DELO
GLASILO OSVOBODILNI} FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
_Obnovljena izdaja leto 1. štev. 27.	TRST, SREDA, 15. JUNIJA 1949	_Cena 15 lir • 10 jugolir - 5 din
KLJUB VSEM PREVARAM, SLEPARIJAM, TERORIZMU IN VPLIVNIM VLAKOM
Veliko uveljavljenje Komunistične partije
je porok nadaljne okrepitve demokratičnega pokreta
Slovenci so strnjeno glasovali za Komunistično partijo, prvoboriteljico za naše narodne pravice - Popoln poraz slovenskih šovinistov in neuspeli plebiscit “italijanstva,,

oh nedel M volitev
Na% nasprotniki — od fašistov pa do «socialistov», od slovenjih belčkov do Titovih pristašev —■ so nam v teku volivne kampanje odpevali zadnje molitve in nas nazivali «žive mrliče». 2e takrat pa smo s svojo silo na v°livnih zborovanjih dokazali, da so vsi pošteni občani naše °kčine na naši strani in da bodo Glasovali za tiste ljudi in tisti Dr°gram, ki bodo najboljše zasto-Pali njihove interese in ki se bodo borili proti reakcionarnim in šovinističnim strankam za spoštovanje demokratičnih načel. p°tek naše volivnè kampanje
nam je že pred volitvami dokazal, da bodo demokratične sile, stratte okrog Komunistične par-“ie. stranke delavca in kmeta, dosegle veliko afirmacijo, ki bo k°rak naprej v borbi proti im-Derializmu. za mir in demokracijo
Danes, ko poznamo končne restate tržaških volitev, ko smo pred volitvami v občinske uPrave podeželja, moremo reči, da smo kljub vsem legalnim in ‘Cgalnim 'oviram razočarali vse dafie nasprotnike, jim ponovno Potisnili v žrelo že pripravljene Zrnagoslavme krike in razbili s f'ojo afirmacio vse plebiscitarne ežnje imperializmu vdinjenih
strank.
Vsi ukrepi, ukazi, pristranosti v°jaške uprave, breznačelna in ogabna protikomunistična gonja, ^domoljubni» in verski terorl-Zetn- sleparije in nepravilnosti sestavi volivnih imenikov, na isoče ljudi, ki so prišli iz Italije, a bi volili, na tisoče ljudi, ki
0	dobili volivno pravico, ne da
1	j*6 Postavno imeli, ponavljanje olike tristranske sleparije od
• marca lanskega leta, prihod alijanskih naj višjih vladnih tedstavnikov, niso imeli zaže-ohoga uspeha- Kljub vsemu te-u niso dobili naši nasprotniki čau ar 50 s prepričanostjo prikovali: naš popolni poraz. -Danes je Komunistična par-niti ki 80 j1 dajali vsi nasprot-q četrto ali peto mesto, na rugem mestu, medtem ko ima-o vse druge stranke In stran-2a njo petindvajset ali več Oi: manj blasov kot Komuni-St^.na Partija.
bi] ■ smo prepričani, da če bi duVolitve količkaj poštene in v Tbi volili samo oni. ki so bili •trstu pred 10. junl.iem 1940.. s J1® bi volili ljudje, ki nimajo rstom nič kaj opraviti, če rie vnp 0llli norcl> že zdavnaj umrli Da * C^‘ bila Komunistična >•- na prvem mestu in bi
mno-
in zvesti demokrati, v borbi proti imperia-
ci -v«- ua, prvem mestu
a Democrazia Cristiana So za nami. za t0’ kar jo najbolj važno jo ?ern°kratični pokret v Trstu, je OJstvo, da se je utrdil, da se žil | m°kratlčni pokret pomno-ln i1 Prišel v kontakt z ljudmi stm.kl bodo jutri mogli po-‘ ll trdni Odločni
Doi^U ln pr°ti reakcionarnim se .	v tej volivnl kampanji
tudl Komunistična partija bteaV11 zel° uspesno afirmirala Da n elavstvom in prav posebno Vsem1 ^meti, ki so dokazali Preži ireyevlm Izjavam, vsemu stih 1U italijanskih ln Slovenki jub s°vinističnlh strank na Vedo ’ da s° Politično zreli ln da cija presodltl, kje je demokra-
•j, n l£je je antldemokracija.
Pas°ti kar najboli važno za v nas	2a demokratični pokret
StDo	p°dročJu, je dejstvo, da
din s) tel1 volitvah, znatno utr-stVo °Vansko-italijansko brat-teh voio°Venci sm° dokazali v soiutn, tvab' da smo v svoji ab-ltlunkn-Vei'inl glasovali za Ko-81asovai,n° Partljo' t j da smo Bracijo 1 Za riapredek ln demo-* Za mir in za bratstvo
med narodi. Afirmacija Komunistične partije med Slovenci je dokaz, da smo preživeli vsak nacionalistični pojav, da odločno stopamo na strani mednarodnega demokratičnega gibanja, da se nismo pustili v svoji politični zrelosti zavesti od sirenskih klicev iz desne, da se nismo pustili zavesti od ogabnega nacionalizma slovenske podružnice demo-kristjanske stranke niti ne od izdajalcev demokratičnega pokreta. ki so zadnje dni obsipavali Komunistično partijo z naj-brutalnejšlml izpadi in napadi, ki so celo prekašali vse protikomunistične izpade italijanskih šovinističnih strank.
Naša slovenska afirmacija na teh volitvah je hud in nepopravljiv udarec imperializmu, ki je računal mnogo na svoje hlapce, slovenske belčke in Titove pristaše. Ta afirmacija je naj hujši uradec ne samo za De-gasperijevo vlado, ki je mislila na razne «plebiscite», marveč tudi in predvsem najhujši udarec Titovi kliki, ki je po svoji strani računala na afirmacijo svojih tržaških miljencev.
Kdor pa jo je izkupil na teh volitvah, sta socialistična in republikanska stranka, ki sta računali na boljši uspeh. Poleg velike zmage politične zrelosti s strani slovenskih in italijanskih demokratov, se je tudi ižkazalo, da je mnogo ljudi v Trstu, ki si želi ohranitev Tržaškega ozemlja in ki je volilo neodvisnike. Vse to pomeni, da se je precejšen del zdravega prebivalstva preusmerilo k tem pokretom, da bi se branilo pred zloglasnimi nacionalizmi. Kljub temu. da so nekateri pokretl posredno ali neposredno vdinjeni protidemokratičnemu taboru, je to pojav, ki bo zmešal račune marsikateremu protidemokratičnemu po-kretu.
Značilna pa je tudi afirmacija fašistov, ki so. opogumljeni od imperializma in reakcionarnih strank, od protidemokratične politike, ki so jo vodile oblasti v štirih letih svojega upravljanja, od protipartizanske gonje in od vsakršne pristranosti, želi uspeh, ki predstavlja sramoto za vse «demokratične» stranke, ki so jih podpirale. Pred demokratični pokret se torej postavlja tudi naloga ostre borbe proti temu pojavu.
S temi rezultati, z velikansko afirmacijo Komunistične partije med Slovenci, z utrditvijo slo-vansko-ltalijanskega bratstva in z utrditvijo demokratičnega pokreta, stopamo na občinske volitve na podeželju.
Slovenci bomo tudi v nedeljo volili, kakor smo volili 12 junija. Slovenci bomo tudi v nedeljo dokazali, da smo politično zrelejši od vseh šovinistov. Dokažimo tudi v nedeljo, da smo za demokracijo in mir. za napredek in za mednarodno demokratično gibanje, da se borimo za svoje gospodarske, socialne, narodnostne in kulturne pravice v sklopu velike demokratične fronte, v sklopu slovansko-ltall-janskega bratstva!
Naprej k zmagi SIAU ln Komunistične partije na podeželju!
Naprej k popolnemu porazu šovinizma!
KONČNI PODATKI	GLASOV	Število svetovalcev	V odštet kih
KUMUltilSTim partija	35.568	13	21.01
Democrazia Cristiana	65.944	25	39.01
Partito Repubblicano It.	9.107	3	5.4
Partito Socialista 1/. li.	10.761	4	6.4
Partito Liberale Italiano	3.109	1	1.8
Slni/ansboitalijanska LF	3,971	1	2.4
Blocco Italiano	9.273	3	4.9
Fronte dell’ Indipendenza	11.514	4	6.8
Slo i/. narodna lista	3.017	1	1.7
Mov. Repubblicano Ind.	2.298	0	1.4
Blocco Triestino	4.826	1	2.9
Moi/iinento Sociale Italiano	10.222	4	6.1
Vseh veljavnih glasovnic je bilo 1	68.610; ino	škili 77.106	; ženskih
93.93U; neveljavnih glasovnic 887 ; praznih 839; nsporavanih glasov 394.			
Predstavniki SIALI in KP tržaškem radiu: Radio Trst II
16.	junija ob 20: KP
18. Junija ob 20,40; SIAU; 21.10: KP.
Bario Trst I
17.	junija ob 13.20: SIAU
18.	junija ob 20,20: SIAU; 21,20: KP.
Naši ljudje so pokazali
svojo visoko politično zrelost
♦ Po 25 letih so v nedeljo Tržačani volili svoje predstavnike za občino. Po enomesečni oglušujoči votivni propagandi, ki je od strani Giuntinih strank zavzela najrazlič-neješe reklamistične oblike, se je v nedeljo zaključila ena izmed etap v borbi delovnega ljudstva. 2e sama udeležba na voliščih nam priča, da se ie tržaško delovno ljudstvo v polni meri zavedalo važnosti tega dneva.
