991. Povezani smo bili z več kot dvajsetimi različnimi zvezami...kakšne so te zveze danes, ne vem, vendar predvidevam, in to utemeljeno, da so slabe... Seveda smo skupaj kupovali orožje in to zelo uspešno. Odlično sodobno orožje smo kupovali po izjemno nizkih cenah...Kmalu smo imeli na Hrvaškem okoli 30.000 sodobno oboroženih ljudi in okoli 25.000 mož z dobrim športnim orožjem. V Sloveniji je bila stvar podobna, le da so bile tam enote policije in vojske številčno manjše, vendar sodobneje opremljene....Lahko vam povem,da smo prve pošiljke orožja dobili po kopnem. Sloje za velike transporte. Glavne pošiljke pa so z dvema ali tremi ladjami prišle po morju. Orožje je prihajalo iz različnih držav, ki iim moramo biti hvaležni, vendar jih zdaj iz razumljivih razlogov ne morem navesti..." SL0UENEC 16.9.93 Sprava - pribita na križ in zasramovana. piše v Slovencu Ivo jajdeia in nadaljuje: Čemu koristi izjava komentatorja Dela Borisa Ježa, da ni izključeno, da bi nekateri Slovenci na Lipo sprave spet kdaj obešali svoje drugače misleče rojake ( nad to izjavo se v Dnevniku navdušuje Martin Ivanič?}. Tudi v izjavi generala Staneta Potočarja - Lazarja v Republiki, naj dajo priznanje nam, potem pa si lahko sežemo v roke:, se jasno vidi, kakšno klavrno usodo so doživela spravna prizadevanja. UEČER 11.9.93 Iz intervjuja z Janezom Janšo: Janša:".T.Ze v zaporu sem se odločil, bom storil vse, kar je v moji moči, da se stvari spremenijo...Če kakšnega čustva takrat v samici ni bilo, potem ni bilo nikakršnega sovraštva. Če bi bilo, bi me razjedalo od znotraj. Sem pa videl na konkretni in simbolni ravni razliko med tem, kar se je v Sloveniji takrat dogajalo na ulicah in v javnosti - vse je bilo videti zelo perspektivno in obetajoče v smislu demokratizacije - in med tem kar seje dogajalo v zaporu, kjer je na steni visela Leninova slika iz revolucionarnih časov in kjer so mi rekli, da se lahko vsi Slovenci upremo, da pa nas je samo osem odstotkov. In da za to državo ne bi bilo prevelike škode tudi če bi nas vse pobili. Takrat sem se zavedal, da v taki državi, tudi če pridem iz zapora, ne bom mogel normalno živeti..." BEOGRHJSKI MEDIJI V zadnjem času vodijo močno protislovensko medijsko kampanjo predvsem sredstva javnega obveščanja v Beogradu. Beograjski radio n.pr. objavlja izjave vseh*"politikov v svetu, ki izjavijo kaj slabega o Sloveniji. Tako je pred kratkim citiral del intervjuja Gianija De istrija, Nemčija in Vatikan.) Marsikie ne razumejo ozemlju bivše Jugoslavije in tako lahko najdemo članke, naklonjeni Sloveniji celo v avstrijskem in seveda italijanskem tisku. OgHjanj ii: oslovnega odbora je dejal, da ima Gorenje, zanimiv proizvodni program velikili gospodarskih aparatov. MEDNARODNI CELJSKI SEJEM Na sejmišču Golovec v Celju je bil 18. septembra zaključen šestindvajseti Mednarodni obrtni sejem, ki tako zaradi števila razstavljalcev ("letos jih je bilo več kol I 700) kot zaradi števila pričakovanih obiskovalcev (letos več kot 200 tisoč) upravičeno velja za največjo sejemsko prireditev v Sloveniji. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek; 1.252 I "Malo gospodarstvo, katerega zelo pomemben aei je tudi slovenska obrt, je najhitreje rastoči del slovenskega gospodarstva. Leta 1990 je v Sloveniji delovalo 6. 