St. 182 List ishftja vsaki 3 m«»ec« L 21 L 6^50 vt. — P y lir oko« ti 1 kok>n. Stic«, zahvale, (G. a V Trsta« t hmk, 1 avgust« 1927. Htvflka S0 e«ni Letnik Lil Nmrotafaai m I mn Uto L 75.—^ ▼ inoMnitra at — Oglunina m I wam prostora la obrtna oglas« L 1.—, 1.50, oglas« denarnih sarodor l. prvi strani L 2. - EDINOST UndoMvo in npravnifttroi Trst (3), ulica S. Fraacasco d'Assisi 20. Te-Uos 11-57 Dopisi naj sa poKlfajo Izključao ur«đniitw, oglasi, rekla« maci)« in đ«aar pa opramUtru. Rokopisi a« ne vračajo. Nefrankiraaa pisaa sa no sprafcnafo. — Last, saloiba in tisk Tiskarna «Edtoo«t», Poduiadniitvo v G « r i c i : ulica Giom* Carduaci it 7, L n. — Telci. H. 327, Glavni in odgovorni uradniki proL Filip Peric. Avstrija po dunajski vstaji DUNAJ, 29. julija 1927. Danes se v Avstriji mnogo govori o organizaciji, ki se imenuje Heimatswehr (Domobranstva}. To so oborožene organizacije, ustvarjene na patriot i čni podlagi ter naperjene proti socialni demokraciji in njenim organizacijam, ki razpolagajo isto-tako z bogatimi zalogami orožja, katero izvira iz nekdanjih vojaških skladišč in Se izza časa poloma nekdanjega avstrijskega cesarstva. HeiTnatswehrovci so nastopili prvič javno ob času nedavne splošne stavke in znanih krvavih dogodkov, ki so se odigravali na Dunaju in katerih žrtev je postala krasna justična pa-,lača z enim delom svojega važnega arhiva. Vse časopisje me->ščanskih strank poveličuje sedaj organiz. Heimatswehr kot činitelja, pred katerim so se morali socialisti ukloniti ter prekiniti splošno stavko, železničarjev. Socialistični listi sa seveda na drugi strani prizadevajo z vsemi silami, da bi ponižali in zmanjšali pomen Heimwehra ter zaključujejo svoje polemične članke s trditvijo, du je to gibanje popolnoma brezpo-membno. Kar se tiče vlade dr. Sefpela, se tudi opaža, da posveča Heiinatswehi u v zadnjem času mnogo pozornosti. Objektiven opazovalec astri j-skih razmer po dunajski vstaji ne more d objavljeno, da smatra predsadnik Coolidge poslednji predlog Velike Britanije na ženevski konferenci o o-mejitvi pomorskega oboroževanja za Združene države nesprejemljiv. Ta predlog bi namreč dovedel le še do povečanja pomorskih sil prizadetih treh drŽav. Precfcsednik Goolidge je mnenja, da bi se dal doseči še lesila objaviti šest mesecev prej. Na tej konferenci pa se mora dognati, Če je mogoča kaka iz-prememba določil o tonelaži kri-žark. Ako se to dožene, se ta iz-prememba Izvede v obliki medsebojnega sporazuma. V slučaju, pa da bi se na tej konferenci ne mogel doseči sporazum, tedaj sme vsaka izmed prizadetih sil predlagati, naj se pred-stoječa pogodba razveljavi. Ta predlog morata sprejeti ostali velesili tekom {enega leta, pestem ko sta predlog prejeli. V takem slučaju bodo prenehale biti v veljavi vse določbe pogodbe same.» «Times» k tej svoji vesti m dodal nobene opazke. In je sedaj težko predvidevati, če bodo to klajvzulo v Ženevi sprejeli kot poskus, da se razreši težavni položaj, v katerem se konferen vedno sporazum, toda jasno je, da ta sporazum ne more teme- t ca nahaja, ljiti na britanskem predlogu, po' , T . katerem bi si morale ZdAižene ,/10KIG' j*1: kjer je sedaj politika radi poletnih počitnic potisnjena v o-zadje, si tudi na Japonskem zelo nasprotujeta stališči vlade in tiska glede ženevske konference. Japonski pomorski in vlajd- države zgraditi le še večje brodov je, kot mislijo, da bi bilo zanje potrebno. Predsednik je dejal, da so predlagale Združene države sklicanje ženevske konference z namenom, da se res omejijo o-boroževanja. Njihova želja pri tem jo bila, da bi mogle s to omejitvijo prizadete države znižati svoje izdatke za pomrosko oboroževanje. Izjavil je, da bi bilo velikega pomena, če bi med narodi vzniki a težnja po miru in sporazum ljenju S tem bi bilo onemogočeno vsako tekrm> vanje v pomorskem oboroževanju in bila olajšana bremena, ki bi si jih morale naložiti tako Združene kot ostale države. Predsednik je izrazil nado, da se bo sporazum na ženevski konferenci dosegel, dejal pa je tudi, da ne ve, kaj bi storila ameriška vlada v slučaju, da bi se konferenca neuspešno zaključila;. Menil je, da bi ostale velesile v istem položaju, kot so sediaj. In Združene drŽave se še niso odločile, ds bi, kar se tiče ^morske obrambe, zgradile toliko ladi?, da bi v tem oziru dosegle Anglijo. K tem svojim izjavam je pred-*kiik Goolidge dodal, da si je ustvaril to svoje stali&če le na podlagi vesti, ki jih je črpal iz listov, ker doslej o konferenci Se ni dobil nikakih drugih informacij. Vest, ki jo je objavila agencija «Eschange», pa pravi, da je ameriški državni tajnik Kellogg včeraj zahteval, «naj se plenarna seja ženevske konference, ki bi se bila morala vršiti danes, preloži.» To vest je potrdil tudi poročevalec londonskega «Timesa» v Ženevi. In res