Tako smo videli že v zgodnjih jutranjih urah dolge vrste volivcev, ki so nestrpno čakali, da oddajo glas. To predvsem v delavskih pre. delih mesta in v tržaški okolici. Na obrazih ljudi sta se opažali res. nost in premišljenost. Volivci in volivke iz delovnih slojev so si bili v svesti, da s svojim glasom izročajo občinsko upravo pravim ljudskim predstavnikom. Nili dež, ki se je ulil okrog 7 zjutraj ni odvrnil ljudstva od volišč.
Volitve so se začele okrog 8. ure,
dočim so v nekaterih sedežih, posebno kjer niso bili prisotni ljudski zastopniki, predsedniki tudi na. menoma zavlačevali pričetek voli vn e ga postopha. Tako so otvorili volivne sedeže pri Sv. Andreju šele ob 10.30 uri zjutraj.
Se v zadnjem trenutku so skušali ovirati dostop zastopnikom liste KP na volivne sedeže. Občina se ni pobrigala, da bi pravočasno posla-la predsednikom volivnih kojnisij sezname zastopnikov komunistične liste. To so predsedniki sedežev takoj izrabili in zabranili zastopati KP vse, dokler ni Partija poslala zahtevanih pooblastil. Tako so morali v nekaterih prednostnih sedežih zastopniki čakati do 11. ure in šele takrat jim je bil dovoljen dostop.
Vsa nedemokratičnost volivnih priprav in površnosti pri sestavljan. ju volivnih imenikov pa je prišla tudi v nedeljo do jasnega izraza. Tako smo opazili glosovati ljudi, ki
niso bili vpisani v volivnih imeni» kih in sploh ne bivajo več v Trstu.
Demokristjani go v nedeljo oklicali mobilizacijo bolniških strežnic, nun, duhovnikov, ki so se posebno urno sukali okrog bolnikov in onemoglih iz bolnic in zavetišč.
Na volitve so prišli tudi volivci iz Italije, ljudje, ki so že več let odsotni iz trsta in sploh nimajo volivne pravice; vsekakor pa so bili preskrbljeni z vsemi listinami. Tudi iz Jugoslavije so poslali pomoč Babiču, seveda le «najzvestejše», da bi se izognili eventuelnim presenečenjem.
Na sedežu 184 Rta glasovala zakonca Cocchi, odsotna iz Trsta od leta 1945, sedaj bivajoča v Bologni. Nadalje so prihajali volivci iz vseh mest Italije, od Tržiča do Neaplja.
Na sedežu 126 je glasovalo 16 po licistov brez osebnih dokumentov in votivnega potrdila in ne da bi bili sploh vpisani v volivnih imenikih.
Glasovale so celo nune iz Milj. Te bodo v nedeljo brez dvoma zopet volile v mit jaki občini, kjer bivajo.
Na posameznih sedežih so zastop. niki KP ugotovili, da so bili vpisani v imenikih ljudje, ki so pred več leti umrli, kakor tudi taki, ki so se preselili iz Trsta. V Sv. Križu so ugotovili vpis 15 mrtvih in 13 odsotnih.
Demokristjanom pa še ni bilo dovolj! Na nekaterih sedežih so predsedniki namenoma zamazali gla sovnice, da bi naknadno uničil; na še glasove. To se je opazilo v Sked nju, kjer je imel predsednik umazane roke in skušal na ta sleparski način uničevati naše glasove. Na zahtevo zastopnikov KP je službujoči policist pozval predsednika, da si je umil roke. "
Se hujše sleparije pa so se primerile s tem, da so glasovale na ime nekaterih volivcev povsem dru. ge osebe. Tako je prišlo do ostrega prerekanja na sedežu 189, kjer se je javil neki Leban Severin, da bi oddal svoj glas. Ugotovili pa so, da je... že glasoval. Enak primer je bil ugotovljen na voli vnem sedešu 129.
Ker je bila y centru mesta udeležba bolj pičla, so se demokristjani poslužilj radijske propagande in so v popoldanskih urah nujno'pozivali volivce naj pohitijo na volitve. Priskočili so na pomoč tudi predsedniki volišč, ki so podaljšali urnik do 21.30 ure. Vse to v «obrambo italijanstva»! Seveda pa so v delavskih predelih in okolici zaprti volivne sedeže točno ob 21. Tu pač ni bilo upati na nikake zamudni, ke ... demokristjane.
Na volivnem sedežu v ul. Giacinti (Rojan) je policija aretirala dva volivca, ki sta skušala ščuvati proti predsedniku. Zaradi žalitve predsednika volivne ga sedeža 185 v Skednju, je policija aretirala nekega Kumer Rudolfa, bivajočega v ul. Servola 114.
Votivni rezultati, posebno Iz predmestij! in okoliških vasi nam pričajo, da se je naše ljudstvo polno, šjevilno udeležilo nedeljskih volitev.
V	vseh vaseh tržaške občine je vladalo veselo razpoloženje in borbeno navdušenje. V Trebčah in na Opčinah smo opazili volivce, ki so šli na volišče Z rdečim nageljnom.
V	splošnem so nedeljske volitve potekle v miru, disciplinirano in brez vsakršnih incidentov.
Ponovno so naši ljudje wokazali svojo politično zrelost, prav posebno v prednestju in po vaseh, kjer so se razen nekaterih izjem polnoštevilno udeležili volitev.
Albansko ljudstvo je sodilo
Titovec MM usmrčen
Te dni se je zaključil v Tirani proces proti skupin; albanskih pristašev Titove klike. Na procesu je bilo dokazano, da je Titova skupina skušala preko svojih albanskih agentov izvršiti državni prevrat in vzpostavitj vlado, ki naj bi bila v-dinjena beograjski vladi. Skupini je načeloval bivši organizacijski se-
kretar albanske delavske partije, Koči Džodže, ki je bil na lanskem kongresu Partije razkrinkan. iSrup ipn) Tuatos Rrq os untu % bivši vidni funkcionarji Ljudske republike Albanije. Značilno je, da je UDB skušala obtoženca osvoboditi in ga odvesti v Jugoslavijo. Tudi ta poskus ni uspel Titovcem. Proces se je zaključil. Koči Džodže je
bil obsojen na smrt zaradi veleizdaje. Usmrčen je bil J3. tm.
Tako zaključijo svojo podlo k«J riero vsi narodni izdajalci in vsi, ki skušajo prodat; svojo domovino tujemu gospodarju. Tako bodo končal; tudi jugoslovanski renqgati, ki so se vdnili imperializmu in ki so zakrivil; osamitev Jugoslavije. Sodba ljudstva jih čaka.
IZIDI POSAMEZNIH VOLIVNIH SEDEŽEV
Zaradi pomanjkanja prostora prinašamo Izide volitev onih sedežev, kl so bili v pretežno slovenskih delih mesta.
Kratice značijo: KP Komunistična partija, DC Democrazia Cristiana. PRI Partito Repubblicano Italiano, PSVG Partito Socialista della VG, PLI Partito Liberale Italiano, LF Ljudska fronta (Bavlčevci), BI Blocco Italiano, FN Fronte Indipendente (Sporer), SNL slovenski nacionalisti (Agneletto), TL Trieste Libera (Pavlin), BT Blocco Triestino (Toloy), M SI Movimento Sociale Italiano (fašisti)
Volišče 182 - (Skedenj): KP 22S, D 199, PRI 5, PSVG 33, PLI 7, LF 7, BI 19, FN 70, SNL 7, TL 7, BT 19, MSI 15.
Volišče 183 . (Skedenj): KP 213, DC 160 PRI 18, PSVG 27, PLI 2, LF 38, BI 7, FN 50, SNL 20, TL 18, BT 12, MS 19.
Volišče 185 - (Skedenj):	KP 221,
DC 104, PRI 17, PSVG 22, PLI 1, LF 22, BI 4, FN 33, SNL 24, TL 17, MT 13, MSI 7.
Volišče 186 - (Skedenj: KP 241, DC 168, PRI 13. PSVG 34, PLI 5, LF 23, BI 9, FN 58, SNL 16, TL 9, BT 18, MSI 25.
Protisovjetizem Titove klike se je razvil v zadnjem letu zelo nalilo. V začetni fazi, t j- po objavi resolucije IU do V. «kongresa» KPJ, so Titovi pajdaši svetohlinsko skrivali svoje že razkrinkano sovraštvo do Sovjetske zveze, boljše-viške partije in njenega voditelja tov. Stalina. Tedaj so v bojazni pred svojini ljudstvom in zlasti pred člani KPJ na use načine zatrjevali, da so in ostanejo brezpogojno zvesti SZ, Tud ; če SZ ne bi hotela, ostajajo oni njeni prijatelji in zavezniki.
Toda. ko so v senci Jankovičevih mitraljezov dosegli na kongresu «enotnost» KPJ, so takoj prešli v drugo fazo svojega antisovjetizma t.j, v sistematično blatenje Boljše-viške partije ter njenega generalnega sekretarja tov, Stalina. Djila-sova propaganda je hotela v očeh Jugoslovanov vzeti oni veliki ugled, ki sta ga vedno uživala. Omajati so hoteli zlasti med partijici ogromni vpliv, ki ga je imela SZ na jugoslovanske narode.