313 malih podjetij, ob koncu leta 1992 pa je bilo že IS. 585 takih podjetij. S takim razvojem slovensko malo gospodarstvo hitro spreminja strukturo slovenskega gospodarstva in s tem tudi njegovo učinkovitost. Hitra rast malih podjetij pomeni nova delovna mesta, večjo učinkovitost, nove izdelke, inovacije in večji izvoz. Hkrati pa se spreminja tudi lastninska struktura slovenskega gospodarstva... Vlada RS ima namen, da z novim zakonom o obrti na novo opredeli obrt in ji vrne tradicionalno mesto..." MEDNARODNI 0GLHŠEUHLSKI FESTIUHL Novembra bo v Portorožu mednarodni festival oglaševalcev pod imenom PORTOROŽ 93 - ZLATI BOBEN. Organizatorji so TV Slovenija, Propaganda Slovenica, MM-Marketinški magaztn in Avditorij Portorož. Prijavilo seje že veliko tujih tekmovalcev in gostov. Predstavili bodo vse tuje agencije, ki so že navzoče na slovenskem trgu, pa tudi nove. OBŽBUR JE S POLNO PRRO TISKALA ODLOČBE ZR DOHODNINO (TAKSO) V prvem krogu je bilo več davkoplačevalcev, ki so dobili nekaj denarja vrnjenega, v drugem krocu. ko so natisnili' še 294. 430"odločb pa že "vodi" država. PREMOŽENJE OSTAJA Nfl JUGU Podjetja v severnoprimorskih občinah imajo v republikah nekdanje Jugoslavije milijonov za dobrih 193 mark poslovnega in drugega premoženja, ki so se mu nekatera ze" morala dokončno odpovedati.. Tudi izguba obsežnega, dotlej domačega trga na območju nekdanje Jugoslavije za številna podjetja v severnoprimorskih občinah pomeni hude poslovne težave. IZG0BE P00JETIJ U PRUEM POLLETJU 1.548 večjih podjetij v Sloveniji je letos v prvem polletju poslovalo z izgubo v višini 99, 2 milijarde tolarjev. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 191. 068 delavcev ali kar 30 odstotkov vseh zaposlenih v državi. SLOUENSKI KMET NR SU0JI ZEMLJI NAJROLJS l GOSPODAR S sprejetjem Zakona o gozdovih spomladi letos bo država vrnila približno 293.600 hektarov gozdov pravim lastnikom ali skoraj 80 odstotkov vseh. S tem je prenehal veljati tudi moratorij na sečnjo, sprejet leta 1990. Poraba lesa v Sloveniji znaša 3,6 milijona kubičnih metrov, več kot dve tretjini iz lastnih gozdov, ostalo pa je uvoz. SLOUENSKA IZUOZNA DRUŽBR (SID) družba za zavarovanje in financiranje slovenskega izvoza, je izdala brošuro z naslovom 'Pravila in akti 2'. Namenili so jo tako svojim delničarjem kot izvoznikom, ki bi želeli sodelovati z rsjimi, pa tudi vsem, ki bi želeli vedeti, kaj lahko SID po svojem prvem letu delovanja ponudi slovenskim izvoznikom. SLOUENIJA NR GRRŠKEM SEJMU Od 2. do 10. oktobra bo v Gracu že 117 veliki univerzalni sejem. Na njem bo sodelovalo 1200 razstavljalcev, ki bodo predstavili približno 200O podjetij iz 40 držav. Slovenija je po številu tujih razstavljalcev na tretjem mestu TEČAJNA LISTA - slovenskih tolajev (SIT) September 1993 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 AUD 1 DEM 1 USD 74.8168 72.2100 15.7743 NEZRPOSLENOST Nfl PRIMORSKEM Nezavidljiv rekord v nezaposlenosti nosi Izola s 26, i odstotka, sledi Piran z 18,6 odstotka, Koper s 15 odstotki, precej bolje pa so se znašli Kraševci, saj jih je v Sežani nezaposlenih Ie"8,5 odstotka. GLAS SI.OVEN!.!F. stran 7 KONČNO RESTAVRATORSKA SOLA? Slovenijo sta pred kratkim obiskala predsednik poljske konservatorske zbornice in generalni konservator, s katerima so v Ptuju že pripravili ustanovitev konservatorske šole. Poljaka sta tudi predlagala naj bi na Ptuju ustanovili posebno konservatorsko misijo za Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji sta si ogledala slovenske dosežke na Ptuju, Borlu in v Ormožu, predstavili pa so jima še Ljubljano, Hrastovlje, Piran in Bled. SLOVENSKI PEVCI V SVETOVNEM ZBORU MLADIH V norveškem Lillehammerju, kraju, kjer bodo zimske olimpijske igre 1994, se je zbralo blizu devetdeset mladih pevk in pevcev iz dvainštiridesetih držav sveta. Naštudirali so koncertni program in ga