Svobodna Slovenija LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 24 FRANCI MARKEŽ ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de junio - 25. junija 1998 li se borimo za svojo zemljo Govor na proslavi padlim junakom v soboto, 13. julija v Slomškovem domu Mi legionarji, mi domobranci, mi se borimo za svojo zemljo”, tako so peli domobranci, ko so korakali preko naše zem-ye- Gotovo vas je še nekaj vtej dvorani, ki ste s puško čez ramo sredi polj in gozdov Peli to pesem. Tako smo peli takrat tudi otroci, ki še nismo razumeli starejših, ko so govorili o pobojih in umorih, o bombah in mentatih, o gestapu in koncentracijskih ta-°riščih, o mobilizirancih in internirancih, e Mussoliniju in Hitlerju, o rajhu in volks-Undu, o laži in nasipu, o gošarjih in par-tizanih, o izzivanju in represalijah in talcih, ° nedolžnih žrtvah in ubijalcih, o izdajalcih, evaduhih in kolaboracionistih, o pregani an-Ju in preseljevanju, o pobojih ujetnikov, komisarjih in terencih, o OF in revoluciji, o Ustji, rdeči zastavi in rdeči zvezdi, o srpu lr* kladivu, o Stalinu in komunizmu, ki P°skuša zavladati nad našo domovino. Kadar se je pa govorilo o domobrancih, nam je bilo jasno, da nas ti poskušajo vsega rešiti, ker se edini borijo za našo zen%. »Stoletja je obstala in zdaj naj bi Popadla, se uničila za revolucijo”. Na žalost se je to zgodilo. Revolucija, ki I® je zanetla komunistična partija, je dose- gla svoj cilj, prišla je na 'oblast in to slo- Vensko življenje je bilo uničeno. Branilci te ^erillie niso bili premagani na bojnem polju. ot brezpravni kmetje so bili prodani na etovni šahovnici. Pa ne samo prodani, atriPak skoro do zadnjega pobiti, iztreblje-*P> da se nikoli več ne bi vrnila tista „njiho-ya Zeml,ja”, tisto slovensko življenje, za . terega so se oni borili. Način življenja, ki Phel napake in nepopolnosti, a je bil ®Al®n na poštenosti, veri, ljubezni do naro-■ Realizmu, na spoštovanju človeka. Ko sosed lahko zaupal sosedu, ko je dana , Seda veljala, ko je bila kraja izjema in ea°J Prava redkost. Ko je bila krivica krivi-i ln Pravica pravica. Ko se je na verskem Kulturnem področju delalo, de se napake Opravljajo. j. m. revolucija je z vsem tem pretrgala. , 'ue in brezbožni materializem sta zavla-a v javnem in zasebnem življenju. Laž in ^ivarjanje sta postala nujna za preživetje. Cq Vl' a je sistematično nadomestila pravi-^ življenje je izgubilo vso vrednost in Halo se je vse povprek. Človeku je bilo lo to dostojanstvo, prišel je pod kontro-jjo kislih, besedah in dejanjih. Kar je bilo s bedgj sveto in spoštovano, je bilo od n) naprej preganjano, zaničevano ali •L .hovano. In česar so se prej ljudje in bali, je sedaj preplavljalo javno lo sbat\je, podlaga komunizma, je trnja-^ Kot štiri desetletja. Nepričakovano je s^em pred nekaj leti propadel. Mislili ^ ’ da bodo v svobodi kuj hitro izginile dala ’e negativne posledice, da bo zavla-*,****. pravica in poštenost. Da bodo *ad °*:)sojen’ in bo krivično preganjanim Ki so Ceri°' Ga bo javno vrnjena čast tistim, r^, Se borili za dobro domovine in bodo ^hkani oni, ki so se borili le za oblast. Ne r! da so bile to le lepe sa-VZg . Seneraciji Slovencev sta rasli in se Nce V zastrupljerijem ozračju, nove res- pteo Ju oblikovale. Gradilci in izvršitelji so pustili izvežbane dediče, ki ‘ -»Ums', Dokumenta sprave? seduj hočejo v svoj prid povojno stanje kolikor se da ohraniti in ga v slovenskem narodu dokončno utrditi. Trudimo se, da jim to ne bo uspelo. Čeprav so bili domobranci pred več kot 50 leti skoro iztrebljeni, njihov zgled ni zamrl, ampak vedno močneje sveti iz odkritih grobov. Med nami, ki smo njihovi dediči, in doma med tistimi, ki niso nikoli klonili ali pa sedaj spoznavajo in sprejemajo resnico. Pesem „mi se borimo za svojo zemljo” ni izpeta. Dobiva nov zagon, nov smisel. Ne poziva nas, naj denemo puško na ramo, to je že mimo. Nove, drugačne naloge imamo pred seboj. Tukaj bi se pa še posebno rad obrnil na našo mladino, ki ostaja, hvala Bogu in našim prizadevanjem, zvesta svojemu izvoru. Ta naša mladina ima še drugo „svojo zemljo”, in to je ta argentinska zemlja, katero prvo zagleda in jo spoznava, ko stopa v življenje, na kateri raste in je nanjo upravičeno navezana. Delo, ki naj si ga vsi nadenemo, kot priznanje domobrancem, naj bo v korist eni in drugi „naši zemlji". Kar se je v Sloveniji zgodilo travmatično z nastopom revolucije, se sedaj po svetu in tudi tukaj uvaja počasi, postopoma, skoro neopazno, morda po čudnih naključjih, morda modro vodeno. Pretvarja se resnični potek dogodkov, prikazuje se ga enostransko, mešajo se vzroki in posledice. Pozabljajo in omiljujejo se zločini na levici, avtorje se prikazuje kot idealiste ali se jih celo slavi kot heroje in se jim nič ne piše v slabo. Napake in zločine na desnici pa se napihuje v nedogled in na povzročitelje naj pade najstrožja obsodba zakonov in zgodovine. To opažamo doma in tukaj. Zločinci so heroji, žrtve so izdajalci. Če kdo zahteva popravo krivic in obsodbo krivcev, je revanšist in grabežljivec. Pod Nad. na 3. str. Spominska proslava v Kočevskem Rogu V naravnem amfiteatru pri jami pod Krenom v Kočevskem rogu, kjer so ostanki po vojni pobitih žrtev komunističnega režima, je v nedeljo okoli 6000 ljudem maševal beograjski nadškof in metropolit dr. Franc Perko, ki je^pozval k spravi. Na spominski slovesnosti ob 53. obletnici krvavih pobojev ne le Slovencev, ampak vseh, ki počivajo v breznih Kočevskega Roga, je dr. Franc Perko opozoril, da so ti povojni dogčdki največji slovenski križev pot. Toda iz nedolžnih žrtev, ki jih je več, kot jih je padlo med vojno proti okupatorju, pa rastejo moč, svoboda in prihodnost slovenskega naroda, človeškega rodu in kozmosa, ker se je tudi zaradi teh povojnih žrtev komunistični sistem zrušil sam vase. A danes je še veliko ostankov preteklosti in mnogi niso pripravljeni na spravo, ki je možna le med privrženci resnice, ljubezni in splošnega bratstva med ljudmi, je rekel dr. Perko. Ko bodo tisti, ki so nasledili dediščino morilcev, to tudi javno priznali in bodo osvetlili povojno dogajanje, si bo mogoče z iskrenim srcem ponuditi roko sprave. Osmega junija so predstavniki parlamentarnih strank po nekaj več kot trimesečnem delu