Ta propaganda je polagoma prehajala vedno bolj odkrito na direktne napade proti Sovjetski zvezi in Boljševiški partiji, S Titovim govorom na II. kongresu Ljudske fronte so prešli trockist; v odkrit napad proti Boljševiški partiji in proti svetovnemu socialističnemu pokretu. Voditelj trockističnih izdajalcev je začel tedaj novo serijo protisovjetskih laži in klevet, češ

da Sovjetska zveza degenerira v imperialistično državo, ki pripravlja napad prot; Jugoslaviji.
Iz tega ni bilo težko Moši Pijadu preiti na trditve, da Boljševiška partija ni več revolucionarna, temveč, da je zašla v revizionizem marksiznm-leninizmà... Ta izdajalec se je povzpel celo do nesramnosti da pripada vodstvo demokratičnega pokreta v svetu zaradi njene revolucionarnosti in doslednost i in doslednosti edino le Titovi kliki. To niso le pobožne želje, temveč cilj trockistične protisovjetske klike, da bi iztrgali Sovjetski zvezi iz rok njeno vodstveno vlogo. Vse to delajo sporazumno z ameriškimi imperialisti, ki v pripravah nove vojne prav tako hočejo izolirati SZ od njenih zavenikov. Nasprotno svojim pričakovanjempa morajo protisovjetski izdajalci danes ugotoviti ne le, da niso utrdili v svetu svojih pozicij, ampak nasprotno vidijo, da je mednarodna socialistična fronta bolj enotna kot kdaj koli prej ter da se še bolj o-klepa svoje voditeljice Boljiev iške partije. Propadli načrti izdajalcev, da bi pridobili Za svojo protiso-vlesko politiko vsaj eno komunistično partijo v svetu. S pomočjo imperialistične vohunke S.M. Stron-gove so poskušali v zadnjem času
svojo srečo pri kitajski partiji, toda to podjetje jim je neslavno spodletelo.
Ne samo to! Celo v. Jugoslaviji sami se kljub gestapovskemu terorju iz dneva v.dan širi in jači odpor proti izdajalcem svojega naroda in socializma. Le s težavo vzdržujejo Jankovičevi rablji na konicah bajonetov izdajalski režim na oblasti. Zato se tem bolj boje delovanja jugoslovanskih političnih e-migrantov v SZ in državah ljudske demokracije. Dobro se zavedajo da vidi jugoslovansko ljudstvo V teh doslednih borcih svoje edine resnične predstavnike, ki se bore za to, da se Jugoslavija ponovno vrne v veliko družino protiimpe-rialističnega bloka ter zopet začne graditi svojo socialistično bodočnost. Delovanje teh jugoslovanskih komunistov, ki «o zaradi svoje zvestobe intercionalizmu ter SZ morali zbežati iz domovine, je bil nacionalističnim izdajalcem dobrodošel vzrok Za ponoven, že nesramne jii napad na SZ. Na jugoslovansko protestno noto je sovjetsko vlada odgovorila, da je in bo vedno nudila zatočišče vsem revolucionarnim emigrantom, ki se bore proti terorističnim in protikomunističnim režimom v njihovi domovini.
N a to noto S7. sta priobčila
«Ljudska pravica» in z njo «Primorski dnevnik» (12.6.1949) blazno predrzen napad, vreden le najpo-dlejših izdajalcev in patentiranih protikomunističnih hujskačev. Poleg neštetih drugih provokacij si upa ta klika političnih propalic očitati SZ, da ne uživajo njene gosto-ljubkosti politični emigranti iz kapitalističnih držav da jim ne dajejo možnosti borbe proti njihovim režimom. S svojimi nizkotnimi manevri skušajo celo izvajati provokacijo, katero naj bi imperialisti izkoristili v svoje vojno-hujskaške namene. Jasnejšega dokaza, da so se izdrodili v mjpodlejše imperialistične provokatorje, pač n; mogoče dobiti.
Da bo slika njihovega izdajstva popolna, so za zaključek napovedali odkrit boj enotnosti miroljubnih in demokratičnih sil v svetu ter v svoji bolestni domišljiji izrazili blazno željo, da bi prevzeli vod sivo vseh teh sil v svetu namesto Sovjetske zveze. Od izdajalcev, ki jim je protisovjetizem njihova snovna politična smer, pač ni bilo boljšega pričakovati.
Odslej se noben komunist ih de mokrit ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel, da bj bila Titova klika protisovietska. Kdor še po tem članku «Ljudske pravice» podpira Titovo kliko, je lahko samo še nes ramen koristavalec ali Pa zavesten agent imperializma-,
glasov
KP nam dokazujejo, da so Trebče trdnjava miru ln demokracije.
Volišče 187 - (Skedenj)! KP 248, D C 91 PRI 7, PSVG 28, PLI 2, LF 26, BI 4, FN 48, SNL 21, TL 29, BT 11, MSI 5
Volišče 188 - (Skedenj: KP 276, D C 165, PRI 14, PSVG 64, PLI 1, LF 44, BI 12, FN 54, SNL 21, TL 19, BT 15 MSI 20
Volišče 189 . (Skedenj)! KP 3«, DC 115, PRI 13. PSVG 44. PLI 2, LF 39, BI 9, FN 62, SNL 13, TL 29, BT 19, MSI 7.
Volišče 190 - (Skedenj)! KP 32», DC 170, PRI 15, PSVG 39, PLI O, LF 11, BI 19, FN 52, SNL 13, TL 21, BT 19, MSP 18.
Volišče 191 - (ulica Campanelle 85); KP 293, DC 140, PRI 23, PSVG 15. PLI 3, LF 32, BI 7, FN 54, SNL 12, TL 21, BT 27, MSI 6.
Volišče 193 - (ulica Campanelle 62): KP 337, DC 162, PRI 15, PSVG 19, PLI 3, LF 25, BI 8, FI 66. SNL 13, TL 9, BT 20, MSI 14.
Volišče 194 - (Reška cesta 65): KP 374, DC 110, PRI 10, PSVG 34, PLI 0, LF 21. BI 7, FN 59, SNL 16, TL 15, BT 23, MSI 9.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Slava Otonu Župančiču!
Otona Zupančiča največje sodobnega našega pesnika ni več med nami, V soboto zjutraj je v Ljubljani, obdan od svoje ljubljene družine, za vedno zatisnil oči.
Z nlm izgubljamo Slovenci ne le za Prešernom največjega svojega pesnika, temveč tudi največjega mojstra slovenskega književnega Jezika. Vsako njegovo literarno delo, bila to pesem, drama ali prevod, Je bila Jezikovna mojstrovina, katere do danes ni še nihče dosegel
Rodil se Je 23. Januarja 1171, na Vinici v Bell Krajini.
Po dovršeni glmnRazlJi v Ljubljani Je šel na Dunaj kjer Je absol-
vlral zgodovino. Vec let je še potem ostal v tujini, odkoder se Je vrnil 1912. leta v Ljubljano. Tu je postal dramaturg in kasneje ravnatelj narodnega gledališča. Kljub visoki starnosti je sodeloval v narodno o-svobodllni borbi. Pod konsplrativnlm Imenom dr. Anton Pesnik je za časa okupacije napisal mnogo pesmi, ki so bodrile naše ljudstvo k uporu. Za svoje zasluge mu Je bil podeljen častni naslov Ljudskega umetnika ter Je bil odlikovan z redom narodnega osvobojenja.
Ogromna Je njegova literarna zapu. ščina. Predvsem imamo njegove pesniške «Čaša opojnosti», «Cez plan», «samogovori». Med prvo vojno Je Izdal pesniško zbirko «V zarje Vidove», ki Je bila znanilka osvoboditve izpod avstrijskega jarma. Po drugi voj-ni pa so Izšle njegove pesmi iz osvobodilne borbe pod naslovom »Zimzelen pod snegom. Našim malčkom zapušča mnogo otroških pesmi v zbirkah «Lahki nog naokrog», «sto u-gank« ter «Ciciban», ki pomeni eno najlepših stvaritev svetovne otroške literature. Njegovi prevodi nad tridesetih svetovnih avtorjev, zlasti Shakespearevlh dram, so menadkrllj! vi po svojem klenem Jeziku.
* * *
Pripravljalni odbor ljudske prosvete id gledališče Ljudski oder Trst objokujeta izgubo, ki jo je utrpel slovenski narod s smrtjo našega velikega pesnika Otona Zupančiča.
* * *
Ob izgubi našega velikega pesnika in borca za svobodo Otona Zupančiča se pridružujemo narodni boli tudi mi tržaški Slovenci.
Osvobodilna fronta - Trst
KJE JIH ČEVELJ 2ULI. — «Uni-iene so bile ... naše lepo razvijajoče se banke ...». Jasno, jasno, dragi bralci, to je tisto, za katerim se največ jočejo naši tržaški beliki. Banke, banke in banke so njihova vsakdanja skrb. Njih ne briga sedanje stanje našega gospodarstva, njih brigajo samo donosne banke, s katerimi bi lepo ugonabljali našega kmeta. Vedno pa v belih rokavicah in v imenu «slovenstva».