nato predstavili na enajstih koncertih v nekaterih krajih v srednji in severni Evropi. Med pevci so bili tudi trije slovenski predstavniki. Prihodnje leto se bodo mlade pevke in pevcj sešli v Urugvaju, turneja pa bo v Argentini in Braziliji. MOJSTER ORGEL V Mariboru je imel v stolnici izredno lep koncert rimski organist Federico del Sondo, profesor na akademiji sveta Cecilia in na papeškem zavodu za duhovno glasbo v Rmiu. IZVIRNE PESMI PARTIZANSKIH ZBOROV V počastitev 50-Ietnice množične vstaje primorskega ljudstva, goriške fronte in ustanovitve IX. korpusa so na gradu Kromberk pri Novi Gorici predstavili kaseto izvirnih psmi partizanskih pevskih zborov Srečko Kosovel in invalidskega pevskega zbora "Zapojmo pesem o svobodi' ter novo pesmarico partizanskih pesmi "Naša partizanska pesem". MARJANA LIPOVŠEK slovenska mezzosopranistkaJe spet v središču pozornosti. Deutsche Grammophon Gesellschaft kot morda najslavnejša evropska glasbena založniška hiša, z več kot devetdesetletno zgodovino in izredno bogatim arhivom, vsako leto pripravi srečanje "svojih" umetnikov, Eovezano s kako novo izdajo posnetkov. ,etos je bil osrednji dogodek novi posnetek Verdijevega Requiema z Dunajsko filharmonijo in zborom dunajske Državne opere. Med solisti je bila tudi Marjana Lipovšek, ki je sicer vedno bolj spoštovana v Avstriji, čeprav vsi vedo. da je slovenska umetnica. KULTURA umetnik tudi formalno in uradno samo še socialni revež in podpiranec. Iz časov, ki so, kot kaže, zares samo polpretekli, se še dobro spominjamo raznih podobnih absurdov, ki so po nalogu rdeče diktature prihajali iz pisarn polpismenih vladnih aparatčikov, a sedanja uredba ministra Pelhana po abotnosti prekaša tudi najbolj črne irimerke... gor Zupančič NADŠKOF DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR bi v oddaji po željah namenil poslušalcem sledeče pesmi: Med cerkvenimi Marijo skozi življenje, med narodnimi pa So ptičice zbrane in En hribček bom kupil." /Iz pogovora Simone Vodopivec z nadškofom, za Nedeljski dnevnik/ novo —Zgodbe s panjskih končnic je naslov nove knjige Lojzeta Kovačiča. — Izšlo je tudi zadnje delo plodovitega pisatelja Antona Ingoliča Tako je bilo, s podnaslovom Leta izgnanstva v Srbiji 1914—1945. — Zbornik Borisa Pahorja bo izšel sredi oktobra pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. V njem sodeluje vrsta uglednih pisateljev in znanstvenikov. Zbornik sta uredili'Marija Pirjevec in Vera Tuta Ban iz Trsta v počastitev pisateljeve osemdesetletnice. — Roman Mateja Bora - V prostorih Društva slovenskih pisateljev so predstavili zadnji roman Mateja Bora Jeni o v rokopis ali Martinova senca. Matej Bor se je uveljavil predvsem kot pesnik, vendar je na predstavi dejal, da seje rodil kot prozaist. Že leta 1961 je pri Cankarjevi založbi izšel njegov roman Daljave, devetnajst let kasneje pa njegovo najdaljše prozno delo v dveh zvezkih Odloženi. V Borovi novi knjigi se junak zavzema za resnico, vendar je ta neulovljiva. Poglavitno sporočilo romana naj bi bilo, da je resnico vredno iskati in da nas ta tudi obvezuje... -SEM RIBENČAN... Novo dopolnjeno izdajo slovenskih humoresk iz ust ribniškega Urbana, nanašajočo se na dogodke zadnjih let je napisal Miha Mate. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je izšla njegov^ prva zbirka o Urbanu pod naslovom Široka usta. — Pri založbi Mihelač je izšla monografija Slovenski vinogradi s prekrasnimi fotografijami Joca Žnidaršiča. PISMO SAMOSTOJNEGA KULTURNEGA DELAVCA Pred kratkim smo lahko iz dnevnega časopisja izvedeli, da je kulturno ministrstvo Slovenije prišlo na dan z novo uredbo za podeljevanje statusa svobodnega umetnika. Od kandidata se ne zahteva več kvalitetnega umetniškega prispevka k slovenski kulturi, temveč v glavnem samo še to, da ne zasluži več kot 27.000 tolarjev na mesec in da "nima v lasti nepremičnine (stanovanja), ki presega veljavne standarde (?) ali premičnega premoženja večje (?) vrednosti (avta, plovila, umetniškega dela)", O "veljavnih standardih" in o tem, kateri avto je še dovolj "nevreden", bo seveda odločala posebna komisija pri ministrstvu. Skratka v prihodnje bo PRED VHODOM -Janez Boljka in umetniški oblikovalec Kogoj sta poskrbela za skulpturi pred vhodom v ljubljanski World Trade Center SLOVENCEM V DOMOVINI i van Bumik Legiša September 1993 Kar vas je doma momaijev, nihče vec za nami naj ne pride, nihče naj se ne poda od brega Lepe Vide, nihče naj ne išče tujih si grobarjev! Z vami naj usoda se na morju poigra, vaši barki naj krmilo zlomi, divja buija naj vam jadro razcefra, željo po tujini v vas ohromi. Hčere in sinovi spod Triglava - vsi, srečni v senci lipe ostanite in o naši živi smrti vnuke poučite, naj slovenski narod več ne krvavi! Jožici Gerden ob njenem odhodu v Slovenijo, sporočilo rojakom v domovini. .xmirt« s» ¿Wik ¿Kiii r "¿¿vnuifr" Vfßvjlji iJiri&Kïhi Ùtàtiko PotUnu; N OU 0 Ženski pevski zbor Concinite PESEM JE ŽIVLJENJE I-IZ SLOUENSKE SKUPNOSTI ... jLovenci, avstralski štipendisti Avstralija je v začetku lega leta sponsorirala 56 strokovnjakov iz vzhodne Evrope in jim omogočila osemmesečni študij marketinga z namenom, da tudi ona podpre preobrazbo vzhodnoevropskega gospodarstva. Med sponzoriranimi so ¡jili trije slovenski strokovnjaki: Danijjil Slebinger, Andrej Andolšek in Zdravko Cuk, ki so nam povedali, da je bil študij za njih ludi most povezovanja med dvema državama, Avstralijo in Slovenijo. S PARLAMENTARCI V SYDNEYU Na gornji fotografiji dr. Rihard Nemec iz Mefbourna s članom slovenskega parlamenta Zoranom Thalerjem v Sydneyu. Fotografija spodaj - sestanek parlamentarcev in Aljaža Gosnarja s predstavniki sydneyske slovenske skupnosti. Fotografije je posnel za Glas Slovenije ing. Danijel Slebinger. Danijel Slebinger dipl, ing, je v intervjuju z Elico Rizmal na Radiu SBS 3EA v Melbournu povedal med drugim tudi sledeče: "Odnos do dela in lastnine...stvar ni tako ležerna kot pri na.s, tempo pa tudi ni ravno ubpalski,je enakomeren: ni kovic, ni premorov...vsakdor ve kaj mora delati. Management se ne vključuje v vsakodnevne odločitve. Ljudje so na delovnih mestih samostojni, tudi odgovarjajo sami in za to so stimulirani: management ima vlogo koordinacije, ne pa tako kot pri nas v Sloveniji, ko se vključuje v vsakodnevne odločitve... Med telesi v Avstraliji in Sloveniji ni koordinacije, vsak poskuša po svoje...Etika obnašanja, da vi čakate tri tedne na fax odgovor iz Slovenije, kjer se mora odgovoriti v zahodnem svetu v Štiriindvajsetih urah. to tukaj v Avstraliji ni sprejemljivo. Firme v Sloveniji se trgajo in se naslanjajo na male dilerje, Slovenija bi morala bolj enotno nastopiti na teh trgih, imeti svoje zastopništvo, saj je konkurenca močna. Nekaj proizvodov bi se dalo tukaj prodajati in tudi znanja nam v Sloveniji ne manjka...Jaz sem zaposlen v Iskri v Elektrooptiki, v laserskem oddelku sem vodja marketinga za industrijski in medicinski program." Z Danijelom in njegovo simpatično prijateljico, ekonomistko Darjo Guzej smo Slovenci preživeli nekaj lepih trenutkov. V Slovenijo odhajata konec tega meseca. Danijel in Darja sta iz srca hvaležna vsem, ki soju iepo