in večkratnih sestankih za zaprtimi vrati uspeli uskladiti besedilo deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega režima in besedilo izjave o narodni spravi. Seveda pa to še ne pomeni, da sta deklaracija in izjava dokončno sprejeti, saj se morajo do njune vsebine opredeliti še v posameznih strankah, temu pa naj bi sledil še sprejem v državnem zboru. Za naše mnenje je izjava precej nedorečena, neodločna in pomanjkljiva. Omenjenih dokumentov javnosti ni še nihče predstavil, a Dnevnik ju je 20. junija le objavil. Glasita se: Z namenom, da bi presegli tragičen razkol, ki že pol stoletja deli slovenski narod, hromi njegove ustvarjalne moči ter bremeni pjegovo sedanjost, upoštevajoč izročilo domoljubja, odpora TIGR-a, izročilo narodnoosvobodilnega boja in hkrati obsojajoč njegovo zlorabo za revolucijo ter upoštevajoč izročilo uporov proti vsakršni tpji oblasti in tuji totalitarni ideologiji na Slovenskem in obsojajoč vsako prostovoljno kolaboracijo z r\jimi sprejema Državni zbor Republike Slovenije IZJAVO O NARODNI SPRAVI 1. Državni zbor Republike Slovenije izreka obžalovanje za vse žrtve okupacije, revolucije in kolaboracije med drugo svetovno vojno, žrtve povojnih pobojev in žrtve tajnih ali prirejenih sodnih procesov ter drugih oblik institucionaliziranega nasilja zaradi odstranjevanja ideoloških nasprotnikov. 2. Državni zbor Republike Slovenije se zaveda: — potrebe po strpnem sožitju ljudi brez sovraštva in maščevalnosti; — da je prvi znak sprave upoštevanje lastne narodne zgodovine; — da sprave ni mogoče predpisati ali je od kogarkoli zahtevati: to naj bo prostovoljna pripravljenost ljudi na sožitje. 3. Sprava kot način sobivanja ljudi pomeni priznanje pravice sočloveku do njegove resnice, svobode in dostojanstva. Vsakdo je kot človek vreden spoštovanja, je enakovreden drugemu. Vsako politično prepričanje, ki se ne uveljavlja z nasiljem in ne hnjska ljudi zoper druge, je legitimno. 4. Sprava ne odvezuje odgovornosti posameznih storilcev zločinov, ki po mednarodnem pravu ne zastarajo in se preganjajo v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. 5. Državni zbor Republike Slovenije je v skladu s svojimi pristojnostmi dolžan v čim večji meri zagotoviti zadoščenje vsem žrtvam iz 1. točke in popravo krivic v naj višji meri. 6. Državni zbor Republike Slovenije na najvišji državni ravni izraža vsem žrtvam dolžno spoštovanje in spomin. Z namenom, da se Republika Slovenija uveljavi kot demokratična, pravna, gospodarsko uspešna, socialno pravična ter kul- turno in duhovno odprta država in da se kot taka enakopravno vključi v demokratično in svobodno Evropo, upoštevajoč zgodovinska dejstva, temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavo Republike Slovenije, resolucijo (številka 1096) in poročilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov (dokument številka 7568) sprejema Državni zbor Republike Slovenije DEKLARACIJO O PROTIPRAVNEM DELOVANJU KOMUNISTIČNEGA TOTALITARNEGA REŽIMA(l) IN O RAZMEJITVI MED KOMUNISTIČNIM REŽIMOM IN DEMOKRATIČNO REPUBLIKO SLOVENIJO I. Komunistični totalitarni režim, nastal na ruševinah predvojnega režima ter fašistične in nacistične okupacije, je z revolucijo in brez demokratičnih volitev prevzel oblast, bil v osnovi nedemokratičen in je sistematično in grobo kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti pa: — ostro omejeval svobodo izražanja politične, nazorske in verske opredelitve; — izkoriščal državne, kulturne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne in druge ustanove za uresničevanje svojih političnih in ideoloških ciljev; — bistveno omejeval pravico do zasebne lastnine; — onemogočal svobodo govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, svobodo zbiranja in političnega združevanja; — izvedel množične in posamične izvensodne poboje; — odvzemal premoženje na podlagi revolucionarnega prava. Ob tem Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da — so bile v komunističnem totalitarnem režimu stopnje kršitev človekovih pravic v posameznih obdobjih različne; — je komunistični totalitarni režim proti koncu osemdesetih let pod pritiskom demokratične javnosti in ob vplivu nastajajoče opozicije znotraj institucij dopustil mimo prehajanje v večstrankarski sistem. II. Komunistični režim je s totalitarnimi metodami delovanja kršil temelje demokratične in pravne države, zlasti še: — z uveljavitvijo vzporednega, javnosti prikritega pravnega sistema z obstojem tajnih uradnih listov in delovanjem tajne politične policije; — s privilegiji izbranih članov vladajočih struktur; — z vzdrževanjem sistema politično usmerjanega gospodarstva v nasprotju s tržnimi zakonitostmi. III. Vsi, ki so se na raznotere načine — od političnega, kult urnega delovanja do civilnih pobud — upirali komunističnemu totalitarnemu režimu, niso storili protipravnega dejanja, ampak so zaradi svojega državljanskega poguma vredni spoštovanja. IV. Zaradi upoštevanja zgodovinskih Nad. na 3. str. STRAN 3: Kučan je podstavil mino Naša skupnost živil Iz življenja v Argentini Tone Mizerit Naš rojak, znani pevec Marko Fink je dobil odlikovai\je Grand prix Internacional du Disque d’Or - Zlati orfej. Podelil mu ga je častni komite Academie Nacionele, letos pod vodstvom francoske ministrice za kulturo Catherine Trautmann. V soboto, 30. m^ja, je bil v Slovenski hiši sestanek staršev dijakov Slovenskega srednejšolskega tečaja ravnatelj Marko Bajuk. Predavanje „Naša vzgoja” je imel arh. Jure Vombergar. Isti dan je bila v cerkvi Marije Pomagaj mladinska sv. maša. Sledila je kratka duhovna priprava za binkoštno nedeljo. V nedeljo, 31. maja, je bila v Hladnikovem domu v Lanusu predstava Molierove igre ,,Scapinove zvijače”. Isti dan je odsek Zveze slov. mater in žena v Rainos Mejiji priredil v Slomškovem domu svoje letno kosilo, katerega izkupiček je nainer\jen našim potrebnim. Prireditev je vodila predsednica odseka, ga. Pavla Škraba. Po njenih besedah je navzoče pozdravil predsednik Slomškovega doma Marjan Jože Loboda. O namenih Zveze pa je navzočim naslovila nekaj besed ga. Pavlina Dobovšek, predsednica osrednjega odbora ZSMZ. Navzoč je bil tudi Tomaž Kunstelj, opolnomočeni minister slovenskega veleposlaništva, s soprogo in