je včeraj zjutraj ameriški poslanik v Ženevi Glbson pt^setil admirala Bridgemana in vis-kompta Išjija, da se ž njima sporazume glede preložitve plenarne seje do četrtka, č*š da bo ameriška dclegacija v tem času skrbno pretehtala angleški predlog. «TMmesu» je bilo sporočeno iz Ženeve, da se je na pobudo a-merfške delegacije sestavila sle-deča klavzula politične narave: «V slučaju, da bi pred 31. decembra 1936. vsaka izmed prizadetih strank smatrala, da se je katerakoli izmed njih približala tonelaži, ki je bila določena za križarke, v toliki meri, da bi bilo treba določila o tonelaži kri žar k spremeniti, tedaj ima ob začetku omenjena prizadeta stranka od 31. januarja 1931. dalje pravico sklicati konferenco prizadetih velesil. Ta svoi namen mora omenjena ve- ni krogi so še vedno prepričani, da je položaj konference mogoče rešiti in da se bo konferenca na fvse) strani ugodno zaključila. Na drugi strani pa izključujejo japonski listi' vsako možnost uspešnega zaključka ženevske konference. In so v tem docela prepričani. Izjnse dr. MarlnKoolfa o položaju v demokratski stranki tn o »Jenih odacš&jih z vladnimi radikali POŽAREVAC, 1. (Izv.) Včeraj se je zunanji minister dr. Ma-rinkovič mudil v Požarevcu. Ko so tamkajšnji pristaši demokratske stranke zvedeli za njegov prihod so se v velikem številu zbrali v «Grand hotelu» in ga naprosili, naj jim pojasni politični položaj. Dr. Marinko^ vić je tej želji ugodil in imel daljši govor. V svojem govoru je naglasil, da vlada v demokratski stranki popolna sloga in da so vesti časopisja o nespo-razumljenjih vse preveč pretirane. Šlo je za nesoglasja glede taktike, ki pa so sedaj spet docela poravnana. Frakcij, na katere delijo izven stranke stoječi listi demokratsko stranko, ni. Demokratska stranka stoji trdno na strankinem programu. V vodstvu stranke vlada prepričanje, da je napočil čas, ko mora demokratska stranka prevzeti državno krmilo popolnoma v svoje roke in sprejeti vso odgovornost za dobrobit in razvoj države. Dogovori, ki so bili sklenjeni o priliki sestave vlade z radikalnim delom vladne koalicije, se izvajajo sicer zelo počasi in so radi tega Že ponovno nastala nesporazumi jenja, vendar pa je treba potrpeti. Glavni odbor Jugoslovenske demokratske stranke se sedaj ne bo več sestal, ker za to ni nikake potrebe in so vsa perečn. in sporna vprašanja v stranki docela sporazumno razrešena. O nadaljnji taktiki pa se bo sklepalo šele po končanih volitvah, ker je treba počakati na izid volitev, da se stranka lahko odloči za svoje nadaljnje delovanje. BEOGRAD, 1. (Izv.) Danes popoldne je posetil j ugoslovenskega zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča francoski poslanik v Beogradu Darde, ki je ostal pri njem v nad enournem razgovoru. ZAVOD Da.eenCIAA-FtMtni TBSTMA-KNIZI 2» TILINT.4fr05 0ro«AVLJSr«je-2AJAMČ£MOVTDeM DNEH n»*njA-v LMro^itBjtMn aoHn-M^sttufU! to i?,i5ir. S [ttiamUKiiui!iuMf!iijuuiii:iiniuittimra Zsna bag na bo Imenovan za albanskega pcslauika v Beogradu? BEOGRAD, 1. (Izv.) Kakor zatrjujejo v jugo«lovenskem zunanjem ministrstvu, namerava albanska vlada imenovati za svojega poslanika v Beogradu spet prejšnjega poslanika Zena bega. Temu imenovajiju pa se baje protivi jugosiovenska vlada, radi česar naj bi bila prišla albanska vlada v zadrego, er nima za to mesto nobene druge pripravne j še osebnosti. Zena beg bo baje imenovan za albanskega poslanika v Parizu. Mladoletna vlomilca v škofijsko semeniččo — prijeta ZAGREB, 1. (Izv.) Pred par dnevi je bil izvršen vlom v škofijsko semenišče v TuŠkanču. Policija je izsledila kot vlomilca mladoletna fanta Ni kolo Raš-kiča z. Like in elektrotehničnega pomočnika Štefana Stabana. Policijske poizvedbe so dogna^ le, da sta oba nevarna vlomilca, ki ju zasleduje sodišče tudi radi vloma v poštni urad v Ravnici, kjer sta razbila poštno blagajno s sekiro in odnesla 1800 dinarjev gotovine. IzJbub grškega zun. ministra 0 grški zunanji pcHHkl in «bal- kmiskcm Lc-cama» ATENE, 1. O priliki nekega bankota je grški zunanji minister Mihalakopulos podal več pomembnih izjav o grški notranji, finančni in zunanji politiki. Med dragim je glede grške zunanje politike dejal, da jc miroljubna. Grčija kloni pogodbam, ki jo obrezujejo, zahteva pa tudi upoštevanje svojih interesov. Grška republika si želi miru in pri jate/l j stva z vsemi1 svojimi sosedi, še posebej pa z državami na Balkanu. Vendar pa je bil zunanji minister Mi-halakopulos mnenja, da bi kaka pogodba med balkanskimi državami ne imela nikakih u-spehov. Saj nimajo po njegovih mislih nlkakega skupnega interesa med nj'imi in bi bilo zelo težko spraviti vse te različne smeri v medsebojno zvezo in jih strniti v eni sami pogodbi. Dejal je, da bi bilo bolj pametno priti do istega/ cilja potom več različnih oogodb. Vendar pa je dodal, da