sprejeli, predvsem pa rojakoma, veterinarju Rihardu Nemcu in njegovi soprogi, kj sta ju sprejela kot lastna otroka. G. Nemec ju je z avtom popeljal celo do rudnika opaia v Coober Ped v,/d o Canberre in Sydneya. Zdravko Čuk, farmacevt iz Krke je v intervjuju z Doro Houpis v Oakleigh Springvale TLmes-u govoril o Sloveniji in farmacevtski industriji. Povedal je, da ima Slovenija dobre proizvode, potrebuje le tržišče. Zdravko odhaja nazaj v Slovenijo s svojo soprogo, ki je veterinarka in je v Avstraliji prav tako opravljala raziskovalno delo, 21. oktobra. Oba sta stanovala v slovenskem Verskem in kulturnem središču Kew in se tako seznanila z raznimi aktivnostmi slovenske skupnosti v Viktoriji. Danijelu, Darji, Zdravku in njegovi soprogi ( Andrej je odšel že pred dnevi) želimo srečno pot v Slovenijo, obilo osebnih in poslovnih uspehov. In ne pozabite nas in Avstralije! SLOVENIAN pharmacist and project manager Zdravko Cuk is in Australia under the Australian Program of Training for Eastern Europe Fellowship. Tudt tako je predstavil Zdravka Cuka melbournski časopis Oakleigh-Springvale Times. SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA - 20 OBLE TNICA SLOVENSKE SOLE Na pobudo dolgoletne učiteljice v društvu Planica Lucije Srnec in odbora društva so se sestali dosedanji učenci slovenske šole, da bi skupno pripravili program za 20-obletnico slovenske šole, ki bo maja 1994. MARIZA LIČAN Z ODDAJO V SLOVENSKEM JEZIKU spregovorila prva pred mikrofoni SBS Radia 2EA Sydney v novih, SBS-ovih prostorih v Artarmonu. Dejala je: "...2 EAJe oddajal najprej iz študijev 2 CBA in Five Dock, kasneje iz najetih prostorov v Clarence Street, pa iz prostorov v Bondi Junction. Od danes, sobota 14. avgusta 1993, vam SBS radio poroča iz svojega lastnega doma v Artamonu. Naša pot je bila tako dolga kot so bili visoki naši dosežki..." Mariza in njeni kolegi na 2 EA v Sydneyu, kot tudi Elica s svojimi kolegi na 3 EA v Melbournu (postaji SBS-a) oddajajo 18 urna dan v 62jezikih, *** MLADI MLADIM Šestnajstletno dekle iz Maribora, Janjo Sodja.ki na mariborskem radiu in televiziji vodi mladinske odaje smo slišali v Avstraliji na SBS državnem radiu 2EA in 3EA doslej dvakrat. Upajmo, da bo prišlo med Janjo in avstralsko slovensko mladino do tesnejšega sodelovanja. Oglasite se ji, njen naslov: Janja Sodja, Kardeljeva 73, Maribor, 62000. Slovenija". KARDINAL DR. FRANJO KUHARIC PRI SLOVENCIH Zagrebški nadškof, kardinal dr. Franjo Kuharic se nahaja na enomesečnem obisku v Avstraliji. V času svojega bivanja v Melbournu" je 17. sept. obiskal tudi Versko in kulturno središče Kew, ogledal si je Še Dom počitka Matere Romane. 01 U0J1S 'JflN'JAOlS SV7Q 'ípspq j3j3j ul jpubfjsj 3ubjg '33qjq e[ct| liuoqpo ]ue¡3 tjbjso 'oi§uiox 3?of - jafcireui LJajsnc azor- ^lufrsnjq - nqnrcig p!a - Ííurm 'jioia stuusQ - Goiupáspsjüpoa '33A0^n;>] fraig - ^lupas'páy -jóqpo ¡Áou o¡i(oazi EJquiajdas gl [iq 3¡ p} 'aioqz uisugqo ui3uj3[ ru ¿f c/Í3UpXg zi arjSux oajjnjp ó^suaao|g VAVTorax aoaao iaon •cfunuzud ui 3uio¡dip |ippod aiif ui ipSEiuod i[o?(jo3(b>i os *uiijs|j ui uipofnppós 'iuijofcdójscu UI3SA [T[iíAi[t3Z nouoíj'bu áf 'ss 'piABQ jajEj TljlASÍS UIsfoSA IJSOp a i}i?3ppn ejí3duo^ rSs^rj as ui ouipBpu o^susaojs'nsadpod 3[¡dq !DU3AOjtj ISpSJBJS 1SBU l¡ÍUOUJ iq ABjdsO 'AlíjoAOpEZ [t'q 3| jjsiqq ■cAaúp.íg zi JcoAcg Bi]pnf b[BAOZ3Acd sf'uiejSojj "R131 tijugfsjd ípaojsEU jsois os t>¡ 'íjoqz DjSAsd iTgsA ¡[B^funur os Bd n¿i3Óuo>[ uisrujopf 'ipd ui ijuiSi os ra 'oqRjssuo^j auizrup ujou) uiji3S3j\ z opiBjspv ui unjan)] podsorj i!ujnoq|3^\¡ z[ lujTjsuoiunij as oiuiibuio [b^j -suidrqs ui ijpzaaiesod iSrup isa ¡pnj (¡RZsjpo as os ppaAsg zab|dE ui aítissnpAcu ouÉjuüds cpzod fbqssod as si" i?