hčerkama. V četrtek, 4. junija, je Zveza slov. mater in žena imela v Slovenski hiši spominsko žalno uro za naše žrtve vojne in revolucije. Vodila jo je kulturna referentka Zveze ga. Irena Fajdiga. Spominske besede in misli pa je podala ga. Pavči Eiletz. Gospa je poročala o strašnem trpljenju naših izdanih domobrancev. V istem tednu so odbornice Zveze pripravile 60 živilskih paketov, katere žene sedaj delijo med naše rojake. V nedeljo, 7. junija, je društvo Zedinjena Slovenija priredilo spominsko svečanost za tragedijo slovenskega naroda leta 1945. Dopoldne je bil poklon osvobo- MEDVEDI STRAŠIJO NABIRALCE GOB Najbolj vneti ljubitelji narave na Dolenjskem že nekaj časa obiskujejo gozdove in pridno trgajo zgodnje sadeže. Te dni so zelo dejavni gobarji in ti se večkrat srečujejo tudi z medvedi. Kaže, da nabiralci že motijo živali v gozdu, zato se te zatekajo v vasi, hodijo po travnikih in pašnikih ter ogrožajo ljudi. Nedavno je iz vasi Zadolje na poti v Ribnico starejša ženska komaj ušla kosmatincu, ki je prečkal cesto. Nekaj časa jo je opazoval in se potem napotil za njo. Po cesti ji je sledil kakšnih sto metrov, nato pa je zavil v gozd. NOVI VELEPOSLANIK V VATIKANU Predsednik Slovenije Milan Kučan je 19. junija podpisal ukaz o imenovanju dr. Karla Bonuttija za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. KARDELJ V ZASEBNIH ROKAH? Eden od dveh spomenikov v Ljubljani (Kardeljev in Kidričev), ki sta zaradi pobude za odstranitev in preimenovanje pred časom sprožila pobudo za referendum, je spet v središču pozornosti. Razvedelo se je namreč, da sta spomenika Edvardu Kardelju in revoluciji prešla v zasebne roke. Njun domnevni novi lastnik Danijel Malenšek namreč zdaj prosi različne ustanove za finančno pomoč pri vzdrževanju. V prošnji ditelju Argentine generalu San Martinu ter zahvala Argentini ob 50-letnici naše naselitve. Pred spomenikom je govoril predsednik društva Zedinjena Slovenija Marjan Loboda. Popoldne je bila v Slovenski hiši mons. Antona Oreharja domobranska proslava, ki se je pričela s koncelebrirano sv. mašo, ki jo je vodil delegat slov. dušnega pastirstva msgr. Jože Škerbec. Sledil je poklon našim žrtvam, združen z molitvijo pred njihovim spomenikom. V dvorani škofa Gregorija Rožmana je bila spominska akademija. Govor je imel časnikar Tone Mi-' zerit. Sledil je odrski nastop „Saj je dobro umreti, da drugi zacvetejo”, v režiji Dominika Oblaka. Celotno svečanost pa je pripravil arh. Ivan Kogovšek, kulturni referent Zedinjene Slovenije. V četrtek, 11. junija, je bila seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik društva Marjan Loboda. Razgovor je bil o nedeljski domobranski svečanosti 7. junija ter o pripravah na praznovanje praznika državnosti 27. junija. V soboto, 13. junija zvečer je bila v Slomškovem domu domobranska proslava s sv. mašo z akademijo in govorom lic. Francija Markeža. Isti dan je bila v Slovenski hiši mons. Antona Oreharja pod pokroviteljstvom Slovenske kulturne akcije likovna razstava devetih slovenskih slikarjev. V dvorani škofa Rožmana so razstavljali Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adrijana Omahna, Veronika Sparhakl in Milan Volovšek. V nedeljo, 14. junija, je bila na Pristavi v Castelarju po sveti maši domobranska proslava. Na binkoštno nedeljo je bilo v Slomškovem domu srečanje pod geslom ..Pripravimo se na zakon”. Vodil ga je s svojo ekipo g. Tone Rant. Namenjeno je bilo vsem mladim iz naše skupnosti. Tisk. ref. Zedinjene Slovenije za pomoč pri vzdrževanju spomenikov namreč navaja, da v Ljubljani teče postopek za preureditev tega kompleksa v kompleks Sprave. Spomenik revolucije bi preimenovali v spomenik Sprave, Kardeljev spomenik pa naj bi se skupaj s spomenikom Borisu Kidriču prelila v zvon Spomina in opomina, ki bi ga umestili v spravni kompleks. Videti je, da bi se Kardeljevega spomenika po en strani radi znebili, po drugi pa je vsem bivšim komunistom še vedno simbol njihove bivše - in sedanje moči. LE V SKRAJNI SILI ZA DOKUMENTE SPRAVE V Portorožu sta se sestala predsedstvo in svet Socialdemokratske stranke Slovenije. Seji sta bili namenjeni predvsem pripravam na lokalne volitve ter obravnavi dokumentov o spravi in obsodbi delovanja nekdanjega komunističnega režima. Janša je dejal, da je stranka zainteresirana za sklepanje koalicij pred lokalnimi volitvami in po njih predvsem s pomladnimi strankami, ne izključujejo pa niti kakšne drugačne kombinacije. S spravnima dokumentoma socialdemokrati niso popolnoma zadovoljni, saj sta po njihovem oba potrebna dopolnitve. Svet SDS je že sprejel nek;y dopolnil, vendar predsednik Janša ni želel govoriti o njih, ker ne želijo široke javne razprave. Sicer pa je SDS pripravljena, kljub nezadovoljstvu, glasovati tudi za obstoječa dokumenta, vendar le, če bi to pripeljalo do politične enotnosti v parlamentu. Lahko rečemo, da se stvari vedno bolj zapletajo. Izredno veliko različnih političnih dogodkov smo lahko zabeležili pretekli teden in nekateri so dokaj važni za nadaljnji razvoj dogodkov. S hitrim pregledom jih bomo skušali osvetliti in pojasniti. UBOGA USTAVA Ne, tu ne mislim na ponovno predsednikovo kandidaturo. To pride na vrsto spodaj. Na tem mestu raje poglejmo, kako ustavo načrtno kršijo v primeru senatorjev iz Catamarce. Ta provinca je znana po dveh povezanih dogodkih: po umoru mladoletne Marije Soledad Morales in sledečega sodnega postopka, ki se je končal pred kratkim; in pa po družini Saadi, ki je dolga leta provinco vodila po nekakakšnem “fevdalnem sistemu, pa jo je prav dogodek Marije Soledad vrgel z oblasti. Tedaj je vsled pritiska javnega mnenja predsednik Menem podpisal intervencijo province in odstavil peronista Ramona Saa-dija z guvernerskega mesta. Od tedaj vodi provinco Državljanska fronta (Frente Civi-co), zmes peronistov, radikalov in drugih političnih skupin, Saadijevci pa so ostali kot opozicija. Vsako provinco v državnem kongresu zastopajo trije senatorji. Dva pripadata večinski stranki, eden pa manjšinski. Kan-ditate določijo stranke, njihovo imenovanje pa „potrdijo krajevne zakonodajne skupščine”, kot predvideva ustavni tekst. Jasno, da je peronizem imenoval kot kandidata za senatorja Ramona Saadija. A provincijska zakonodajna