o tem ne odloča samo Grčija. Medsebojni mir in gospodarski odnošaji pa zagotav- 1 i p io že sedaj popolno enakost med vsemi balkanskimi državami. Ameriške in nemške koncesije v Rusiji MOSKVA', 31. Podpredsednik glavne koncesijske komisije v sovjetski Rusiji Sandrov jo izjavil, da se vršijo v poslednjem času med rusko clržavo in nekaterimi velikimi »ameriškimi tvrdkami pogajanja o koncesijah, ki naj bi jih slednje prevzele. Te koncesije bodo prekašale vse, kar jih je sovjetska Rusija podelila inozem-cem. Obenem pa se bližajo svo-iemu zaključku pogajanja o celi vrsti koncesij, ki jih bo sovjetska vlada, dovolila nemškim industrijskim podjetjem. Protikomunističen incident v Franciji PARIZ, 1. V Saint Quintinu je prisostvovalo odkritju spomenika {padlim vojakom več ^tisoč ljudi. Gruča komunistov pa je hotela povzročiti nemire in je izzivala mamifestante. Ljudstvo se je razburilo in je komuniste obmetalo s kamni. Policija je rešila izzivače. Sedem jih je obležalo ranjenih. Drugih pet ljudi pa so stražniki aretirali. Železnlika nesreča v Argentini jI PARIZ, 1. Iz Buenos Airesa so dobili francoski listi poročila o težki Železniški nesreči, ki so je pripetila blizu E1 Gastillo. Trčila sta se tovorni in osebni vlak. Nesrečo je povzročil baje neki premikač. Bilo je 25 mrtvih in mnogo ranjenih. II. «EDHfOST» V Trste, dne 2. avgusta 1927. Žrtve povodnjl v Indiji 59 mrtvih PARIZ, 1. Tukajšnji liflti so dobili včeraj prve vesti o katastrofi iz Barode, ki Je bila skoro yes pretekli teden popolnoma ločena od sveta. Glasom teh vesti 00 se vode vlile skozi prelom nasipa barodskega jezera na severu mesta. Neka brzojavka se glasi dobesedno: «Prebili smo Štiri strašne dneve. Mesto in njegova okolica, vse je bilo pod vodo. Vendar število žrtev ni preveliko. Kvečjemu petdeset o-seb je utonilo ali na kak drug način izgubilo življenje. Položaj se naglo boljša.« Guatemaiski poslanik v Wa-sliingtonu na zagoneten način ranjen \VASHINGTON, 31. Poslanika republike Guatemala v Wa-shingtonu F. S: Latoura so našli v njegovem kabinetu, nevarno ranjenega v prsa. Njegova soproga je pri zaslišanju izjavila, da ji do tedaj o žalostnem dogodku ni bilo ničesar znano. Usoda Sacca in Vanzefttfla bo odločena v sredo NEW YORK, 31. Gubernator Massachussetsa Fuller je dejal, ■da se bo v sredo zaključila ponovna preiskava pro.ti Saccu in Vanzettitju in da potem njiju usoda bo enkrat za. vselej odločena. Prek! sod v Hankovu PARIZ, 1. 7000 k ulije v je pričelo stavkati, ker so dale oblasti aretirati ^nekega njihovega prvaka. Došlo je do spopada med policijo in stavkujočimi kuliji. Policija je moralai seči po orožju. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Ostali kuliji so se razpršili. Sedaj pa je bil proglašen preki sod po vsem mestu. Kljub temu pa se stavka nadaljuje. Žalosten porod LONDON, 31. Devetnajsti etno dekle je našlo včeraj v nekem avtomobilu smrt. Prepeljana je bila v bolnico. Bila je že mrtva, a noseča. Zato jo je kirurg operiral. Dete je bilo sicer slabotno, a so ga z umetnim dihanjem ohranili pri življenju. --—NW— Politične beležke Stari in novi Horzov Znamenita tvornica kemikalij v Horzovu na PoJjskem se smatra dandanes kot najbolj dovršeno u-rejeno podjetje v vsej Evropi. V kratkem bodo zgradili v Novem Horzovu slično tovarno pod direktnim nadzorstvom predsednika republike dr. Moščickega. Dr. Mo-Ščiski si je pridobil največje zasluge tudi za tvornico v Starem Horzovu. Sedanji predsednik republike je znal po odhodu Nemcev, ki so odnesli s seboj vse načrte, reorganizirati podjetje. Tudi za novo tovarno naglo napredujejo priprave. Do Novega Horzova je Že speljana železniška proga, zgrajenih je več začasnih poslopij in postavljeni so tudi že temelji nekaterih tovarniških zgradb. Tako se bo mogla koncem 1929. leta že pričeti gradnja tvornice same. Poljsko-nemSka trgovinska poga- ! Janja Po uradnem poročilu so bila pogajanja med poljskim ministrstvom in nem* kim poslaništvom v Varšavi prekinjena za mesec dni radi poletnih počitnic. Pogajanja se vodijo na podlagi ženevskega dogovora med ministroma Stresemannom in Zaleskim o glavnih načelih trgovinske pogodbe. Do sedaj so se Nemci in Poljaki sporazumeli glede določil, potom katerih se bodo urejevale pravice lizičnih oseb na teritoriju obeh držav. Proti Židom v Avstriji Avstrijski nacionalistični krogi skušajo poslednje krvave dunajske dogodke izkoristiti za svojo gonjo proti Židom. Njihov tisk nastoja, da izzove ponovne demonstracije in nemire, tokrat proti Židom, ki jim očita, češ da podpirajo in se družijo s komunisti in socialisti. Na Žide zvračajo celo vso odgovornost ta dunajsko re-volto. Nacionalistični listi so naravnost prenapolnjeni s protiži-dovskimi članki in pozivi, naj se tim prej obračuna ž njim*. V avstrijskih židovskih krogih