POGORELI PAJKI. — Slaba preide tukajšnjim pajdašem Tita, Tržaške upravne volitve so dokazale, da jih je v Trstu prav toliko kot slovenskih belčkov. Poleg tega pa so jim slovenske pa*i pokazale ... /igo. tako da jih je sploh sram objavljati rezultate v volivnih sedežih «Vsa Gropada je za Ljudsko fronto» je pisal na dan volitev «Primorski». Zn Gropada jim je do. kazala, da je v resnici za... fronto, ampak ne za njihovo, marveč za protiimperialistično. Prosek pa, «patria» vseh velikašev Babičeve skupine, ti je privoščil «malenkosten» hec in jih je tako udaril po repu, da bodo še par mesecev žvižgali in tulili od presenečenja in srčne bolečine. Kaj pa Lonjer? Lo-njer, trdniava Titovcev trdnjava Babiča, trdnjava «revolucionarne doslednosti» jih je tako obrisal, da bodo počili od jeze in tegobe. Toda vse to ni dovolj, kaj bo še? Videli smo njihov «veliki» shod v Repen-taboru in njihovo novo pridobitev, Franceta Bevka. Videli smo mnog o njihovih shodov po podeželju iti smo prepričani, da se jim obetajo novi Proseki, Lonjer ji in prav posebno pa Trebče in Sv. Križi. Vprašamo, kje tiči tistih «skoro 10.000 ljudi» iz Mrčedola in tiste «ocean. ske» množice, ki naj bi bile prisostvovale cirkuškemu votivnemu sbo-rovanju pri Sv. Ivanu? Kaj bo čez osem dni? AH si boste brisali od pijančevanja («va la che ti passa») rdeče nosove, ali pa bomo slišali, da so se razleteli vaši napeti trebuhi? V najboljšem primeru pa botte oboleli za zlatenico.
«URA ODLOČITVE» — Tudi za ljudi okoli «Democracije» je prišla ura odločitve. Te dni bodo — če-prav so bogaboječi ljudje — no vse načine prefiksali «fratelančno spako», in tistega, ki jo je izumil. Vesel je pogorel, Agneletto pa je kljub temu izrabil priložnost ter izpolnil svoje davne želje o občinskem stolčku. Toda se vam ne zdi. da je bila vaša ^afirmacija», kaj klavrna in ničeva? Naši slovenski ljudje so udarili po zobeh tudi bečke in so jim dokazali, da sta obramba «Ha-lijantsva» in «slovenstva» dve gesli ki jim niso po godu. Dokazali so tudi, da vedo, kaj se skriva pgd protikomunističnimi frazani te mole skupine narodnih izdajalcev. Vasi pa *o jih še krepkeje naklestile tako. da jim je bruhnila kri it nosa. Neka) takega si niso mogli pričakovati, ker so tudi oni računali, kakor italijanski šovinisti, da nas je resolucija IV spravila na boben in da smo postali «živi mrliči».
Tej jej, kakšnih «hecov» se poslužuje naje slovensko ljudstvo, ko hoče povedati, da nekdo ne uživa njegovih simpatij, Prepričani smo, da bodo naše podeželske vasi tudi v nedeljo pokazale.. fige i Ba-bičti i Agnelettu. Takrat pa bodo morali Agnelettovci ponovno objaviti v svojem lističu poziv: «Ohranite mimo kri».
KPJ, PARTIJA NOVEGA TIPA. — Tako pravi «Primorski dnevnik». Kakšnega novega tipa — ne vemo. Morda Pa Titovega novega tipa, toda tudi »to se nam ne zdi verjet, no, če pomislimo, da se jugoslovanski komunisti upirajo z vsemi svojimi silami Titovim imperialističnim nakanam, Vsekakor pa «Primorski» misli in z njim Ljudska pravica, od koder je povzel kilometrski članek, na stranko novega protisovjetskega tipa. Tako se lahko s Primorskim strinjamo, ker je bilo to dokazano v enem letu njihovega protisovjetskega bruhanja. Vseeno pa so ti ljudje precejšnji megalomani. To svojstveno«) jim priznava «zloglasna» resolucija 1U. Megalomani so zaradi tega, ker se nam ne zdijo «novega tipa», marveč starega tipa., ker so v svoji protisovjetski gonji izrabili vse protfcomunistične šla-gerje Goebbelsa. Hitlerja, Trumana Churchilla pokornega — mir'me-go vi prestrašeni duši — Forrestala in Degasperija. Novega tipa so samo zaradi tega, ker so prekosili vse svoje protisovjetske učitelje m so postali pravcati rekorderji prottsovjetlzmu. Samo Franco se lahko konkurira z njimi, še ta pa bo v kraktem moral zapustiti igro, ker je v nevarnosti, da ostane v sramoti. Zalo «novega tipa», ker je Tito zbral ves star in nov protisovjetski material in ga prekuhal v strupenem kotlu.

Usuili


Za ljudsko zmago na podeželju
Votivni shodi v miljski, dolinski in nabrežinski občini Proslava ljudskega heroja Kolariča v Sv. Barbari
Volivna kampanja v podeželskih občinah se v teh zadnjih dneh pred volitvami stopnjuje. Velika afirmacija Komunistične partije v Trstu je navdušila vse naše ljudi na podeželju, ki so sl zadali nalogo, da utrdijo in povečajo ta uspeh na nedeljskih volitvah.
Tako razpoloženje je bilo opaziti na volivnih zborovanjih, ki so bili v nabrežinski, dolinski in mlljski občini. Vsepovsod se je volivnih zborovanj u-deležila velika množica ljudstva, z zanimanjem poslušala naše govornike in predvsem pa ko so se dotaknili Izidov volitev v tržaški občini.
Na vsakem zborovanju je postalo jasno, da so sl naši ljudje, Slovenci In Italijani, zadali nalogo, da glasujejo, kakor so glasovali v nedeljo tržaški tovariši. Predvsem pa so pokazali to voljo Slovenci, ki bodo v svojih sedežih tekmovali da bi dosegli rezultate, ki so bil doseženi v
vseh .(lovenskih vaseh in krajih tržaške občine.
V	mlljski občini so bila včeraj tri zborovanja ki so se Jih udeležili velike množice ljudi. V Hrevatinlh, Sv Barbari in Chiampore so govorili tov. Vidah, Pacco in Postogna. Vsi so predvsem poudarili veliko uveljavljenje Komunistične partije v tržaški občini, kar Je povzročilo razočaranj? vseh hlapcev imperializma in Imperialistov samih, ki so računali na naš polom.
V	Chiampore je tov. Vldall predvsem govoril o veliki politični zrelosti nas Slovencev, ki smo v volitvah za tržaški občinski svet dokazali svojo predanost demokraciji in miru in predvsem pa Sovjetski zvezi. Te volitve pa so bile predvsem velika zmaga slovansko - italijanskega bratstva. Zaradi tega bodo morale Milje glasovati tako, da bodo dale Komunistični partiji veliko zmago, ki mora uničiti vse reakcionarne in šo-
SVROVO POSTOPANJE
Itelctiarillslicnih učiteljev
Kljub večkratnim opominom v demokratičnem časopisju uporabljajo nekateri brezvestni učitelji proti učencem še xedno telesne kazni. Značilno je predvsem, da uporabljajo take nesodobne kazni najpogosteje belogardisti, ki jih je Vojaška uprava nastavila kot učitelje, dasi nimajo p9otrebnihpedagoš-kih šol. Marsikdo od teh «učiteljev» je prišel naravnost iz četniš-kih in ustaških vojaških formacij in zato ne more zatajiti svojega surovega značaja ter militarističnih stremljenj.
Starši slovenskih otrok, zlasti na podeželju, te stalno pritožujejo nad takim brezvestnim ravnanjem, ki vzbuja v otrocih samo sovraštvo do šole ter budi v mladem človeku maščevalnost in druge strasti škodljive vzgoji značaja. Upravlčno pri. pojninjajo naši ljudje, da so take metode samo v pomoč analfabetizmu.
Najbolj kričeče primere takih protiljudskih «vzgojiteljev» imamo v Gropadi, v Plavjah, in v še nekaterih drugih vaseh, V Gropadi moraji n. pr. otroci klečati x kotu celo uro La držati v predročenju šolsko torbo. Zelo pogosto je tudi pretepanje z roko in šibo.
Ce se bodo te metode ponavljale, bojno prisiljeni objaviti tudi imen» takih brezvestnih učiteljev. Šolsko oblast pa pozivamo, naj se vsaj malo zanima, kaj delajo učitelji v šoli.
Bit če bolje...
Velezammiva snov za uvodnik, kaj? Toda tisti, ki jim j e do tega, so pogrešili v toliko, v kolikor so postavili prihodnji čas mesto preteklega; pravilno velja namreč njim: «Bilo je bolje...»
«Visoki gost, zvesti in modri sin, učeni mož, človek ki je izšel iz naroda, ki je med narodom živel in za narod deloval: LUIGI EINAUDI naj bi do narodne, baš do slovenske narodne manjšine, drugače postopal, kakor so postopali njegovi predniki in ljudje njegove branže bodisi v Italiji ali kjerkoli? Einaudi naj bi postopal drugače, kakor je postopal Savojec, kakor je postopal kdorkoli od Mussolinija preko vseh politično-mavričnih odtenkov vse do Saragatovih «socialistov»?
O, suneta semplicitas. Esdezerji so res ali tako zelo bedasti ali pa tako zelo farizejski. Menda pa o-boje, ker le tako si je mogoče razložiti njihov «morituri te salutanti» ki so ga naslovili s svoji ljubi «De-kraciji» ina uvodnem mestu, seve-
KAJ PA BEOGRAD? — Ali si mislite, kako bo rohnel Babičev gospodar? Tito, ko bo Citai v Primorskem rezultate volitev? Prejel ga bo za trebuh in mu jih bo začel naštevati: «Kdo je skupina? Ti uti Vidali? Kalco je mogoče, da so «oni» dob'di toliko glasov? Zakaj laici na «Primorskem»? Zakaj si natolceval, da Vidali nima nič za seboj in da jih ti imaš na desettisoče? Kje so tvoje «veličastne» manifesta. rije? Kdo je prav za prav razbijač?» Babič se bo pred njim tresel, a mu bo pozneje pomežiknil in dejal: «Ne bodi hud, dragi Tito. saj si tudi ti V mojem položaju. Tudi ti praviš, da je tvoja stranka monolitna, da ti sledijo vsi Jugoslovani, da je VKPfbj frakcionaška «skupina», da j c nacionalistična in degenerirana in sam veš, da je vse to neresnica Zakaj se torej ježiš name, ko sva oba v istih smrdljivih vodah?» To bo torej nium pogovor. Potem pa se bosta pobotala in peljala na sprehod svoja psa. Psi gredo, namreč, kaj radi skupaj g drugimi psi.
da.) predsedniku italijanske repub-tuce Emaudiju ob njegovem obisku Gorice.
Pa sami presoditel Kaj je zakon, kaj ustava, — vsi vemo! «Italija ima danes svojo republikansko ustavo, ki zagotavlja vse pravice jezikovnim manjšinam u njenih mejah». Obenem pa «Demokracija» prav klečeplazno prosi «najvišjega čuvarja ustave», naj se te ustavne pravice — «tudi dejansko spoštujejo».
Menda ti duševni revčki niti ne vedo, da je Einaudi, kakor vsak dru gi mož na višjih državno-političnih mestih, «prisegel», da bo spoštoval ustavo. Ce je pane spoštuje, če jo zametuje, greši dvakrat: prvič; kot vsak državljan, ki sc ne ravna pa ustavi, drugič pa kot tak, ker je kršil svojo prisego kot mož na višjem — celo najvišjem — državnem položaju. No, in kaj bj se zgodilo z vami otročički okoli «Demokracije» če bi vi kršili ustavo? Mar bi vas tudi tako hlapčevskopemižno in z najizbranejšimi besedami v uvodnem članku «Giornale di Trieste» prosili, da se držite ustave, pa čeprav ni med vami nihče prisegel na italijansko ustavo, kakor je to storil Einaudi? In če bi vi že morali v takem primeru gledati sonce skozi rešetke ječe, čemu se še slinite okoli nekoga, ki je zagrešil celo več kakor bi bili zagrešili vi? No, kaj je to: bedarija, farizejstvo ali oboje?
Casi slinavega frazarenja, časi farizejskega klečeplazenja, časi zapiranja oči spričo grehov protiza-honitih in kaznivih dejanj samo zaradi tega, ker so jih «blagovolili zagrešiti» neki privilegiranci, ti časi so minili. Minili so zato, ker se danes zavedamo, da smo ljudje vsi; prav tako delavec, kakor oni gospod visoko tam gori na vrhu ka-pitalistično-socialne lestvice.
Da vam ne bo nerodno pred va' sim «narodom», vamna uho svetujemo: Pustite ljudstvo pri miru. Ne nastopajte kot njegovi «zagovorniki», ker je neprimerno zrelejše od vas in ker neprimerno bolje od vas pozna ne le svoje težnje, ampak tudi svojo pot. Poiščite raje vendar enkrat sami sebe, da boste vsaj vedeli kam sami spadate..
Zveza upokojencev ES, ki je intervenirala pri Državnem zavodu za socialno skrbstvo (INPS), javlja, da do danes če ni dospel noben odlok glede izplačila poviškov pokojnin v višini 900 mesečnih lir (za upokojence nad 65 leti) in 600 mesečnih lir (za upokojence izpod 65 let). Zavodu ni znano od kdaj bodo v veljavi navedeni po. viški.
vinlstlčne sile v tej občini.
V	Hrevatinlh je bilo prav tako ljudi, kjer so govorili vsi trije tovariši.
V	Sv. Barbari pa je tov. Vldall proslavil peto obletnico usmrtitve majskega ljudskega heroja Kolariča, ki so ga fašisti umorili. Vsa Sv. Barbara se je zbrala na zborovanju. Na govorniškem odru je bila komunistična zastava s sliko Kolariča. Tov. Vidali je orisal življenje heroja, ki Je bil eden izmed najvidnejših in najaktivnejših predstavnikov demokratičnega in komunističnega pokreta na našem ozemlju. Za uspešno nadaljevanje njegovega dela bodo morali Milj čanl voliti Frausina. In to bodo tudi storili, kakor so dokazali s svojo u-deiežbo na volivnih zborovanjih.
Prav tako Je bilo tudi v Dolini zelo dobro obiskano volivno zborovanje, na katerem st» govorila tovarišica Mira Rijavec in tov. odv. Rogassi. Uh a govornika sta poudarila uveljavljenje demokratičnih sil pod vodstvom KP v tržaški občini. Razčlenila sta občinske probleme in ožigosala delovanje obeh drugih list, ki sta se predstavili na volitve pod raznimi krinkami. Babičeva skupina je že dobila svoj smrtni udarec na tržaških volitvah. «Neodvisna» lista v Dolini, ki jè pa izraz sedanjih upraviteljev občine, ki se boje izgubiti svoje stolčke ter nekaterih bogatih ljudi, ki se bi radi uveljavili In manevrirali na občini, pa bo dobila v nedeljo svoj odgovor skupno z Babičem.
TRAGIČNA SMRT 15-letne mladinke
V ponedeljek popoldne je pri kopanju v Zavljah tragično končala svoje mlado življenje 15 letna mladinka in zvesta članica ZAM Ana Marija Radovan iz Sv. M. M. Sp. Okrog 15. ure je odšla skupno z dvema prijateljcama, 16 letno Violeto Svetina in 17 letno Mino Bie-chcr na kopanje. Mladinki sta se plavajoč preveč oddalilj od obale in od napora opešali. Pričeli sta klicati na pomoč, nakar je prihitelo nekaj mladeničev, katerim je uspelo pravočasno rešiti Svetino, dočim je Radovanova že utonila. Tragični pričor je globoko pretresel Bieche-rjevo,"ki je ostala na obrežju, zato ni bila v stanu pomagati nesrečnicama.
Svetina Violeta je bila z ambulanto RK takoj prepeljana v tržaško bolnico. Sedaj je izven nevarnosti. Po več urnem iskanju jc pristaniška policija še isti večer povlekla iz morske globine truplo nesrečne mladinke.
Ob težki izgubi, ki je prizadela družino Padovan izraža ZAM iskreno sožalje, kateremu se pridružuje uredništvo «Dela».
Občni zbor PD "Haas,,
Dne 4. t. m. se je vršil občni zbor PD «Haas» na Videli. Občni zbor je sklical Pripravljalni odbor, lil je bil na željo večine članstva postavljen, da obudi prosvetno delovanje. Stari odbor se za društvo sploh nj več brigal, zato je vladalo v društvu že 2 leti popolno mrtvilo. Z raznimi manevri je stari odbor skušal ovirati sklicanje občnega zbora.
Ker ni stari odbor hotel izročiti ključev društvenih prostorov se je vršil občni zbor na hodniku. V diskusiji so člani ostro obsodili dosedanjo malomarnost starega odbora, no izvoljenemu odboru so zadali nalogo da zahteva izročitev društvenih knjig in vsega inventarja. Za pred. sednika je bil izvoljen tov. Josip Haas, Na občnem zboru je članstvo izglasovalo izjavo solidarnosti s Pripravljalnim odborom ljudske prosvete.
Volk menja dlako, navade pa ne
Na mnogih množičnih sestankih SIAU, ki So se vršili v nabrežinski občinsi, je ljudstvo ožigosalo rn .«Tnkalo razne «kandidate» iz nasprotnih list, ki se «odlikujejo» po svoj precej megleni preteklosti. Agnelettovci in Babičeve! so postavili za svpje «kandidate» ljudi, ki so se y preteklosti vneto borili proti delavskemu razredu, postavili so take ljudi, ki so celo vodili proti-ljudske pokrete. Tega naše ljudstvo seveda ni pozabilo.
Tem «kandidatom» pa ljudska sodba nikakor ni všeč. Zato so pričeli protestirati, češ, da ni res, kar ljudstvo govori. Se bolj zanimivo pa je to, da pravijo ti stari grešniki: «Kaj bi obujali stare stvari; pozabimo, kar je bilo» itd,. S tem dejansko priznavajo, da so bili vedno proti ljudstvu, trenutno se hočejo zakriti, bi pa v slučaju, da zasedejo občinske stolčke, vneto nadaljevali svoje protiljudsko delovanje.
Tem gospodom velja pregovor, ki pravi: «Volk menja dlako, navade pa ne»! Naše ljudstvo pozna prav dobro ta pregovor, še boljše pa pozna te volkove, ki so si za volitve oblekli ovčjo kožo. Toda vse je zaman: novi plašč, ki so sj ga nadeli ne utegne zakriti njihove umazane preteklosti.