skupščina ga ni hotela potrditi. Razlog? Saadi ima še izza časa guvernerske dobe kar dvanajst sodnih postopkov zaradi poneverbe javnih fondov, zlorabe oblasti in sličnih zadev. Vladna stranka smatra, da ne more zastopati province v senatu, dokler se ne izkaže, ali je kriv ali ne, zato sploh nočejo zadeve imenovanja senatorjev obravnavati, čeprav s tem tudi njihov lasteni zastopnik ne pride v kongres. Vendar ustavni tekst določa rok za imenovanje senatorjev. Ta rok pa je že zdavnaj zapadel, s čimer provincijska skupščina krši ustavo. V narodnem kongresu pa menemizem potrebuje čim več glasov za kampanjo Me-nemove tretje kandidature. Zato hočejo Saadija, ki je zvest menemist, za vsako ceno vriniti v kongres. Vlada trdi, da če manjšinska stranka imenuje svojega kandidata, ga skupščina ne more zavrniti, kar je tudi res. Zato narodni senat skuša z glasovanjem večine Saadija potrditi kot senatorja in ga sprejeti, ne da bi ga prej imenovala provincijska skupščina, kar pa je tudi protiustavno. Temu nasprotuje velik del samih peronistov in zlasti podpredsednik Ruck-auf, ki je predsednik senata. Tako se je že osemkrat izjalovil poizkus vlade, da bi Saadija ..vtihotapila” v senat. Res pa je, da v dveh letih in pol noben sodniki- Catamarci ni pospešil sodnih poostopkov proti bivšemu guvernerju. Problem je mogoče rešiti po legalni poti. Več načinov je za to. Prvi, da peronizem v provinci Catamarca imenuje drugega kandidata in ga skupščina potrdi. Drugi: da zvezna vlada inetrvenira provincijsko skupščino zaradi kršitve ustave in potrdi Saadijevo kandidaturo, a to ima visoko politično ceno. Tretja, da vrhovno sodišče potrdi, da Saadi ne more biti kandidat, dokler ni oproščen ali ne izpolni naloženih kazni, nakar bo katamarška manjšina primorana imenovati drugega kandidata. A vrhovno sodišče odločitev odlaga, ker ima preveč delikatnih zadev v rokah; pred vrati pa je'še zadeva tretje Menemove kandidature. Da. Uboga ustava. DRUGI UDARCI, DRUGE ŽRTVE Poglejmo še nekoliko to zadevo tretje kandidature. Vprašanje konvencije peroruz-ma je rešeno. Izvedli ga bodo 17. julija,a vse bo ostalo pri starem: Menem predsednik, Duhalde podpredsednik, a o kandidaturah se ne bo govorilo. Med tem pa guverner opaža, da se njegove sile vedno b°ll krčijo spričo spretnih vladnih potez. Te dni je Menem v Cordobi načeloval zborovanju, kjer je prvič nastopil kot bodoči kandidat. Doslej je to možnost vsaj javno vedno zanikal. Zborovanje je bilo pod okoljem krajevnega veljaka (Jose Manuel de la Sota), ki so ga doslej smatrali kot enega stebrov Duhaldejeve politike v notranjost1' Na istem mitingu je bil prisoten tudi senator Antonio Cafiero, ki je doslej vedi>° zagovarjal stališče, da Menem ne sme P0" novno kandidirati, in celo, da bi taka kandidatura škodila peronizmu. Bivši guverner province Buenos Aires je sedaj očividno spremenil svoje mnenje, ker je izjavil, da to bil predsednik „dober kandidat”. S sklep01” da na konvenciji peronistične stranke j bo prišlo do notranjega spopada, je Mene® j le pridobil na času za svojo spretno notranjo igro in obenem preprečil razkol. A dobro se zaveda, da če mu uspe ponovna kandidatura, bo moral imeti v Duhaldeju zaveznika, ne sovražnika. Kakšna bo cena take povezave? Nekateri celo govore, da ga *)0 guverner spremljal kot podpredsednici3 kandidat. Bi Duhalde pristal na to? Istočasno so znova sprožili vprašan)5 referenduma. Naj bi ljudje odločili, ce soglašajo s tem, da bi Menem ponovn0 kandidiral. Temu pa opozicija strogo na-* protuje. A to je po svoje nerazumljiv®' Kljub nekaterim uradnim anketam je pre° sednikov ugled precej padel in če širok*1” plastem nezadovoljnih ter na zadnjih volit' ah zmagoviti opoziciji dodamo še Duhalde jeve glasove, bi bil predsednik po vsej verjetnosti poražen. Ta plebiscit bi mora* izvesti, preden Menemu uspe strniti vso stranko za lastno kandidaturo. A v Poveza vi baje smatrajo, da bi že sam pristanek113 tak referendum podrl njihove argument; da je vsa stvar protiustavna. Ta strah 111 politično stvaren, ker se vrhovno sodišč® svoji odločitvi ne bo oziralo na to, medtei* pa opozicija zamudi priložnost na volitve premagati predsednika. DRUGAČNE SLABOSTI Vlada pa te dni omahuje še na dvejj frontah. Najprej na vojaški. Problem oko sodbe bivšega predsednika generala Vide se zapleta. Sodnik Marquevich žene tožb0 naprej in tudi če bo potem zbornica odl° la drugače, se je že sprožil val postopkov i” vrsta bivših oficirjev bo klicana na odgov' zaradi otrok, rojenih po tedanjih vojasKJ' taboriščih. Obenem prihajajo na dan druge zgodbe iz tistih časov, ki ne poM8#* jo k pomiritvi družbe. Glede prodaje orodna Hrvaško pa bo verjetno kmalu vlože” tožba proti samemu poveljniku vojske, $ neralu Balzi. Gospodarski položaj tudi ni roži' Spričo azijske krize se je gospodarski nister Roque Fernandez trdno postavil . stališče, da je treba prekiniti z vsemi naC demagoških javnih del in drugih potez, vključno s povišicami učiteljem-je pred meseci zahtevala delegacija ™' katero je vot\ja vladne poslanske skup1* označil za „pet bebcev", to je sedaj P1*6 izvajati domače gospodarsko nunistrst\ Le v enem niso popustili. Delavska fleksi lizacija bo ostala v sklopu vladnega oSlV tka. V sedanjem političnem položaju bi ° k;y nevarno zameriti se sindikalistom. Zgodilo seje v Sloveniji... Tipično dogajanje za totalitarno mišljenje in državo nič' Generalni državni tožilec Anton Drob-je v pogovoru na Radiu Ognjišče 17. junya, ko je spregovoril o odmevih na *\)egove izjave o prazniku upora, menil, da Je „to dogajanje tipično dogajanje za totalitarno mišljenje, za totalitarno državo”. »Na tak način, kot se je začela gonja proti meni po tej izjavi o 27. aprilu,” so se začei\jali „vsi veliki stalinski montirani pro-cesi • „ Naj p rej nek upor ljudstva, navidez sPontan, v resnici skrajno organiziran, trenutno pri nas v zvezi borcev, potem razna Pisma bralcev, članki, in čez mesec, dva ali ko se stvari doženejo na tem nivoju do konca, se oglasi mogočnik, generalisimo, Maršal ali bivši predsednik partije in pove svoje sodbo in ukaže akcijo. To je pač stalinski model procesov,” je rekel Drobnič. Glede na to, da so bile take izjave že Hckolikokrat napisane tudi od drugih znanih ljudi, ne