ta gonja zares povzročila veliko vznemirjenje in strah. Zanimivo je, da se ravno v teh dneh ustanavlja na Dunaju nova protižidovska zveza, ki jo organizirata krščansko socialni poslanec Jerzabek in advokat Walther Riehl, ki se je proslavil kot branitelj schatten-dorfskih obtožencev. Izgledi za žetev na Bolgarskem Po obvestilu bolgar. poljedel deškega ministrstva bo donesla ifcuOoiijtt žetev na Bolgarskem o-krog 12,180.000 metrskih stoto v iita, to je za 9 odstotkov več nego lani in za 42 odstotkov ve S, kot je mafit] povprečni donoe žetev v poslednjih petih letih. Zelo povoljno je tudi stanje ječmena in ovsa. Pretep M odvetnikov pred so-dlfičem V Strlju se je dogodil pred o-krožnim sodiščem precej neobičajen dogodek: Dva odvetnika, ki si z besedami nista mogla dopovedati svojih nazorov, sta se — •tepla. Vmes je moralo poseči prisotno občinstvo. Ko sta se nekoliko streznila, ju je pa predsednik sodnega dvora obsodil na globo po 100 zlotov radi nespodobnega vedenja pred sodiščem v času obravnave. Obravnava je bila civilnega značaja. Sovjetski kino in obramba ZSSR Militaristična groznica, ki se je polastila vsega prebivalstva v Rusiji, je zasegla tudi kino. V Moskvi se že več tednov predvajata filma: «Letalska vojna s plini» in «Prva pomoč v nesreči». Ta dva 20. avgusta 1927. 2t. avgusta 1827. poteče rok za vlaganje prizivov proti likvidacijskim odlokom glede vojne odškodnine, izdanim od finančne intendante pred 21. julija 1927. Prod likvidacijskim odlokom, izdanim po 21. julija, se pa rekurira tekom tridesetih dni po vročitvi« Tisoči in tisoči nailb ljudi so dobili likvidacijski odlok pred 21. Julija. V marsikaterem izmed teh odlokov so pomote glede množit venega količnika, glede prevelikih odbitkov predujmov v denarju ali pa blagu, glede pridržkov na državnik dohodkih (provesti eraria-11) itd. Vsi prizivi morajo biti naslovljeni samo na finančno Intendant oe v Trstu in nikamor drugam. 11091 predpis! za izseljevanje Svoj čas smo že poročali, da je bil generalni komisarijat ta izse-ljeniško vprašanje odpravljen in da je njegovo delo prevzelo zunanje ministrstvo, kjer se je ustanovila posebna generalna direkcija, ki skrbi za italijanske državljane v inozemstvu. Ministrski predsednik, ki je obenem tudi minister za zunanje zadeve, je te dni določil glavne smernice za izseljeniHko politiko. Namen novih odredb je zagotoviti nadaljnje varstvo italijanskim državljanom, ki prebivajo v tujih državah, ter uvesti obenem strožjo kontrolo nad onimi državljani, ki se nameravajo podati v inozemstvo iskat dela, upoštevajoč seveda omejitve, ki veljajo za priseljevanje v posamezne države. V zmislu teh novih določb, ki stopijo v veljavo s 1. septembra 1927., bodo lahko dobili potni list za izselitev samo: 1) državljani, kateri ob izročitvi prošnje za potni list razpolagajo s pravilno delovno pogodbo, sklenjeno s tujim delodajalcem, ki z njimi ni v tesnem sorodstvu (do tretjega člena); 2) taki, ki so dobili pozivnico s strani svojih sorodnikov (do tretjega člena. Torej: od moža ali žene, sinov, stariSev, dedov, bratov, sester, stricev po očetu ali materi). Samo v izrednih slučajih dobe potni list tudi oni, ki imajo pozivnico s strani oseb, katere so z njimi v svaštvu do tretjega člena (od tastov, svakov itd.). V vsakem slučaju morajo biti listine opremljene z «vizumom» diplomatičnih in konzularnih o-blastev ter z njihovo izjavo, da se prosilec lahko priseli v tujo državo. Za delavce, ki so namenjeni v Francijo in Belgijo, se delovne pogodbe ne morejo smatrati kot veljavne, če niso opremljene z »vizumom« pristojnih francoskih oziroma belgijskih oblastev. Ce tak «vizum» manjka, se potni list ne sme izdati. Glede Združenih drŽav veljajo 6e vedno dosedanje omejitve. V Kanado se delavci lahko izselijo samo če imajo potrebno dovoljenje, izdano od kanadskega depar-tementa za zunanje zadeve in overovljeno s strani italijanskega generalnega konzula v Ottavi. Kot rečeno, veljajo te določbe samo za one državljane, ki se hočejo izseliti v svrho dela. SUfcA. Neizprosno solnce žge brez usmiljenja in izsesava zemljo da so travniki porumeneli in se listje suši. «Kaj bo, kaj bo?» se vprašuje kmet, predvsem v Istri in na Krasu, ko 4e tedne in tedne ni poštenega dežja, ki bi razmočil zem- Ijo. ^ . Pomlad je kazala prav dobro; m tudi prvi meseci poletja. Sedaj pa se zemlja že dobrih iest tednov ni namočila. Koliko truda, koliko znoja zastonj, celo krme za živino bo nedostajalo čez zimo, le trta se de nekoliko upira a do kdaj? Bog daj dežja, da se reži, kar se še rešiti da! Mov mediartkl fcomrt Iz Budimpešte poročajo, da Je bil za. madžarskega konzula v Trstu in na Reki imenovan gospod Štefan Revfczi. Konzulat je do sedaj vodil gerent Tacaas. filma je isdelala dražba «Avio-him», ki ji je šel na* roko