( ipe/f^i euea0u31u1 'Xsupíg BAJSrup RS37fSU3AO[;$ ZI j3[ UÍ3p3S op jad po ^ojio RUidn>|s üujo|^|oj EgrEjUjlEU ipru EpdoiSGU sf iuifSrup ps^\¡ "Aojjdouoíj i[i^suipB¡|/yj fuGoais qijsfeuiusso J¡3Jod ipiEJ^ ICZB^l.ld 3Í" I?[ 'UI03piA Z [30GZ 3f 3S j.133U0}) "tS3ld iuj!iu0|))[0j ui oqSBjS 'ofiuisad s os i|Bdo]sBM -spiEppv ui R§uop3Q 'TjujnoqpiA,; 'BAaupXg zs ¡pEpu iixapp'pn as os eij33uo>¡ •BÁSÚpAg ZI GpBJEy 'Ag 33SIp3JS o?]SJ3A ui XaupXs uoijonpojj qinoj^ UBiua-AOig 3fi3EziuE§jo zi ipcpu e'S os HÍAGjdpj vfniwodo j^'miwods ÜJO|sáS pod pBjuy -Ag cosipajs t!§3'íjsj3A quojsojd a Bjquisidss ' c¿ ojoqos A IR^ajod 3fjJ3DUOÍj I>jSUIpB[^\¡ lUJBIIOpipEJI IÍUS0]3"I - Á3UpA"s itVfNIhlOdO DI 'NMOdS,, líiaDNO» rasNiavihí iisrvNiaAaa "3UlAOUIOp 3[0AS Bfeui U3AZI 3AIZ ¡3} '33U3A0{g BU Tprq llílSIUI oifdsrij ipjorn opóq' 3U05¡;;z 3aou ijüao^ ifiuaaots a opoq o^ ■0U4SÚOT( 0í[StlIII}S3r0q0 3fuí33JS o¡iq af ep 'BiBfjABioan nojijBjsT i?tf uísIjbusoq uiszcffy AÓjsod UIO?(]UAEÍdpO Z gas ubp nup31sb{vj 'Ijsoudll^s 3J[sd0JA3 aouo^bz naózA od opoq iuo?pz iao^j -qimop q3Ji a ss eppssez 'suigjdriíjs qiuo^EZ qiisfoads OJj'jq CU IJB tÍi[IU03IUZ UI3.IGJS od fllWU !¡B 33A OJBÍsp 3Í"3S [Ep3S Óp 3sX •3fjU3A0I¿ 3AB?Jp 3A0U 3SBU - BUI3)SÍS B§9AOU Ul 3AJIp3Jn 3AOU lpUI3i 3pS opoq IU05[EZ iaou" n níe^'aouo^ez óiiasjs ofusA ijsfe.ids ui Tjionsjd ofooui nstio uia^iBi^ a ' opp ouioaoSdo ui o^z3} q¡33s3iu qifupoqua a lUSUJEpcd ]>(SU3A0|S Bp 'isa IjUBpriod OS 01 35 urepop rcjvj ' EftlBSEjdA TÍSA bu IJBpEAoSpO ÓUJ>(3J0^ S3.I 'B§33[SJEiiUEiJS ¡pnj LB25i|kis bSsíoas zt >[bsa ijcsii^s os puE]sod isa ui ojcqsp dufoqsspsiü a jrí) pipad nfsnpzA lll3u|3fud a 3f>j3lIBlS3S "IJOdSEIp A AOUrfjABZJp ul aó^fojÓS IflfeAs' Op pOJBÚ D)SU3A0[S ui BfiusAojs c>[i'[qnd3'¿ bae^p BUil Ljlt p} '[jsouzfóp bu Iiuozodo ui laififis^ u| itusjqoid íuiisbu Z [JIUBUZ3S OIOS ofpÉSopQ " 3AGids u; A3DiiRjqouiop irpR)i[iqp(pj o cfuBSBidA ouisiti ipnj i[sqo 'pjl qisoupo qiUARZJppSUl'iqUIRjqO 'nfuEAOIGAEZ llISUSAJSABjpz 'nAlgiuoüRq 'tlAlSUTíriARZjp 'ntuafuiuisnj 'típEZUEAUd o PuBSRjdA ojE^fiiBiu im 'ofRARUARjqo o^oiis feu ifip¿iii ilus[b:>íuir) qirashf hfiusÁois á spAsrod ssbo stupRZ 3S os ií( 'jsje uní 315qo osiu 3ui3j 3upA3jg ^usfiACisod ¿]iq aiifos i>¡ 'fucscjdA 01SJAEU iiríjpaü2[)0'tOTIL']Sod 3ÍII1 isa os 01 bu '30Ü3J3JU0>1 uio)(3)od ui'uiopp z pubuzss 0>[lra>j bu 3f sbu Jjai^i A3q MQ 5(oaoso^i azlo"] oussp'uiiorj uejij^ oa3¡ icjidsQ 'jrusoq jbfiv 'j^pqx urjo2 'jiaousjms'i roisrjq 'ijaj'v as'-j jp ljr3o"ti npnmi^'urjn rzfjrjaj ofifojs 3á3¡ z : ifytuáoioj ■lUIAOUIOp a qcjsuizrj o oiií'ojds ru ui riu3u!r]jed nSa^suaAOis- n¡3p o úi pu3J3juo5[ bu npp o jsoudn>[s osjsnsaois 0hubuz3s uí's^pp ' zo loueisoa bp ']lq 3fe3)ue)s3s t ' fljsfpod UI flDBZIUIjS.IO 'ASjStUp qpfsu3a¿¡s j^iudojscz buiooa 'a30u3a0is í3s3pij] pRU 0[cjqz 3f sru as npioq ¡B^oy ^jrj pjo a "JBUSOQ ZEÍIV |JJ3qUB3 a balsiublsodspa n§3^su3a0|s ao¡sÓd ){TUAEidpO [ej|zeue3jo nA'supÁs a ófpuoapp z áfiiR03Js 31 e^IUZ3JQ BpSJJlV e[nZUO>( b§3uj.sr3 IlSOUJOSpO [prjc^ ■ n,Í3up,\g a Aouiop n^jbjaod bu ui ixi3quc3 a 0¡lS0Udri>[s 0>[su3a0[s s 3j 11r33js 3s os ipdsfl'lfljgj]sav f3sa od pu3a0[g s bjb^ajs 05fl|r[ 3s iq pp 'bsb5 0{5uí3.ld oobjocízbj bu bpun 3f rí'pbsspq '3fiab¡so3nf 3gAiq nTjuiazo ru 0[rílap0 s3ubp 3s'l>[ *3A3pBZ ¿33J3d ipnj os i|babuae.lqo qriai qiTupBZ A afnosjs 0Ais3A0p ss iuju3;b>[ s 'Aoui3]qoad ui ruesrjda qrsaip ojsi^su ¡pnj ós bd ipARUARJqO 'ijlUsfpSZBJ sn]B]s 'RARjd ESsiunijÚRiuriq lismod ]iq 3Í 33U3.13_}U0íj UÍ3J qTUAEjS RU3 UI 'jpjBpnOd •afiufijoqpo iu^jazi |5jsub|o z\ a uitpAZt i;q s'j'jsirq'jlurjo^ ■pjÉlU3UIR[JBd i^susaois ipru ijBAoppos fafu bíi os 3¡2njp u¡ ijsja od R}"06 cjiq 3f r3u3j3ju0^j '3IA0U3J>{s{ e3l3bjq 3fpB§3pp B3lufBl Ul JeSo^ e[3EI(!l\ eíjuejsoü'u3j>i a3t Jp BlU3UÍbjJRd go3^su3ao]s ^iup3sp3jdp'od ui osueisod las i[iq os ifjORSspp \ -Ridtiíi gí"uiiuiiq jp bjjsiuiui BSafucunz BgasAiq ^uibouioa [SAiq 'japqx ucjo^ oauRjsbd [IpOA sf ol"pBá3[3p 0)[SU3A01S '£661 EiqUI3jd3S '81 op po IJJ3qUB3 A 3flU¡") 3UJR]U3lUBI.IBdl3]UI 33U3J3JU0^ B|lZ3[3pi1 BflOE23[3p BUJE3LÍ'3UIB[JRd B5JSU3A0JS 3Í 3S ![R30i0d 3Z OlLIS 10^ .^ojoso^ azfoq owj>jaiaívlhvci mi^snhaois s hfnvdaíls A3N0AS UIS3W H93)isridwn0 ZI Nadaljevanje iz prejšnje številke Priporoča v branje Jože KoSorok SLOVENSKE TEME - POLETJE 93 KOALICIJSKA POGODBA ALI PAKTIRANJE HUDIČEM Piše Blaža Cedilnik Stozdirali (krasen izraz, ki nam ga je dala naša polpretekla doba) so se s komunisti (da ne bo zamere, uporabljam ta izraz, ker vsi vemo, za koga gre, ni pa treba preverjati, kakšen je njihov trenutni uradni naziv). Sancta simplicitas ali pa karierizem. Bog jim odpusti, saj (morda) ne vedo kaj delajo. In s tem so dali prav tistim, ki so si že v času starega režima pomagali z vstopom v partijo. Tako pravijo naši vehnožje. Rupel se je prav lepo izrazil: Seveda sem bil v partiji. Kdor je hotel kaj narediti, je moral stopiti v Partijo. MEDICINA Ne morem si kaj, da ne bi spet gledala na zadevo s svoje strani plota. Kolikokral so me povabili v partijo (Pa vstopi, če ti tako lepo rečejo, je rekla kolegica. Mene pa nihče ne povabi. Z malce hudobije bi ji lahko rekla, da se tudi moški izogibajo ženske, ki se hoče poročiti).Včasih prav s konkretnimi obljubami (nimam dokazov, morate mi verjeti na besedo). Ampak kdo sem jaz, da se lahko imenujem avantgarda delovnih ljudi, da "stopam pred jijimi in jim kažem pravo (kaže, da bolj napačno) pot? Če torej nisem neke vrste "ubermenseh", s kakšno pravico naj to počnem, seveda če tega ne počnem iz lastne koristi, da se poskušam prebiti v krog posvečenih ljudi, po ljudsko se reče tistih pri koriiu (Naj vas spomnim na vic o kapitalističnem in socialističnem koritu. Kapitalistično korito je ravno; če se na sredini kakšna svinja pririne h koritu, na koncu korita ena svinja odpade. Socialistično korito pa je okroglo; če se ena svinja nekje pririne h koritu, se malo stisnejo in vse skupaj veselo žrejo naprej. —Kaj pravite, kakšno korito imamo pri nas?) se pravi tistih, ki imajo slavo in čast in oblast in denar. Sama tega nisem mogla narediti... Gotovo so še kakšne variante in podvariante oziroma izgovori. Nikogar ne mislim vtikati v predalčke. Ampak, če požegnamo take izjave, smo požegnali vse lumparije, pretekle in prihodnje. Od nacizma (če si hotel kam priti, si moral v SS) clo komunizma (če si hotel kaj narediti, si moral v partijo), do belogardizma (če si se hotel spoprijeti s komunizmom, si moral na kak način sodelovati z Nemci). Pa kaj nakladam, v vladi so skupaj komunisli ( velja v začetku navedena opomba) in krščanski demokrati (če jiočeš kaj narediti moraš...), na proslavi sedita skupaj Kučan in Šuštar. Lepo je v naši domovini. Se bo veselo... 