le od ljudi domobranskega Porekla, kot mu očitajo, pa ni bilo take obsodbe z viha države, je očitno, da to ni namenjeno njemu osebno, morda je tudi deloma, ampak predvsem zasleduje neke : globje cilje. „V prvi vrsti strah pred drugač-Bfjpiiwn-i n, fKfjM mmn «,• Ljubezni med LDS in SLS je konec Sedanjo vlado najhitreje in najbolj dosledno rušita največji vladni stranki sami s tem, ko namesto predlogov za nujne refor-1116 proizvajata medsebojne konflikte in zamudo pri posodobitvi države, je dejal Predsednik Socialdemokratske stranke Slo-venije (SDS) Janez Janša v Jutranjiku in dodal, da Slovenija čedalje bolj nazaduje Slede na druge kandidatke za EZ. S pobudo o prehodni tehnični vladi so P° Janševih besedah hoteli dokazati, da Mora v demokraciji vedno obstajati možnost alternative. Ni mogoče soglašati s tezo Ufnovška in Marjana Podobnika, češ, naji-tia koalicija ni idealna, vendar ni nobene alternat ive. Resne politične alternative brez volitev res ni, dokler SLS vztraja v vladi, - [°da prehodno strokovno vlado so kot do-er instrument v podobnih razmerah v zaton času uporabili v Italiji in na Češkem. Restavracija prejšnjega režima ni potre- bna. saj so na oblasti isti ljudje kot nekoč. Porabljajo sicer bolj izpopolnjene meto-e’ toda tehnologija vladanja je v načelu enaka kot pred desetimi leti. V nekaterih Ogledih še celo bolj groba kot leta 1989. Dokumenta... Nad. s 1. str. dejstev, poprave krivic in da bi dosegli prodno spravo, je potrebno z nepristrans-0 zgodovinsko raziskavo razkriti vse sistematične kršitve človekovih pravic in teme-*n svoboščin. Odgovornost za kršitev OV(‘kovih pravic in temeljnih svoboščin je .i vidualna. Treba je sprejeti in dosledno ^lati vse zakone, ki urejajo popravo pri-adejanih krivic brez povzročanja novih. dosti doki vih Z zakonom je treba zagotoviti opnost vsega arhivskega gradiva, ki umentira in osvetlju,je kršenje človeko-Pravic in temeljnih svoboščin v času munističega totalitarnega režima, ter rabiti vsa razpoložljiva sredstva de-j0 kra,ične in pravne države, da se obsodi-storilci zločinov, ki po mednarodnem Wa^ ne zastarajo. Za državni zbor Republike Slovenije ača delovanje komunističnega totali-e8a režima in bo sprejel vse potrebne Kučan podstavil mino no resnico in pred tem, da bi nekdo, ki je dovolj znan in ki se ima možnost večkrat oglasiti, da bi ta človek razlagal drugačno resnico, kot tisto, ki je bila 50 let predpisana.” je dejal Drobnič. Pogovor, v katerem sta sodelovala še teolog Janez Juhant in publicist Justin Stanovnik, se je sicer dotikal vprašanja Kočevski Rog danes!. Sogovorniki so tako med drugim odgovarjali na vprašanja povezana z izvensodnimi množičnimi poboji vrnjenih domobrancev in civilistov v Kočevskem Rogu po drugi svetovni vojni ter vprašanjem povezanim s spravo. Po mnenju Stanovnika pri vprašanju Kočevskega Roga ne gre za geografski termin, ampak o metafori o tem, kaj se je zgodilo junija in julija 1945. Generalni državni tožilec Drobnič pa je opozoril na dvojnost slovenske družbe, saj se navzven kaže civi-lizirano-pravno, navznoter pa nima niti najbolj osnovnih zadev pospravljenih. Na vprašanje, kdaj bomo lahko postavili pred sodišče rablje iz Roga in Teharij, je Drobnič ocenil, da ni pričakovati, da bi bilo to kmalu. „Da je bil ta poboj nekaj strašnega, se vsi zavedajo”, pravi Drobnič, „tudi tiste skupine ljudi ali organizacije, ki so izšle iz politične partije, ki je te poboje vodila, jih ukazala in tudi izvajala”. Po njegovem mnenju „so na besedni ravni skoraj vse organizacije, z bivšo komunistično partijo vred, obsodile povojne poboje. Zanimivo pa je, da vsepovsod vedno obsojajo poboje, nikoli pa ne obsojajo storilcev, zločincev, ki so te poboje ukazali in izvajali,” je še dejal Drobnič. To po njegovem mnenju kaže na neiskrenost tega obžalovanja, kar se v praksi vidi v tem, da „vsepovsod, kjer koli morejo, skušajo zavirati kakršnokoli odkrivanje, kakršenkoli pregon storilcev”. Vosovec oproščen Na novogoriškem sodišču se je končalo sojenje nekdanjemu komandantu čete in nato bataljona VOS za idrijsko območje Vinku Kosovelu, obtoženemu vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom, torej kaznivega dejanja, ki ne zastara. Na sojenju so zaslišali skoraj 30 prič. Okrožna državna tožilka je iz obtožbe umaknila del, ki Vinku Kosovelu očita, da je ukazal ubiti Zofijo Petkovšek, vztrajala pa je, daje kot komandant Vosa ukazal ubiti Stanislava Cigoja iz Malovš in Ivana Novaka z Idrijskega. Zagovornik Vinka Kosovela je obtožbo zavrnil z dolgim govorom, v katerem govoril take ukrepe v skladu z resolucijo št. 1096 Sveta Evrope za dokončno odstranitev vseh škodljivih posledic komunističnega totalitarnega režima v Republiki Sloveniji. Predsednik SDS Janez Janša je na tiskovni konferenci tako kometiral Kučanov napad na Drobniča „V tem primeru šlo je za dejstvo, da so parlamentarne stranke uskladile izjavo o protipravnem delovanju nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in izjavo o narodni spravi. Obe besedili sta relativno verodostojni, nista enostranski in govorita o dejstvih. Predstavniki vseh parlamentarnih strank, razen SNS, ki na teh pogajanjih ni sodelovala, so po osmih ali devetih sestankih prišli do usklajenega besedila. Po tem usklajevanju je nastopil zelo občutljiv čas, ko se morajo o teh besedilih izreči tfidi organi parlamentarnih strank, šele potem bo mogoče reči, ali imata obe besedili možnosti za sprejetje v državnem zboru. Predsednik države se je odločil, da bo to prizadevanje z jasno besedo o prejšnjem sistemu in prizadevanju za to, da se v tej državi dokončno postavijo resni in realni politični temelji narodne sprave, miniral na samem začetku.” Vsebina teh pisem, še zlasti tistega, ki govori o Drobniču in njegovih izjavah, že na samem začetku bistveno otežuje resno opredeljevanje do vsebine obeh resolucij; motiv je po mnenju Janše jasen — posebno deklaracija je v toliko verodostojna, da v temelju zmanjšuje kredibilnost nekdanjega početja sedanjega predsednika države; če bi DZ sprejel besedilo, bi naredili prvi korak k rušenju monopolov, na katerih temelji politična moč mnogih v državi, predvsem sedanjega predsednika. 