komisarijat za ljudsko zdravje. Pri filmu so sodelovali tudi sovjetski vojaški oddelki. Prvi film priča o važni vlogi kemijske in letalske industrije za kuKurni in gospodarski preporod sovjetske Rusije. V njem se obzirno razkazuje delovanje teh industrij v dobi miru in v dobi vojne ter njihov prehod iz enega položaja v drugega. Smoter filma bi naj bil, da pouči sovjetsko prebivalstvo o pomenu in značaju bodoče vojne s plini. Drugi film «Prva pomoč v nesreči« je posvečen prvi pomoči ranjencem; film pojasnuje obenem naloge in pomen »Rdečega križaj. Poleg teh dveh filmov se predvajajo v sovjetskih kinematografih Še nekateri drugi filmi o strelnem sportu, o psihotehniki v sovjetski armadi, o napadih z zastrupljenimi plini. Pri vseh teh filmih sodeluje družba «Avh>-him». VAŽNO OBVESTILO ZA 6EHO- SLGVAŠKE DRŽAVLJANE Na podlagi dogovora med Avstrijo, Cehoslovaško, Italijo, Poljsko, Jugoslavijo in Romunsko glede vzetja kreditov in vlog državljanov nasledstvenih držav iz uprave poštne hranilnice na Dunaju je določil nedavno čehoslovaški finančni minister, da čehoslovaški državljani, ki prebivajo na sedanjem ozemlju Avstrijske republike, če niso že drugače ukrenili, lahko do 30. septembra 1927. naznanijo svoje vloge v vrednostnih listinah (na pr. rentna knjižica) radi prenosa na poš tno-čekovni urad v Pragi. Natančnejša navodila glede konkretnih primerov se dobijo na čehoslovaškem generalnem konsulatu v Trstu. •SATUBNIA* V PULI Veliko motorno ladjo «Satur-nia», katero so zgradili v Tržiču, so včeraj zjutraj privlekli vlačilci v Pulo. V velikem bazenu tamkajšnje ladjedelnice jo bodo pobarvali in izvršili še zadnja dela. Kar kih 600 specijaliziranih delavcev je v to svrho prispelo iz Tržiča v Pulo. Prvo vožnjo v Ameriko bo veliki motornik pričel 21. prihodnjega meseca. - - • • Tržaško sodišče Žepar Alcid Tagliapietra se je moral danes zagovarjati pred ferijalno sekcijo tukajšnjega kazenskega sodišča. Obtožen je, da je dne 28. julija lanskega leta v gostilni v ulici Madonna del Mare št. 2 ukradel nekemu Petru Menica iz žepa denarnico z neznano svoto denarja. Peter Monica je namreč v omenjeni gostilni zaspal. Ko ga je gostilničar zbudil, je začel vpiti, da mu manjka denarnica in naznanil meni nič tebi nič pivca Alcida Tagliapietra, ki je sedel pri drugi miti- Seveda trdi Tagliapietra, da je nedolžen. Toda Monica vzdržuje o-vadbo v vsem obsegu. Gostilničar pravi, da ni mogoče, da bi Tagliapietra okradel Moni-co, ker se mu sploh ni približal. Branil je Tagliapietro odv. Ivan Kesich. Sodišče je Tagliapietro oprostilo vsake obtožbe. Iz tržaškega življenja ŽRTVE SAMOMORILNE MANIJE Kako ja končal z življenjem star krznar - Se zastrapilaradi Izgona iz stanovanja — Obupni korak železničarja Is mlajšega tetaka V nedeljo zjutraj zarana so ljudje našli na velikem travniku nad konjskim dirkališčem na Montebellu, kakih 30 korakov od železniške proge, truplo približno 60-letnega mdUkega, ki je ležalo vznak na travi v luži strjene krvi. Starec je bil brez jopiča in je imel na prsih rano, povzročeno od krogle iz revolverja. O žalostnem odkritju so bili obveščeni orožniki, ki so se takoj podali na lice mesta, da ugotovijo dejansko stanje. Medtem se je nabralo tam mnogo radovednežev in nekateri izmed njih so spoznali v mrtvecu 62-letnega krznarja Josipa Ban, stanujočega na Pončani Št. 131. Ker poleg mrtveca niso našli revolverja, se je kmalu raznese! glas, da gre za umor. To domnevo je podpirala tudi okolščina, da pri nesrečniku niso našli ni-kakega pisanja, po katerem bi bilo mogoče sklepati, da gre za samomor. Ban je bil na Pončani dobro znan in ljudem, ki so imeli opraviti z njim, ni bilo znano, da bi t>e bil starec kdaj pritoževal nad življenjem. Njegov gmotni položaj je bil dober; mož je bil zaposlen že dolgo vrsto let pri trgovcu s kožu-hovino Albertiju in je bil tudi v oskrbi pri njegovi družini; razen hrane in stanovanja je prejemal 120 lir plače na teden, tako da je razmeroma udobno izhajal. Upoštevajoč te okolščine in dejstvo, da poleg mrtveca niso našli revolverja, so orožniki takoj u-▼edli natančno preiskavo, da do-ženejo, ali ni morda Ban res postal žrtev zločinske roke. Zaslišali so več oseb, ki so Bana poznale in so imele opraviti z njim. Tako so dognali, da se je Ban v soboto zvečer mudil v neki gostilni v ulici Vettro; ustavil se je tam do 21. ure, nato se je podal domov in je legel k počitku. Naslednje jutro je vstal zelo zarana, kajti okoli 4. ure ga je srečal svak, po imenu Fran Sluga, ki se je ob tisti uri odpravil z doma na delo. Na cesti pred hišo je naletel na Bana, ki mu je dejal, da je bil baš namenjen k njemu, ker mu je hotel nekaj izročiti. Pri teh besedah je Ban, ki je bil gologlav in brez jopiča, bil videti precej zamišljen, izročil svaku svojo žepno uro in verižico ter robec, rekoč, naj mu hrani te predmete, ker da mora odpotovati na dolgo potovanje. Slugi se je sicer čudno zdelo, da hoče Ban odpotovati brez jopiča in gologlav, ni pa niti najmanj slutil, kaj pravzaprav misli svak s temi besedami; menil je, da je starec nekoliko vinjen; tega mnenja je bila tudi Banova sestra, ki je z okna sledila pogovoru med možema. Ban se je nato poslovil ter se oddaljil v smeri proti Montebellu, kjer so ga kmalu potem ndl>li mrtvega. Ta ugotovitev je seveda popolnoma izpodbila prvotno domnevo, da gre za zločin. Orožniki in pozneje sodna komisija so dognali, da je nesrečni Ban izvršil samomor. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, kaj ga je privedlo do obupnega koraka. Ker je zaostala s plačevanjem najemnine, je 88-letna Sofija Pai-de, stanujoča v ulici Crosada št. 16, prejela potom sodnije od hišnega gospodarja nalog, da mora v kratkem roku zapustiti stanovanje, v katerem je bivala s svojim zaročencem. To bi ne bilo nič hudega, ko bi ne bilo sedanje stanovanjske krize. Toda Paidova je vedela, da ne bo mogla najti zlepa drugega stanovanja in da bo zato ostala na cesti. Položaj se ji je s del tako obupen, da mu v svoji malodušnosti ni videla drugega izhoda nego v smrti. In odločila se je k obupnemu koraku. V nedeljo popoldne, kc je bila sama doma, je izpila s samomorilnim namenom znatno količino karbolne kisline. Prej pa je £e zastrupila svojega mačka, kateremu je vlila žlico strupa v gobec. Nesrečna ženska ni hotela da bi njen muc prišel v roke tujim ljudem, ki bi mogoče grdo ravnali z njim. Neka soseda, ki je kmaiu potem saznala, kaj se je zgodilo, je po- Goriška porota §«H0o) Ivan smrtno rani gostilničarja Kofola Albina Iz Ctepovana z dežnikom v obrez, radi česar nesrečnež v nekoliko dneh umre Včeraj v pondeljek 1. avgusta se je nadaljevalo v Gorici porotno zasedanje. Obravnaval se je zločin, katerega je obdolžen šuligoj Ivan, 36-letni posestnik iz Lokov ca pri Čepovanu. In sicer se mora obtoženec zagovarjati radi umora, ki ga je storil s tem, da je 24. oktobra 1. 1926 v Cepovanu pred gostilno Kofola Albina smrtno ranil gospodarja dotične gostilne z dežnikom v obraz, radi česar je nesrečnež po nekoliko dneh umrl. Obtoženca brani odvetnik Zennaro, kot zastopnik civilne stranke pa nastopa odvetnik VincL Nastopa trinajst prič. Predsedstvo porote vodi cav. uff. Ferri. Lansko leto 24. oktobra so v Cepovanu praznovali svetega Luka, cerkvenega patrona. Okrog desete ure zvečer, ko so gostilčarji že zapirali gostilne, so se zbrali pred gostilno Kofola Albina Lokovčani in med dvema, Šuligojem Ivanom ter nekim Pirihom Izidorjem odnosno Pirihom Francom je nastalo prerekanje radi objavljenega dopisa v »Goriški Straži«. Šuligoj Ivan, ki pa ni isti, ki se mora zagovarjati pred poroto, je trdil, da je bil posec dotičnega članka Pirih Franc. Vpitje je privabilo gostilničarja na okno, prižgal je električno luč in spočetka le opomnil razgrajače, naj se odstranijo od njegove hiše. Med tem je prepir zmerom bolj naraščal, fruligoj je oklofutal mladega Piriha Izidorja. Tedaj pride od nekod Vončina Ivan, tudi iz Lokovca in sili Piriha Franca, naj gre z njim domov v Lokovec. Ta ni hotel iti. Tedaj je gostilničar, ki je iz govorenja Vončine že prej v gostilni zvedel, da mislijo fantje iz Lokovca, zlasti pa Šuligoj napasti Piriha, priflel iz hiše in rekel Pirihu, naj kar pri njem čez noč ostane. Plrih pa tega ni hotel storiti, pač pa je Že mislil iti z Vončino, prej pa je za-klical okoli stoječim: Glejte, da mi boste vsi za pričo, če se mi kaj zgodi. Od svoje strani pa je gostilničar Kofol tudi zahteval, naj se mirno razidejo. Slučaj je hotel, da se je družbi pridružil še Šuligoj Ivan, obtoženec, kateri se je začel takoj vtikati v zadevo Piriha in Kofola ter mu očital, kaj ima on govoriti. Gostilničar je vpil: «Pojte domov, če ste ljudje!» Šuligoj Ivan pa je zafrknil Kofola in mu rekel, skrbela, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je Faidovi izpral želodec in ji s to operacijo skušal rešiti življenje. Toda njegovo prizadevanje je bilo zaman. Včeraj zjutraj je nesrečna ženska izdihnila v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana. Predpreteklo noč je 32-letni železničar Fran Pagliarulo, stanujoč v ulici Romagna št. 62, zavžil v svojem stanovanju s samomorilnim namenom več pastilj vero-nala. Njegova žena je poklicala na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je Pagliarulu izpral želodec, nakar je bil samomorilni kandidat prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Ni znano, zakaj je nesrečni železničar hotel končati z življenjem. Življenja se je naveličal — tako je mladenič pozneje izjavil — 28-letni težak Matej Pinzan, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Ga-spare Gozzi. Da bi se za vedno iz-nebil nadlog, ki so ga trle, si je sinoči okoli 20. ure porezal z nekim ostrim rezilom žile po levem zapestju. Svoje obupno dejanje je izvršil kar na javni ulici pred hišo, kjer se nahaja omenjeno prenočišče. Pa se ni nevarno poškodoval. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 8 dni. Dekletce ntonilo pri kopanju V javnem kopališču pri svetilniku je včeraj popoldne mrgolelo ljudi, ki so iskali v morju hladu pred pripekajočimi solnčnimi žarki. Med njimi je bila tudi 13-letna Henrika Faidiga, stanujoča v ulici Pondares št. 6; kopala se je čisto blizu brega, kjer je voda jedva dobrega pol metra globoka. Med kopanjem pa je menda deklici nenadoma postalo slabo, kajti zdajci je omahnila vznak in izginila pod vodo. Navzočni so menili, da se je deklica namenoma pogrezni-la v vodo, kakor delajo otroci za zabavo pri kopanju, zato se sprva niso zmenili zanjo. Šele ko je deklica kmalu nato priplavala nezavestna na površje, so uvideli, da se je revici zgodilo nekaj hudega. Prenesli so jo naglo na kopno ttr jo potom umetnega dihanja skuhali obuditi k življenju. Toda vse prizadevanje je bilo zaman; brezuspešna je bila tudi pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je bil tele-fonično poklican na lice mesta. Nesrečna deklica je bila že mrtva. O nesreči so se obvestili orožniki, ki so kmalu potem prihiteli na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. da je on ravno tako pol človeka, kot je Šuligoj sam. (Pol človeka pomeni to, da sta obadva brez otrok). Gostilničar je bil že zunaj hiše in takrat sta se nekoliko spopadla. Šuligoj je Kofola tako močno sunil z dežnikom v obraz, da mu je prebodel kost ob nosu, vsled česar je Kofol takoj padel v nezavest in naval krvi se mu je vlil skozi usta in nos. Storilec je zbežal, neki gledalec, Winkler Leopold, ga je najprej zagrabil za vrat, ko pa se mu je izmuznil, ga je zagrabil za suknjo, ki pa mu je ostala v rokah, dočim je storilec zbežal. Ranjenca »o nato spravili v hišo, nekdo je skočil s kolesom v Gorico po Zeleni križ, ki je reveža prepeljal v goriško bolnico, kjer je čez nekoliko dni podlegel rani. Obtoženec šuligoj Ivan taji dejanje in trdi, da se ne spominja ničesar Predsednik mu razloži, česa je obdolžen, in ga vpraša, če je resnično izvršil zločin. Obt.: Jaz ne morem tega verjeti. Bila je tudi tema tisti večer. Preds.: Kako da ne morete verjeti? Obt.: Nekdo me je takrat udaril po obrazu, nagnil sem se nazaj, oči so mi zakrili, tudi kri mi je tekla. Obtoženec se ne spominja ničesar in pravi, da ni poznal nobenega takrat pred Kofolovo gostilno. Preds.: Ali niste rekli Kofolu «pol človek?« Obt.: Se ne spominjam. Preds.: Da je bil prepir, se spominjate? Obtoženec pripoveduje, kod je vse hodil tisto popoldne in koliko je pil. Na to polagajo važnost, da bi ugotovili stopnjo njegove pijanosti. On trdi. da je bil popolnoma pijan, tako pijan, da se ne spominja ničesar več. Bil je v gostilni. Zunaj so začeli prepir, Sel je gledat, nato je zopet odšel v drugo gostilno. Ko se je zopet vrnil, je zopet našel prepirajoče se. «Kdo sc bili vsi?» «Samo Piriha sem slišal in poznal po glasu. «Kako j« prišlo do prepira?« Obtoženec pripoveduje, da ga je nekdo napadel. Ali je bil Kofol ali kdo drugi, tega ne ve. Da bi on koga udaril, se ne spominja. Toliko se spominja, da je nekdo zakričal: «Sakrament, lokovški fašisti«. Pa se ne spominja, kdo bi bil tisti. ♦Ali ste udarili Kofola?® «Ne vem.» Dalje pripoveduje, da je prespal pozneje kake dve uri pod županovim kozolcem, in šele po pol- noči prišel domov. Ob štirih zjutraj pa je Že šel v Gorico. «Kaj vas niso dobili orožniki doi ma?» i — Sploh nisem vedel, da me iščejo, ker mi je to žena povedala iele drugi dan zvečer. In potem sem Šel v Gorico. Javil se je preiskovalnemu sodniku kot tisti, ki ga iščejo radi pretepa. Obtoženec omenja tudi, da se je pokojni Kofol teden dni pred nesrečo tepel oziroma prepiral v čepovanu pri Šuligoju s tremi fašisti. — Kje ste to zvedeli?« — Povedala mi je neka Kumar Neža. Gre namreč za ugovljanje, kje bi bili vzroki za to, da bi kdo drugi udaril Kofola. — Kdo je bil oni fašist, s katerim sta se pretepala? — Neki Maks Kojak. Sedaj mora biti pri vojakih. — Kje pa ste se zbudili pozneje^ ko pravite, da ste po tistem dogodku nekje zaspali? — Kakih 50 metrov od tam. kjer se je nesreča zgodila. — Vi ste fašist? — Ne, ampak eno leto so me vsi imeli za fašista. — Kaj pa je bil Kofol? — Ne vem, vedno je govoril če? nje. — Sta bila prijatelja s Kofolom? — Ne prijatelja, pa tudi ne sovražnika. — Ali ste videli Kofola, kako je svetil skozi okno? — Tisti hip, ko je zavpil in vpil na ljudi «Krote». Obtoženec pade Često v protislovja. Vedno se postavlja na to stališče, da se ničesar ne spominja, torej tudi ničesar prav ne izključuje. Za njim nastopijo