LJUDSKI ODER - TRST
Maksim Gorki:
MATI
drama v petih dejanjih predstava
V ZGONIKU
na prostem
četrtek, 16. junija ob 20.30
V DOLINI
na prostem
petek, 17. junija ob 20.30
Povsod veljajo ljudske cene:
Sedež .... ff)0 Ur Stoj Uče- ...	50 ,,
Za dijake in člane prosv. društev stojišče 40 lir
Člani Ljudskega odra, ki nastopajo v drami «Mati» na gostovanju v Zgoniku, se odpeljejo jutri (čertek) ob 17.30 izpred Evangeljske cerkve.
Ljudski oder v IMavjah
V soboto 11. t. m. je gostovalo pri nas gledališče Ljudskega odra ki je priredilo na Čokovem dvorišču Gor. kijevo «Mater». Kljub grozečemu slabemu vremenu in dežju se je zbralo mnogo ljudi ki so napolnili obširno dvorišče. Igra je zelo ugajala saj so bili igralci ob odprtem odru večkrat prekinjeni z odobravanjem in ploskanjem. Uspeh je bil kot ga Plavje menda še niso doživele. Želimo si čimprejšnjega gostovanja.
TEŽKA NESREČ A V ILVA
Preminul je tov. Sanabor
Včeraij ponoči je preminul v tržaški bolnici tov. Sanabar Oliviero, bivajoč v. ul. Costalunga 338, ki se je pred dnevi ponesrečil pri delu v tovarni ILVA.
Tov. Sanabar je bil bodisi med delavstvom v ILVI, kakor tudi na terenu poznan kot požrtvovalen aktivist na sindikalnem in kulturnem polju. Ze leta 1042 je pristopil v OF, kjer je vidno aktivno deloval S svojim požrtvovalnim politič. nini delom in s svojo predanostjo delavskemu razredu si je pridobil med delavci globoko spoštovanje in priznanje tako, da je bil leta 1945 sprejet v Komunistično partijo,
Težko prizadeti družini izraža celica KP «Gherlani - ILVA» iskrc-on sožalje katerejnu se pridružuje tovarniški odbor ILVE in uredništvo «DELA».
Izidi v posameznih volivnih sedežih
(Nadaljevanje s 1. strani)
Volišče 195 - (Katinara 8): KP 365, DC 81, PRI 10, PSVG 25, PLI 1, LF 24, BI 6, FN 84, SNL 12, TL 21, BT 17, MSI 7.
Volišče 196 - (Istrska ulica 153): KP 345, DC 148, PRI 13, PSVG 42, PLI 4, LF 39, BI 4, FN 57, SNL 31, TL 10, BT 18, MSI 21.
Volišče 197 - (Sv. M. Magdalena Spodnja 306): KP 232, DC 259, PRI 23, PSVG 65, PLI 11, LF 6, BI 19, FN 64, SNL 7, TL 14, BT 21, MSI 41. Volišče 198 - (istrska ulica 143): KP 254, DC 222, PRI 17, PSVG 62, PLI 10, LF 3, BI 14, FN 46, SNL 1, TL 7, BT 10, MSI 23.
Volišče 20	- (Reška cesta 99):
KP 344, DC 99, PRI 8, PSVG 31, PLI 1, LF 12, BI 3, FN 48, SNL 7, TL 11, BT 8, MSI 9.
Volišče 209 - (Katinara): KP 114, DC 190, PRI 29, PSVG 42, PLI 3, LF 16, BI 29, FN 51, SNL 18, TL 20, BT 14; ,M5I 41.
Volišče 226 . (Vrdela):	KP 317,
DC 172, PRI 19, PSVG 46, PLI 9, LF 22, BI 17, FN 52. SNL 11. TL 15, BT 23, MSI 32.
Volišče 227 - (Vrdela):	KP 259,
DC 188, PRI 28, PSVG 33, PLI 2, LF 16, BI 24, FN 56, SNL 26, TL 11. BT 18, MSI 28.
Volišče 228 (Sv. Ivan): KP 321, DC 115, PRI 12, PSVG 41, PLI 0, LF 57, BI 9, FN 58, SNL 17, TL 5, BT 10, MSI 8
Volišče 229 - (Verdela): KP 125, DC 303, PRI 47, PSVG 33, PLI 13, LF 17, BI 24, FN 35, SNL 19, TL 11, BT 22, MSI 46.
Volišče 230 . (Sv. Ivan): KP 236, DC 186, PRI 13, PSVG 60, PLI 7, LF 31, BI 19, FN 69, SNL 44, TL 5, BT 40, MSI 18.
Volišče 231 - (Sv. Ivan): KP 137, DC 281, PRI 29, PSVG 48, PLI 14, LF 29, BI 40, FN 57, SNL 20, TL 13, BT 37, MSI 16.
Volišče 232 - (Sv. Ivan): KP 232, DC 168, PRI 23, PSVG 33, PLI 4, LF 40, BI 19, FN 58, SNL 25, TL 18, BT 37, MSI 16.
Volišče 233 . (Verdela): KP 173, DC 248, PRI 38, PS 45, PLI 7, LF 15, BI 40, FN 55, SNL 1, TL 21, BT 30, MSI 39.
volišče 235 - (Skoljet): KP 394, DC 115, PRI 14, PSVG 29, PLI 4, LF 16, BI 7, FN 58, SNL 30, TL 10, BT 15, MSI 10.
Volišče 236 - (Verdela):	KP 158,
DC 154, PRI 37, PSVG 57, PLI 15, LF
13,	BI 34, FN 56, SNL 21, TL 12, BI 19. MSI 34.
Volišče 237 - (Skoljet): KP 159, DC 217, PRI 22. PSVG 50, PLI 2, LF 10, BI 19, FN 34, SNL 4, TL 8, BT 17, MSI 29.
Volišče 239 . (Skoljet): KP 24, DC '266, PRI 45, PSVG 45, PLI 11, LF 4, BI 38, FN 14,. SNL 6, TL 0, BT 9, MSI 75.
Volišče 242 - (Skoljet): KP 167, DC 219. PRI 28, PSVG 34, PLI 6, LF 3, BI 34, FN 50, SNL 17. TL 18, BT 35, MSI 42.
Volišče 257 (ulica Commerciale 164): KP 243, DC 151, PRI 18, PSVG 41, PLI 4, LF 72, BI 12, FN 96, SNL 26, TL 27, BT 38, MSI 20.
Volišče 263 - (Bovedo 52): KP 72, DC 166, PRI 12, PSVG 23, PLI 9, LF 39, BI 25. FN 59, SNL 13, TL 14, BT
14,	MSI 37.
Volišče 264 (Cerreto 19): KP 211, DC 72, PRI 4, PSVG 28, PLI 20, LF 55, BI 10, FN 51. SNL 17, TL 16, BT' 13, MSI 12.
Volišče 265 - (Cerreto 19): KP 106, DC 201, PRI 16, PSVG 28, PLI 10, LF 54, BI 22, FN 92, SNL 28, TL 9, BT 26, 26, MSI 18.
PLI 11, LF 86, BI 16, FN 66, SNL 92, TL 12, BT 19, MSI 18.
Volišče 275 - (Trebče): KP 449, DC 12, PRI 3, PSVG 11, PLI 0, LF 59, BI 3, FN 44, SNL 36, TL 10, BT 6, MSI 2.
Volišče 276 - (Gropada): KP 209, DC 7, PRI 1, PSVG 5, PLI 0, LF 93, BI 1, FN 27,- SNL 20, TL 7, BT 2, MSI 2.
Volišče 277 - (Bazovica): KP 199, DC 26, PRI 5, PSVG 7, PLI 0, LF 161, BI 3, FN 60, SNL 80, TL 19, BT 15, MSI 6.
ZGODOVINSKI
DNEVI
15. VI.1843 je bil rojen Edvard Grien, norveški narodni skladatelj.
15. VI. 1867 je bil rojen Ivan Grohar, slovenski slikar. Umrl je 19. IV. 1911.
17. VI. 1882 je bil rojen Igor Fi ^ Stravinski, ruski skladatelj.
17. VI. 1882 je bil rojen G. M. Dimitrov, voditelj' bolgarskega naroda in ugleden prvak v mednarodnem delavskem gibanju.
(((RADIO
TRST II.
SREDA: 13.12 Glasba po željah. 18.15 Ravel: Sonata za klavir. 18.30 20.12 Vokalni koncert - Lavrenčič.
21.00	Razgovori pred mikrofonom!
22.00	Lato: Španska simfonja op. 21 za violino.
ČETRTEK: 12.10 Melodije slovanskih narodov. 18.00 Glasbeno predavanje. 18.30 Slovenska folkrori-stična glasba. 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Radijski oder: 22.30 Večerne melodije.
PETEK: 13.12 Glasba po željah: 18.40 Šramel kvintet. 19.00 Angleščina po radiu. 21.00 Mojstri besede, Izvajajo člani radij odra. 23.00 Uspavanke.