0 primeru Drobnič Op.: 1 — Izraz „režim" je prevzet iz prevoda resolucije št. 1096 Sveta Evrope, ki ga je pripravila Prevajalsko-lektorska služba v Uradu predsednika vlade. 2 — Skladno z dogovorom vseh predstavnikov parlamentarnih strank, ki so sodelovali na delovnih pogovorih, so na isti seji Državnega zbora RS pred predlogom deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim, režimom in demokratično Republiko Slovenijo in predlogom izjave o narodni spravi obravnavali predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Ivom Hvalico. Po javnem pozivu Boruta Pahorja, naj stranke izrazijo nesporni pozitivni odnos do NOB in obsodijo kolaboracijo, bodo pogajanja o deklaraciji o preteklosti in narodni spravi, kot vse kaže, zastala. Združena lista se zaradi i2jave Antona Drobniča sicer ne umika s pogovorov, želi pa, da se nekatere stvari razčistijo, da ne bi bile predmet nesporazumov. Poslanska skupina SKD pa je zapisala, so iz načelnih razlogov podprli Antona Drobniča, ko ga je neutemeljeno napadel predsednik Kučan zaradi izjave o prazniku. „V poslanski skupini SKD smo prepričani, da je velika večina partizanov sodelovala v boju proti okupatorju iz domoljubnih nagibov, in zato zavračamo posplošeno izjavo, da so bili partizani kriminalci.” Janez Janša je dejal, da ne moremo govoriti o partizanih samo kot o kriminalcih, pa tudi ne o domobrancih samo kot o cvetke: „Če bomo sledili logiki obtožbe, bomo imeli takih procesov še za naslednjih 20 let”, kot da bi šlo za nagajanje, ne pa kaznovanje umorov. Končno je sodišče oprostilo obtoženega VOSovca Vinka Kosovela, ker ni prišlo do gotovega zaključka, da je kriv. Državna tožilka se bo pritožila na višje sodišče. Popolnoma razumemo, da je bil Kosovel oproščen teh umorov med revolucijo, vsaj kot delujejo sodišča danes v Sloveniji, čeprav je bila jasna in s pričami potrjena obtožba. Po drirgi strani pa že predolgo časa sodijo domobrancu Vinku Levstiku, kjer sploh ni prič, in ga napadajo po časopisih. Slovenija ni pravna in enakopravna država. Mi se borimo... Nad. s 1. str. spravo se razume le pozaba zločinov in ohranjanje privilegijev. Vedno je obsojen tisti, ki se zoperstavi razkrajajoči sili. Ne sme se več opozarjati javnosti, kdo je prvi nastavljal bombe, teroriziral, ugrabljal in pobijal brez pomisleka za dosego svojega cilja: prevzem absolutne oblasti. Plačane politične agitatorke naj bi bile podoba svetovnega obsega neutešljive materine bolečine. Krščanska morala pada v pozabo in je večkrat zasmehovana. Kar je greh, se prikazuje kot nekaj naravnega, koristnega, osrečujočega in se celo poveličuje v časopisih, radiu, televiziji. Poštenost in vera izgubljata svoje mesto v družbi in javna občila kaj rada ironizirajo verska izražanja. Resno delo in napor le redko dobita prostor v medijih, za negativne in razdirajoče težnje je pa vedno dovolj časa in papirja na razpolago. Takšen je zgodovinski trenutek, tako izdajalcih. Vendar pa je temeljni vzrok državljanske vojne stališče KPJ in KPS iz leta 1940, ko so na 5. konferenci še pred okupacijo sklenili, da bodo komunisti organizirali boj proti okupatorju oziroma nacizmu samo pod pogojem, da bodo lahko vojno izkoristili za razredni boj oziroma revolucijo. 27. aprila kot državni praznik ni zlorabil Anton Drobnič, temveč tisti, ki ga proglašajo za dan OF. ■ ■ ■ w ■ v ■ ■ Jelinčič proti deklaraciji o spravi Slovenske nacionalne stranke (SNS) ne bo med podpisniki deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega režima ter izjave o narodni spravi, je v odgovoru na javni poziv Boruta Pahorja zapisal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Po niegovih besedah SNS deklaracije tudi ne bo podprla, saj se z ni° ne strinjajo iz več razlogov, med katerimi je tudi ta, „da nas ni sram svoje zgodovine in da je ne nameravamo oz. nočemo pozabiti”. Glede Drobniča pa je dejal, da se „nik-jer v svetu z izdajalci ne spravljajo, še posebej pa se z njimi ne spravljajo zmagovalci.” Ponovne izjave Drobniča o tem, da „so bili partizani navadni kriminalci” so po Jelinčičevih besedah žalitev ne le za njega osebno, temveč tudi za SNS, vse svobodomiselne napredne ljudi v Sloveniji, kakor tudi za vso demokratično Evropo in ves normalni svet. doma kot tukaj in splošno po svetu, v katerem nam je dano živeti. V najtežjih urah naše zgodovine se domobrancev ni polastila malodušnost, ampak so polni idealov in navdušenja korakali in peli: ,Mi se borimo za svojo zemljo". Ta borba je imela svpj smisel. Navdušeni idealisti bodimo tudi mi. Ne tarnajmo, ker živimo v takem času. Nasprotno, z veseljem sprejmimo to kot izziv in ostanimo trdni v svojem prepričanju. Ne prepuščajmo se splošnemu toku. Dokažimo, da se drugače tudi da. Z jasno, ne izzivalno, le neustrašeno besedo pričajmo resnico in zahtevajmo pravico. S svojim delom in poštenim življenjem prispevajmo k cilju, da se bodo kljub vsemu ohranjali in se celo širili poštenost, resnicoljubnost, verske vrednote, pravo krščansko moralo in posredujmo okolici jasen, bister, nepogojen pogled na dogodke doma, tukaj in po svetu. Tako bomo tudi mi pripomogli, da bo ta večna borba za „svojo zemljo” za pošteno človeško družbo čimbolj uspešna. Naj bo v tem naša počastitev spomina pobitih domobrancev. V. tabor Slovencev po svetu V soboto 20. junija je v škofovih zavodih potekal 5. tabor Slovencev po svetu, ki ga vsako leto prireja Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Letošnja tema je bila »Smernice za ohranitev slovenske kulture in šolstva med Slovenci po svetu”. Na vsakem taboru se leto za letom, ob eni ali drugi tematiki, pojavlja vprašanje mladih generacij, ki se rojevajo v tujini, obenem pa potreba po ohranjevanju slovenske identitete tudi v naslednjih rodovih. Zato je Izseljensko društvo Slovenija v svetu za letošnji tabor izbralo prav to snov. Ogromno število rojakov živi zunaj slovenskih meja. Za otroke, rojene v Sloveniji, ki se s svojimi starši preselijo v tuj svet, je nekako samoumevno, da bodo obdržali svoj materin jezik in svojo prvo kulturo. Za otroke druge, tretje in četrte generacije je ohranjanje družinske kulture težje. Obstajati mora močna motivacija, da se otrok čuti Slovenca. Pomembna je vloga zavednih in pokončnih Slovencev v svetu. Zato je SVS letos povabilo na 5. tabor