500-LETNICA PARACELSUSA "LUTRA MEDICINE" KAKO 1E BIL POVEZAN S SLOVENITO V resnici se je pisal Phitippus Aureolus Theophrastus Bombaslus von Hobenheirn, ime Paracelsus pa si je vzdel sam. Ima zelo velike zasluge za sodobno medicino, zlasti kemoterapijo Letos so se zbrali v Baslu mestni očetje, "smetana" medicine in znanosti ter drugi ugledni gosti in slovesno so se spomnili Lega moža. Paracelsus je bil edini sin nemškega zdravnika in lekarnarja Mater je izgubil zelo zgodaj, oce se je preselil v Beljak 0 BIVANJU PARACELSUSA V SLOVENSKIH DEŽELAH Bivat je v Beljaku in Celovcu, v krajih, ki so bili v 1 5 m 1 6-stoletju še zelo slovenski. Izpričana so njegova večkratna potovanja prek raznih delov slovenskega ozemlja. V letu 1 523 in naslednjem je več mesecev bival v Ptuju, kjer je pri domačem zdravniku dr. Homeliusu pustil desetino svojih de!.. Znano je, da je. obiskal koroške rudnike težkih in neželeznih kovin, posebej pa Idrijo. Paracelsus je bil vselej na sirarn zatiranih in trpečih, pomoči potrebnih. Proučeval je bolezni rudarjev in topilničarjev m je kasneje zapisal v svojo knjigo o njihovih poklicnih boleznih, da so v "Idriji vsi ljudje, ki tam žive skrivi jeni in hromi, nadušljivi in prezebli, brez upanja, da bi še kdaj popolnoma ozdraveli". Teh vrstic očitno ni pisal le zdravnik, marveč tudi globok humanist z ostrim čutom za socialne krivice, katerega naj bi se ob petstoletnici rojstva z velikim spoštovanjem spomnili vsi Slovenci. One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers. gorenje pacific Domestic Appliances 02S5/LITTLE & ASSOC. IUI AUSTRALIA Uli euro international pty.itd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764-1461 SYDNEY BRANCH 2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213 A KONCU SE NASMEJTE... TOŽBA UJETEGA PTIČA _ . , —Odkar sem poročen, je z mojimi očmi hudo narobe. Denarja vec ne vidim! POEZIJA ŽELODCA O Jesti mora pač vsak človek. piti tudi, kajpada: to z veseljem vsak opravlja, če seveda kaj ima. Rad Sloven'c po žlici seže, po kozarcu pa se raj: ta brž jezik mu razveže, da debat ni zlepa kraj! Če čez mero se natanka. barko vozi pozno v noč, končno še doma nasanka -Bog mu svojo daj pomoč... Žarko Petan AFORIZMI Ljubim bližnjega svojega, ob pogoju, da Rojen sem bil pod nesrčno zvezdo, bila je mi ne pride blizu, peterokraka in se rdeča povrhu. * * Vse življenje ie ubijal,po njegovi smrti pa Mafija je največji izvoznik iz Slovenije, so ugotovili, daje delal zgodovino. Gl AS SIX)VEN1JE Založnik-Zalo/.ba Gl .AS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic. Alfred Brežnik. Štefan Marci in Stanka Gregorič Upravnik-Štefan Merzet. 265 Nicholson Str. Föotscray. Vic 3011; telefon (03) 6875176 Glavna in odgovorna urednica-Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Boroma. Vic 3155; telefon (03) 762 6830 Uredniški odbor-Draga Gelt. Toni Grf.ina. Lojze KoŠorok. Vinko Rizmal. Ljenko Urbančič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava-Draga Gelt in Stanka Gregorič; Ijogo-Fnmces Geh; Distribucija- S.Z.Gregorič Informacije: STA - Slovenska tiskovna agencija. OBVESTILA SLOVESSKEGA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneya. MM. FIANEUR, SLOVESIAS HUSINES. SLOVENEC. DELO. DRUŽINA. VEČER. BROŠURE O SLOVENIJI. NEDELJSKI DNEVNIK. DELO. MLADINA. SAŠA SLOVENIJA. RODNA GRUDA. REVIJA SLOVESU A v angleščini. Radio SBS. 3 ZZZ -ÛODOWVIKI ANGEL MILAN BRUNO US£ NAJBOLJŠE LE NAROČILNICE IN ČEKE POŠILJATI NA NASLOV UPRAVNIKA(Stefana Merzela), VSE OSTALE PRISPEVKE PA NA NASLOV UREDNICE (Stanke Gregorič) Naročam GLAS SLOVENIJE PRILOŽEN ČEK ZA: letno naročnino S SOJOO •li polletno $30.00 Podpisani(a) Ulica in kraj NASLOV: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011 Država.................. Poštna St. /j L Podpis.............. .... Datum j TISK: Bounty Prim. 65 Hcalhcrdale Road. Rmgwood. Vic. 3134