Gospod župan
naj se nikar ne razburja
Nosilec kandidatne listg Slovenske demokratske zveze za Nabre žtno g. Carii-Kralj Otto — sedanji župan Nabrežine jr. zelo razburjen, ker so ga na zborovanjih SIAU govorniki ostro kritizirali, češ da »i zida hišo. On hoče podtikati, češ, da so govorniki namigoval; na občinske račune in sleparije, kar Pa ne odgovarja resnici. Dejstvo je le, da si g. župan zida novo hišo
Volišče 266 - (Cerreto 19): KP 172,1 kar si ljudje, ki živijo od svojega DC 169, PRI 13, PSVG 29, PLI 7, LF, 1 dtia ne morejo privoščiti. Vsi po-41, BI 12, FN 77, SNL 46, TL 12, BT 14, MSI 24.
Volišče 267 - (Sv. Križ 217): KP 265,
DC 61, PRI 8, PSVG 19, PLI 2, LF 39,
BI 3, FN 58, SNL 54, TL 7, BT 12,
MSI 8.
Volišče 268 (S. Križ 217): KP 311,
DC 43, PRI 5, PSVG 13, PLI 2, LF 45,
BI 6, FN 59, SNL 46, TL 4, BT 6,
MSI 7.
Volišče 269 - (Prosek 122): KP 252,
DC 69, PRI 6, PSVG 6, PLI 3, LF 159.
BI 8, FN 55, SNL 72, TL 6, BT 5,
MSI 8.
Volišče 270 . (Grljan): KP 36, DC 98, PRI 9, PSVG 14, PLI 9, LF 9, BI 9,
FN 7, SNL 4, TL 2, BT 7, MSI 11.
Volišče 271 - (Kontovelj): KP 350,
DC 20, PRI 2, PSVG 5, PLI 0, LF 87,
BI 0, FN 36, SNL 30, TL 10, BT 5,
MSI 5.
Volišče 272 - (Opčine-Konkonel):
KP 250, DC 184, PRI 14, PSVG 33,
PLI 9, LF 62, BI 10, FI 68, SNL 62,
TL 16, BT 13, MSI 35.
Volišče 273 - (Opčine-Konkonel):
KP 235, DC 138, PR 19, PSVG 28,
PLI 7, LF 67, BI 10, FN 83. SNL 84,
TL 18, BT 21, MSI 18.
Volišče 274 - (Opčine-Konkonel):
KP 130, DC 207, PRI 17, PSVG 18,
slušalci na zborovanju so priča temu zato je zaman vsako zavijanje kandidata «dolarske zveze».
Sicer pa imamo za nosilca te «krščanske liste» zgovoren primer njegove «človekoljubnosti» in skrbi za občane.
Meseca aprila t.l. so se. zgasili na občin; tov. Košuta Justo (star 70 let), Kinkeia Ivan (66 let) in Per-tot Anton (73 let) ter zaprosili zU* pana Kralja, da bi jim preskrbel kako zaposlitev pri občinskih delih. Takrat jim je sicer obljubil, da bo ustregel njihovim potrebam. Ko sta šla star.ška drugič do župana se je izgovarjal, da ni VU še nakazala denarja za javna dela. Ko sta se Pa trat j iti zglasila pri «človekoljubnemu» g. županu jim je ta človek ki je danes nosile tiste liste katere program je «krščanska ljubezen, človekoljublje itd». — surovo zabrusil v obraz, češ, da če bi se on nahajal v njuni koži, bi sC ustrelil. Take odgovore ni dajal niti prosluli fašistični župan Broveda-ni. Iz gornjih besed gospoda župana pa prida lahko vsak človek do zelo poučnih zaključkov. Evo Gu-bezen in skrb do potrebe ljudstva!
Agnelettovci so lahko ponosni na take nosilce njihove liste, to je n* ljudi ki se brigajo izključno za svoje koristi, dočim so jim potrebe prebivalstva.... deveta briga.
To si bodo nabrežinci prav dobro zapomnili tn 19, junija tudi dali svojo sodbo. Gospod župan ” kandidat SDZ pa naj sq nikar zato ne razburja. — vo-populi vn dei-
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchi 6 Dovoljenje A.I.S.
TAKO BOMO GLASOVALI V PODEŽELSKIH OBČINAH
D v nedeljo 1». i.m. ooao v podeželskih občinah Anglo-ameri-škega področja STO upravne volitve. Volitve se bodo pričele ob 6. in končale ob 21. uri.
Pojdi volit tekom dopoldneva, da ne bo preveč drenja popoldne ali zvečer.
Na katerem volišču boš glasoval, je označeno na tvojem volivnem potrdilu.
2)	Za glasovanje je neobhodno potrebno volivno potrdilo, na katerem se morajo podatki točno ujemati s podatki osebne izkaznice.
3)	Glasovati mora vsakdo osebno. Le v primeru telesne nezmožnosti (Slepota, paranucnosi ita)
more z dovoljenjem predsednika vollvne komisije oddali volivec svoj glas potóm zaupnega volivca, mora pa pri tem biti sam prisoten. Ce Je v portdilo nezmožnosti potrebno zdravniško spričevalo, ga volivec prejme brezplačno pri občinskem sanitetnem uradu.
NA VOLIŠČU 4) Vstopi v sedež volišča, predstavi se predsedniku urada z osebno izkaznico ali s kakim drugim dokumentom s fotografijo, ki je bil Izdan od javno-upravnega urada na pr.: pokojninska knjižica. Zavoda za javno skrbstvo, poštna izkaz-
nica, potni list, železniška izkaznica, orožni list, izkaznica za vožnjo avtomobila, izkaznica strojevodje itd. Najpriporočiljivejše je predložiti osebno izkaznico, ki je ponaj-večkrat najnovejši dokument. Ce Je še nimaš, imaš še vedno čas, da si jo nabaviš pri anagrafskem uradu.
Nato izroči preaseaniKu sedeža svoje volivno potrdilo.
5)	Predsednik odreže kontrolni odrezek od votivnega potrdila in ti nato izroči preganjeno glasovnico in kopirni svinčnik.
PREGLEJ GLASOVNICO GLASOVNICA MORA IMETI:
Pečat votivnega .sedeža, podpis e-nega skrutinarja in odrezek označen z zaporedno številko. Ne sme biti niti umazana, niti kakorkoli označena. Kakršenkoli znak uniči glasovnico.
6)	Vstopi v kabino za glasovanje. Dobro preglej ali je glasovnica pravilna pazi, da Je ne zamažeš, označiš ali natržeš. Zenske naj posebno pazijo na rdečilo za ustnice; (najma-lenkostnejši znak uniči glasovnico).
Ce si prejel umazano, natrgalo ali označeno glasovnico ali sl Jo sam nehote pokvaril (zadousluje najmanjše znamenje), jo zopet pregani, ne da bi Jo zalepil, stopi k
predsedniku In Sl DAJ IZROČITI DRUGO GLASOVNICO.
KAKO BOS GLASOVAL
KO SI SE UVERIL, DA JE GLASOVNICA V POPOLNEM REDU POIŠČI V MILJSKI OBČINI FRAU-SINOVO GLAVNO (to Je prvi znak na levi strani glasovnice) V OBČINAH DOLINA, DEV1N-NABREZI-NA, ZGONIK IN HEPENTABOR PA ZNAK SIAU TO JE ZVEZDA OBKROŽENA S KLASJEM IN KO-LESOM.
ZAČRTAJ PREKO NJEGA ZNA-MENJE KRIZA, kakor Je razvidno na sliki.
NAPIŠEŠ NA DVE ČRTI OZNAČENI NA GLASOVNICI (PREFERENCI) za komunistične kandidata v Miljski občini ter kandidate SIAU v ostalih štirih vaseh s tem, da napišeš IMENA ali pa tudi samo ZAPOREDNO ŠTEVILNO, s katero so dotični kandidati označeni na naših kandidatnih listah.
NE DELAJ N1KAKEGA DRUGEGA ZNAKA NIKAKIH GUB ALI PISANJA, KER BI S TEM UNIČIL GLASOVNICO.
7) Ko si začrtal znamenje križa preko volivnega znaka (v Miljah Frausinova glava, v ostalih občinah znak SIAU, zvezda obkrožena s kla-
'~i in kolesom) ter zapis?.! mo-nretoT-’-t prc-i”! "tosov* co po označenih črtah, ovlaži z
te», um na i.aiu. robove in »o zalepi.
VRNITEV GLASOVNICE 8) Sopi iz kabine in izroči predsedniku zaprto glasovnico ter svinčnik. Predsednik bo odtrgal z zapo-
redno številko označeni odrezek in spustil V TVOJI PRISOTNOSTI glasovnico v žaro, medtem, ko bo zoen oo sKrutinatorjev potrdil s podpisom v volivnem imeniku, da si glasoval.
Ko si vse izvršil, si opravil svojo dolžnost in se torej odstraniš z volišča.
V Miljah
V Nabrežini, Dolini, Zgoniku, Repentabru
noBiim unii miomu 1 rnižELSiiH litim
V GEI RT t H. 16 JUNIJA
*u kudu trilla volitila zborovanja in ljudski: tosulicc v nasici dnjlh vaseh!
V	BOLJUNCU ob 16. govorita
Vittorio Vidali in Marija Borimiif: - Marina
Predseduje Lovrlha Dušan.
Na veselici sodeluje godba «Rinaldi».
Iz avtobusne postaje bodo vozili avtobusi ob 12, 12.30, 13, 13.30, 14.30, 15, 16.30, 18.30, 19.20. Iz trga pri Sv. Ani od 14. ure dalje vsake pol ure. Do 20. ure vožnje tja in nazaj vsake pol ure.