javne slovenske delavce, ki se v izseljenstvu ukvarjajo z vzgojo in slovensko kulturo z namenom, da bi povedali o svojih uspehih in potrebah, ter ravnatelje katoliških šol iz Slovenije in predstavnike državnih ustanov, da bi predstavah rešitve, ki jih ponuja naša država. Referati so bili: za Argentino Alenka Schiffrer (dolgoletna učiteljica Slomškove šole v Buenos Airesu); za Avstralijo Jožica Ger-den (urednica slovenske radijske oddaje); za Francijo Verena Zorn (dolgoletna učiteljica v Parizu); za Kanado Ema Pogačar (predsednica Kanadsko slovenskega sveta), za ZDA Maruša Pogačnik (MPZ Korotan iz Clevelanda), dr. Mate Roesmann (predsednik Slovensko ameriškega sveta) in dr. Uroš Roesmann (univ. prof. na medicinski fakulteti). V imenu države so bili prisotni ga. Mihaela Logar (državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu na MZZ), Milena Cerar (svetovalka ministra na MK), mag. Marjan Schiffrer (predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu v DZ) in Majda Zbačnik (poslanka v DZ). V imenu katoliških šol je bil prisoten Jože Mlakar, ravnatelj škofijske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. V okviru 5. tabora Slovencev po svetu in kot spremljevalno prireditev je IDSVS pripravilo še razstavo pod imenom Ustvarjanje Slovencev, naseljenih po osamosvojitvi v Sloveniji”. S to razstavo društvo izpostavlja na ogled ustvarjanje svojih najvidnejših predstavnikov, ki so s svojim umetniškim in javnim delovanjem bistveno prispevali k uveljavi te nove skupnosti Slovencev v neodvisni državi Sloveniji. Gre za povsem novo kategorijo Slovencev, ki niso bili rojeni v Sloveniji oziroma so večji del svojega življenja preživeli izven meja Republike Slovenije, pa vendarle niso več izseljenci, saj so se po osamosvojitvi preselili v Slovenijo iz različnih koncev sveta: Argentine, Italije, Švice, Združenih držav Amerike in še od kod. Med razstavljenci so bili tokrat: Zorko Simčič (pisatelj), Marko Fink in Juan Vasle (pevca), Marko Jerman (vitraže), Zalka Amšek (kiparstvo), Marjetka Dolinar (slikarstvo), Pablo Fajdiga (publicist, prevajalec in pesnik), Monika Kambič (alpinistka), Pavlinka Korošec Kocmur (jezikoslovna in literarna zgodovinarka), Boštjan Kocmur (založnik in predsednik SVS), Verena Koršič Zorn (umetnostni zgodovinar, publicist in kritik), dr. Janez Arnež (upok. univ. prof. v ZDA in vodja raziskovalnega inštituta Studia Slovenica) ter- dr. Ludvik Čanžek (publicist, večinski solastnik tednika Demokracija). Vsem predstavljenim ustvarjalcem sta skupna status povratnika oz. novega naseljenca v domovini ter njihova kulturna ustvarjalnost v širšem pomenu. /T- jj II. ( v \ Pisali smo pr SAN CARLOS DE BARILOCHE LAGO NAHUEL HUAPI - CERRO LOPEZ Predeli Argentinske Švice. Klima-tično in pokrajinsko eden najlepših in najbolj zdravih predelov Argentine, ogromen tujsko promet. Kdor bi se interesiral nastaniti v tem predelu, naj mi sporoči svoj naslov. Vsakemu interesentu morem preskrbeti košček zemlje v samem mestu za postavitev-lastnega doma kakor tudi primemo zaposlitev. JAGER Milan, Ramos Mejia FCO, Bme. Mitre 755,. Dpt. Central B. - Vlak iz Plaza Once sem in tja 65 cent. NAZNANILO Cenjenim znancem in prijateljem^"32' nanjam, da zopet izvršujem krojaško obrt ter se priporočam za cenjena naročila. P0-trebno je Santo, da mi stranka pismeno sporoči naslov in čas, kdaj jo lahko obiščem. Sporoči naj mi tudi, s katerim prometnim vozilom lahko pridem od Ret"3 do nje. Ob nedeljah najlažje pred in P° slovenski službi božji na Victor Martinez 50. Gotovo bom prišel samo na pismeno vabilo-Pravtako v delovne skupine na letališč" Postrežba solidna in točna. Pismena narod' la naslovite na naslov: Jose Campittek (Janko Amšek); Arroyo Toro Tigre, Buenos Aires; Janko Amšek, krojaški mojster. Svobodna Slovenija, št. 13; 1. jul. 19^® tl Slovenija, m Panjske končnice Slovenci smo znani že iz prastare zgodovine kot umni gojitelji čebel. Na naših tleh smo vzgojili posebno podvrsto, imenovano „kranjsko čebelo”. Zato ni čudno, da smo v tej stroki razvili nekaj čisto posebnega, in to so poslikane panjske končnice. Zaradi ljudskega verovanja, da se čebele orientirajo po barvah, so Slovenci poslikali prednjo steno panja “krapjiča” s figuralnimi ljudskimi motivi. Ta navada se je pričela že v XVIII. stoletju na Gorenjskem in se razširila na vse slovensko ozemlje. V tem stole- tju je zamrla zaradi drugačne oblike pah)ev; Motivi so bili zanimivi: svetopisenis!3 prizori, svetniki, Turki in Francozi, priz°" iz ljudskega življenja in humoristične d0-mislice na račun žensk, krojačev, čebela1'' jev, lovcev itd. V srednji Evropi predočujejo te poslika-ne panske končnice eno najzanimivejših prič ljudske kulture. Levo: Vrag brusi ženski jezik. Desno■ V mlinu iz stare ženske delajo mlad0' ANDREJ VOVKO (2) SLOVENSKI ADVENT Predavanje pri SKA v Buenos Airesu, 20. maja V naši bližnji preteklosti in še danes tako bistvena katoliška obnova je dala našim prednikom med drugim cel niz gimnazij in prve visoke šole po zaslugi nepravično obravnavanih jezuitov. Priznavam sicer rek, da velja o mrtvih govoriti vse dobro, vendar pa z dostavkom: sicer pa resnico. Pred kakim letom je umrl zgodovinar dr. Vlado Schmidt, ki lepo ilustrira omenjeno trditev o »nepristranskem” vrednotenju vloge Cerkve v slovenski zgodovini. O r\jem lahko s kančkom pretiravanja ugotovimo, da je zelo pazil, da o vlogi katoliške Cerkve v razvoju šolstva na Slovenskem ne bi napisal kaj pozitivnega. V plasti, ki jo je odločilno zaznamoval prosvetljeni absolutizem, je habsburška država cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II.