V	VELIKEM REPNU ob 16. govorita.
Casa1! Marija - Rarlota in Gomitai; Vrano
Predseduje Lazar Jozlp.
Avtobusi bodo vozili Iz avtobusne postaje vsake pol ure, pričenšl ob 14. uri.
V ZGONIKU ob 15 govorita
Calmine Slatta - Kotni in Vogassi Giusii|i|io
Predseduje Pegan J.
Avtobusi bodo vozili iz avtobusne postaje vsake pol ure, pričenši ob 14.20 uri.
V	NABREŽINI ob 16.30 govorijo:
Gaildi Giuseppi:, tajnik KVi pokrajini: Vallava
A do Slavec in Vera žužek. Predseduje Markovič Alojz-Zvonko. Na veselici sodeluje pevski zbor «Kola».
Vozni red vlakov za Nabrežino-bivio ob 12.10, 13.10 (Nabrežina postaja) 14.10, 14.55, 16.30. Vlaki iz Nabrežine-bivio ob 18.37, 20.20, 21.29, 22.02, 23.14, 0.19. Za skupine 50 30»; popusta na vožnji. Za skupine 200 oseb 40% popusta.
Iz avtobusne postaje odhod avtobusa za Nabrežino ob 15. uri.
V	MILJAH ob 16. ljudska veselica, ki se bo vršila v Ljudskem
domu.
Ob 18. zborovanje na trgu Marconi. Govorila:
senator Vin. Cavallari in Hnnmtif: Marija-Marina Predseduje Prodan Karel. Urnik parnikov, iz nabrežja Velikega trga ob 12.45, 14.30 in 18.20.
PETEK 17. junija
PETEK 17. JUNIJA
V	DOLINI ob 20. govori Gombač Franc. Sledi predstava dra-
me «Mati».
V	SAMATORCI ob 19. govorita Gerlanc Anton in Kante Ivan.
V	SALEZU ob 19. govorita Malalan Henrik in Pirc Alojz.
V	TRNOVCI ob 20. govorita Bogateč žarko in Košuta Albert.
V	PRAPROTU ob 20. govorita Mokole Ludvik in Sulčlč Vir-
gili!.
V	PREČNIKU ob 20. govori Vera Žužek.
V	SEMPOLAJU ob 20. govorita Bidovec Siane in Pertot
Franc.
V	SESLJANU ob 20. govorijo: Ferlan Oscar, Slavec Ado in
Mervič Vladimir.
V	MAVHINJAH ob 20. govorita Rijavec Mira in Tretjak
Zoran.
V	CEROVLJAH ob 20. govorita Sulčič Ivka in Caharija
Ivanček.
V	DEVINO ob 20. govorijo:	Gasparini Leopold, Markovič
Alojz in Legiša Zorka.
V	STIVANO ob 20. govori Spanger Leopold.
V	MEDJEVASI ob 20. govorila Perčič Bogoljub in Peric
Amlet.
ZA LJUDSKO OBČINO, ZA MIR IN DEMOKRATIČNE SVOBOŠČINE
Za demokratično in samoupravno občino;
za narodno enakopravnost; za razvoj tujskega prometa
za zaščito in pomoč kmetijstvu;
za obnovo kamnoseške industrije;
za pravično obdavčenje pod kontrolo občanov;
za razvoj šolstva in kulture;
za dostojno socialno skrbstvo
bomo glasovali tako:
. t
Guštin Guštin
Guštin
Ivan
Gulič Štefanija por. Škabar
Vin ,n 3’ r°J- v Repentaboru, 4. pok. Andreja, roj. v Repentaboru, 2. Hkem d4, kamn°sek, bivajoč v Ve- V. 1907. delavec, bivajoč v Velikem je	Repnu št. 10. Kot borec NOB Repnu št. 3. Za časa nemške oku-
den ' °d sovražnika zajet in odve- pacije je bil interniran v Nemčiji, hodu ‘allorišče v Nemčijo. Po osvo- Po osvoboditvi sc udejstvuje v de-n , Je vstopil v JA. Sodeluje mokratlčnih organizacijah.
1 demokratičnemu gibanju.
Ravbar Ravbar Anton
Slika je original iz koncentracijskega taborišča.
roj. v Repentaboru, 27. od Josipa, roj. v Repentaboru, 29. mehanik, bivajoč na Colu V. 1905, kamnosek-delovodja, biva-',ei»vec rmden antiIa$lst in pošten Joč v Velikem Repnu št. 28. Za ča-• Ul* Je interniran v Nemčiji sa osvobodilne borbe je bil interniran v Nemčiji. JC zaveden in pošten delavec.
pok. Andreja, roj. v Repentaboru, 4. X. 1905, gospodinja, bivajoča v Velikem Repnu št. 19. Med NOB Je bila marljiva aktivistka OF v vasi. Danes sodeluje v vrstah ASI2Z.
od Josipa, roj. v Repentaboru, 18. I. 1915, delavec, bivajoč v Velikem Repnu št. 3. Borec JA. Po demobilizaciji vseskozi predan delavskemu gibanju.
Kakor so glasovale slovenske vasi v tržaški občini glasujte iodi vi
proti starim prevarantom in izkoriščevalcem za program SIAU
od Josipa, roj. v Repentaboru, 7. XI. 1902, kamnosek, bivajoč na Colu št, 26. Zaveden in pošten delavec. Bil borec NOB.
pok. Josipa, roj v Dutovljah, 21. I. 1902, kmetica, bivajoča v Velikem Repnu št. 62. Za časa osvobodilne borbe je aktivno delovala v organizaciji OF. Po osvoboditvi deluje v vrstah ASIZZ na vasi. Pri« ljubljena zlasti med ženami na vasi;
Barič Marija	Škabar
por. Škabar Emil
ZA OBČINO REPENTABOR
Lazar
vr
Škabar
Anton
Škabar
Ivan
Vm fyana’ r°J- v Repentabru, 1. pok. Franca, roj. v Repentaboru 18. od Ivana, roj. v Repentaboru, 29. 6. 1909, kmet, bivajoč v Velikem
j*onu št. 60. Dosleden borec za XI- 1905, mizar, bivajoč v Velikem 1922, kamnosek, bivajoč v Velikem Dr*Vice delovnega lludstva Za časa _
°svobodilne borbe Je bil interniran	Repnu št 78,	Za	£asa nemške	oku'	RePnu	št-	1-	Bil	je	borec	NOB.	Po
“dejstvuje v^ntRašističnih^orgam0	Paci^c	bil	interniran v	Nemčiji,	demobilizaciji	se	udejstvuje	zlasti	v
Predvsem na sindikalnem Dosleden antifašist in borec za de-	delavskem gibanju.
■Ju. Sedaj je predsednik ES v	,
”*Mntaboru. Poznan je tudi kot	lavske	Pravice.
živa dcn ,n sP°soben gospodar, u-a veliko zaupanje in spoštovanje vaščanov.
Repentabrshi občani!
To ie vaš znak !
Purič
Bario
Guštin Josi
Guštin
pok. Antona, roj. v Repentaboru, pok. Josipa, roj. v Repentaboru, 17. pok. Antona, roj. v Repentaboru, 27. VI. 1915, kamnosek, bivajoč y l, 1896, klesar, bivajoč na Colu 1. 9. 1905, uradnik, bivajoč v Veli-Velikem Repnu št. 8. Bil je borec št. 19. Za časa osvob. borbe je bil kem Repnu št. 14. Bil borec NOB NOB, kjer je bil tudi ranjen. Po aktivist OF v vasi, kjer še vedno in dosleden antifašist, predan de. demobilizaciji se udejstvuje v de- sodeluje y aemoKraticnin organi- mokratičnemu delavskem gibanju; mokratičnem delavskem gibanju.	zacijah.
DRAGINJA uničuje malega potrošnika
Tekma cen in delavskih ter uradniških plač S* BIS
V tekmi cen predmetov široke potrošnje in delavskih in uradniških plač, tečejo cene hitreje kot plače. Medtem ko je bila 1945. leta razdalja 60 korakov, je danes razdalja
100 korakov. Draginja sc je povečala v štirih letih po vojni za 40%.
Stroški za hrano
Najemnina
Luč, kurjava.
Celokupni življenjski stroški /a petčlansko družino (najemnina, prekrana, obleka, luč in kurjava, razno)
1945	1946	1947	1948	1949
7.745	15.400	18.188	21.079	23.183
200	177	283	340	465
1.300	1.109	964	1.714	1.636
9.955	23.306	25.821	32.130	34.318
V štirih letih po vojni so cene predmetom široke potrošnje stalno restie
Kruh
Testenine
Slanina, mast
Zelenjava
na živilske nakaznice prosta prodaja_______
na živilske nalt. prtisla prodaja
na živilske nakaz. prosta prodaja
1945 1946 1947 1948
21
140
28
97
22
118
68
515
24
135
30
167
117
633
48
216
61
262
80
638
1949
82
154
96
143
po .
volitvam
120
J54
145
636
635
Vedno več je brezposlenosti in bede, ki vodita v propast družine in mladino
Proti draginji in bedi, proti starim izkoriščevalce!!1 bomo glasovali za priigram in kandidate SIM) v občinah
Da se konča beda volimo FRMJS1M