> ki je hotela zakrpati fevdalni sistem, izvedla niz »pomlajevalnih” reform. Med drugim je v svoja prizadevanja za dvig moči države vpregla tudi šolstvo, ki ga je z uvedbo obveznih osnovnih šol in državnih gimnazij prvič v zgodovini prevzela Cerkvi, kot tudi Cerkev samo. tie pobrskamo po plasti Ilirskih provinc, potem lahko ugotovimo, da je Napoleon kljub njegovim ljubljanskim centralnim šolam in nekoliko večji vlogi slovenščine v šolah in javnem življenju nasploh prišel k nam bolj kot čistokrvni okupator, kot pa v imenu gesel bratstva, enakosti in svobode, ki naj bi jih širil neke vrste dedič francoske meščanske revolucije. Plast devetnajstega stoletja nam pokaže, da je tisti čas ob slovenskem narodnem preporodu in gospodarski rasti prinesel tudi nacionalne boje, pivo veliko ideološko politično delitev med Slovenci na katoliško, liberalno in socialno - demokratsko usmeritev' ter prvo masovno izseljevanje Slovencev po vsem svetu z vsemi negativnimi posledicami za naš narodni razvoj. Po vsej priliki najbolj usodno pa nas je zaznamovala usedlina v plasti 20. stoletja, ki nam je pomenila vrhunec pretresov in kataklizem v naši zgodovini. Tako je prišel najprej samomor avstro - ogrske monarhije, ki se ni znala pravočasno preobraziti v mnogonacionalno federacijo, in ji pomeni svojevrstni nagrobnik izjava slovenskega političnega genija dr. Antona Korošca zadnjemu habsburškemu vladarju v osebi poštenemu Karlu: Majestat, es ist zu spat -Veličanstvo, prepozno je. V plasteh bližnje sedanjosti zasledimo potem oba usodna jugoslovanska eksperimenta, prvega, ki je nastal iz naivnega slovenskega prepričanja o bratstvu južnih Slovanov in drugega, ki je izšel iz naivnega splošnega prepričanja o mesijanski vlogi svetovnega proletariata, zvijačno preoblikovanega v smrtnonosno orodje totalitarnega nasilja komunistične diktature. Med njima se je v matični Sloveniji šele danes, po petdesetih letih, v vsej svoji nedoumljivi celoti in grozoti začela razkrivati z deset tisoči in deset tisoči lobanj posuta, zoglenela in okrvavljena plast tuje okupacije, odpora proti njej, revolucije, njenega apokaliptičnega povojnega finala -povojnega holokavsta protikomunističnih Slovencev ter tragike najnovejšega slovenskega begunstva pred bolševističnim totalitarizmom v rodni Sloveniji. Če nas je prva Jugoslavija v znatni meri duhovno pripeljala na Balkan, nas je druga pač v »Evropo”, vendar zgolj v njen vzhodni, aziatski del. Oba tragična izleta sta v naši sedanji duhovni plasti zapustila globoke in trajne škodljive sledove. Petdeset let, leta 1941 začete jugoslovanske boljševistične diktature, se je končalo z razpadom Jugoslavije. Tudi pri nas pa velja globoka misel, kot jo je izrekel nekdo iz držav - dedinj tega bankrotiranega sistema, ki se je skoraj stoletje poveličeval samega sebe kot najboljšega v zgodovini sveta in se potem sesul od znotraj: »Komunizem ,je umrl, vendar ne počiva v miru”. Njegove žive rane nosimo tucli na Slovenskem v večji ali manjši meri in jih bomo, kot kaže, na žalost nosili še precej časa. Se danes, po zgodovinsko tako skromnih šestih letih zavedamo, kaj smo začeli uresničevati 23. decembra 1990? Se zavedamo, da so se prav v našem času, vpričo nas in za nas uresničile sanje mnogih in prelIt nogih rodov slovenskih prednikov? Če smo iskreni, je odgovor najbrž: Zgolj po šestih letih že mnogokrat jemlF mo svojo slovensko državo kot nekaj sa"'9 po sebi umevnega, kot da se ne bi hote spominjati, kako smo se večkrat izvlekli $ las in kako malo nas je ločilo od splošni9 pokola, v katerega se južno od nas spreVt gel propad Jugoslavije. Zgodovina pa I,a" neizprosno uči, da ne pozna odločite' enkrat za vselej. Papež Janez Pavel II- naS je ob svojem obisku z njemu lastno trdo> odkrito besedo, spomnil prav na to. Tak° kot mora vsaka generacija Slovencev 1,9 novo obnoviti svoj pristanek k pokristja1' jenju, tako bomo, kot kaže, morali ved1'0 znova ponavljati svoj pristanek na n3® samostojno Slovenijo. Ko tako spremli3"^ naš vsakdan ob prebiranju vedno dall% črnih kronikah V vedno bolj enostransi ikil1 medijih tako težko pričakovane slovenj države, ko doživljamo nastajanje ra#1 disket in »hobotnic” ali opise klanov, n3*; vedno bolj grozi nevarnost, da padei"0^ skušnjavo razočaranja in malodušja, tla potopimo v obup prepričanja: na tem sv’e . zmaguje zlo. Grozi nam, da sprejmemo k resnično izjavo, ko jo je na vrhuncu sV® dvomljive slave masovnega klavca, ciniČn izrekel Napoleon, da je Bog na •‘dr močnejših bataljonov. V zadnjih letih svoF ga življenja je, kot je mogoče znano* Bogu govoril veliko bolj ponižno. Nadaljevanje priho dni'* Slovenci v Argentini Novice iz Slovenije BLED - Društvo za podvodne dejavnos-11 ®led je pripravilo že peto akcijo čiščenja dna in obrežja Blejskega jezera, prvič pa so mu Ila pomoč priskočili tudi potapljači od drugod. Sodelovalo je 150 potapljačev iz 28 ^ovenskih društev. Blejsko društvo deluje Ze 23 let, med 135 aktivnimi člani je tudi 19 deklet. Iz vode so pobrali več kot tri tone svežih odpadkov, kar je bilo več od pričakovanega. Ogromno je bilo steklenic piva, Zek> veliko pa je bilo tudi večjih odpadkov. LJUBLJANA - Ob 60. letnici postavitve J|0glasnega koncentracijskega taborišča v Mauthausnu je pri Cankarjevi založbi izšla J‘ga Franceta Filipiča Slovenci v Mau-atJsnu s podnaslovom Nikoli več!, ki v be-*di in sliki izčrpno opisuje usodo mnogih lovencev, poimensko našteva vse slovens-e taboriščnike z osnovnimi življenjskimi Podatki in osvetljuje takratne dogodke na Podlagi najnovejših avtorjevih raziskav. Mo-jjografyo je zgodovinar in književnik France %ič na podlagi dokumentov, lastnih l2^User>j in pričevanj pripravljal dvanajst let. BISTRA PRI VRHNIKI - V eni razstavnih °ran Tehniškega muzeja Slovenije so od-pi razstavo Rjavi medved v Sloveniji, ki ^ Jo pripravila Lovska zveza Slovenije in Cenjeni muzej; na 13 panojih in v treh mi-vitrinah so predstavljene ugotovitve ^stletne raziskovalne naloge v okviru med-t'ar°dnega slovensko-avstrijsko-nemškega ^kovalnega projekta z naslovom Ekologi3 in varstvo rjavega medveda v Sloveniji. SEŽANA - Na trinajstem kongresu Ga- zveze Slovenye so podelili več priz- J in častnih nazivov za pomembne prišit tiei silske v .. ke k razvoju gasilstva. Posebno dožive- Pa je bilo ob koncu kongresa, ko je bila čilski Prikaz a parada z okrog 3000 udeleženci in gasilskih veščin (glej sliko). ^BLJANA - V Narodni in univerzitet- »ikniž tev tor. Zr\)ici (NUK) v Ljubljani so v počasti-100-let,nice rojstva Bertolta Brechta, ^ V "®rechtovem letu 1998”, odprli razs-0 o enem najpomembnejših dramatikov, SateUev; filozofov in teoretikov 20. stole-dj ’ ^ečer pa je v NUK-u Slovensko mla-Po 8*edališče izvedlo še eno zadi\jih ^•lovitev predstave Galileo Galilei, skup-j Projekta SMG in NUK-a v režiji Mat-Ufa ^ergerja. V SAZU je bil simpozij o fes