priče, ki odgovarjajo boljše in preglednejše. Precej moti tudi to, da so tolmači slabi. Zato se na predlog odvetnika Vincija pri popoldanski obravnavi pokliče drug tolmač. Obravnava se nadaljuje. Avtomobil ga je povozil V petek dopoldne je avto, voze? po ulici Friuli, povozil trinajstletnega dečka Majerja, stanujočega v ul Chianis Št. 56. Dečka je isti avto prepeljal v mestno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljenih več kosti na desni nogi in je precej poškodovan po celem telesu. Upajo, da bo v 40 dneh okreval. VRTOJBA. Kokoš in r/dobno so kradli. Pred sodnikom v Gorici so se morali zagovarjati štirje tički iz Vriojbe, ljubitelji kokoftl; sadja, svinjine itd. Kdo dandanes ne ljubi kokoši v kozici, posebno če mu je ni treba plačati! Marešjalo iz St. Petra je namreč naznanil Četvorico tatičkov Weinberger Ivana iz Mirna (18 let) ter tri brate Paksida: Jožefa starega 20 let, Venceljna 22 let in Leandra starega 24 let, da so že ponovno pokradli več kokoši in drugih dobrih stvari nekemu Pericu Davidu, ki stanuje nekoliko na nameni blizu Vrtojbe. Ko so jih prvič zaprli, so jih izpustili na začasno svobodo, da bi počakali razprave. Ali kadar itna človek v krvi, da rad pohirnpa, je vse zastonj! Tako so tudi junakf na začasni svobodi neke noči oboroženi z različnim orožjem napadli neko Pericovo shrambo, da bi zasegli dobro obetajočo posadko. Hrup in trušč, s katerim po bojevito napadali kokoši in pršute, je zbudil hišno pri Pericu, neko Gorjan Uršulo, katera je skušala zlikovce prepla/iti in od-poditi. Navihanci pa so se poskrili pred hišo na črešnjevih drpvesitt. Ko se je Gorjan umaknila, so pričeli napadati njeno okno. To je bilo: cink... cank. Kamenje sem, kamenje tam. In uboga Gorjan je obležala ranjena. Lečrti se je morala 12 dni. Orožniki so jih zaprli. Na varnem so počakali razprave, ki je Saksidu Venclju prisodila 6 mesecev in 5 dni zapora, AVeinber-gerju 3 mesece in 5 dni, dočim sta ostala dva za enkrat še odnesla pete, ker se jima ni moglo ničesar dokazati. ZATOLMIN. (SmrL) V naši sicer majhni vasici smo pokopali letoš že troje mladib ljudi. In tako je tudi v torek zvečer, 26. p. m., po mučni bolezni preminula štirinajstletna vaščanka Andrijana Krogelj, Pogreb se je vršil 28. p. m. Bil je zelo lep. Poleg šolske mladine, ki je spremlja' la v vrt miru svojo bivšo sošolko, se je pogreba udeležilo tudi veliko domačih fantov in deklet. Na grobu je zadonela otožna pesem, ki so jo zapeli Šolski otroci pod vodstvom g. učitelja Jenka. Mlade pevce moramo na tem mestu prav zares pohvaliti za tako lepo pro-izvajano petje., Lahka naj ti bo zemljica, draga Andrijanca! Prizadeti družini naše iskreno soža-jje^ VaSčan. ST. HA VER PRI GORICI. Prireditev. Napovedana prireditev za 7. avgusta se bo vršila radi nepričakovano nastalih težkoč šele 14. avgusta. Program prepolon prelepih pesmi ter povrhu še smešna burka bo pač privabil * naš prijazen kraj preobilo občinstva. Prosimo sosednja društva da po možnosti ta dan ne prireja" jo prireditev. Na svidenje! DNEVNE VEST! ! V Trstu, dne 2. avgusta 1S27. «EDINOST» Hi. CrOČE Podrobnosti o usodi najdene monstrance Glede najdene monstrance, o kateri ste poročali v Številki od srede, podajam tu Iše sledeče pojasnilo: Monstranca je bila ukradena na binkoštni pondeljek leta 1894. ob 3. uri zjutraj. Tedaj so Šli zvonarji pritrkavat sv. jutro in so pustili cerkev odprto. To priliko je tat porabil in ukradel monstranco iz tabernaklja. Že dan prej, na binkoštno nedeljo, je krožil po vasi neki sumljiv mladenič in bržkone je pri popoldanski službi božji zapazil, da je župnik pustil monštranco v tabernaklju. Tatvino so zapazili šele zjutraj in brž so se ljudje razšli na razne kraje iskat tatu, samo ne tjakaj, kamor se je tat podal, namreč v hrastove meje proti Št jaku. Kajti par dni po izvršeni tatvini so pastirji našli blizu tam, kjer je bila potem monštranca skrila, steklena vratca in nekaj drugih malih koscev, zaak, da je tat tamkaj monstranco razstavil, in ker se je morda bal nesti večje kose s seboj, jih je založil pod plcTčo. v nadi, da pride ponje o priliki. Morda je pa zgrešil prostor, morda pozabil. — Sum o tatvini je tedaj letel na onega Andreja Fuiiana, rodom s Slapa, ki je bil nedavno radi roparskega umora pri Spodnji Branici obsojen na tridesetletno ječo. Tedaj, leta 1894., je bil Fur-lan star okolu 18 let in je šele pričel svoje tatinsko rokodelstvo Sedaj najdena monštranca je bila tedaj cenjena na okolu 000 gold., sedanjega denarja okroglo 0000 lir. IZ VGGERSKEGA Moramo poročati o ponovnih tatvinah, ki so se deloma izvršile, deloma preprečile. In to v precej obširnem obsegu. Tako n. pr. so prišli neznani zlikovci v hišo Andreja Gregoriča. Omenjeni je imel shranjenih kakih 10 salamov v vreči, ki je bila v shrambi. Ob pribKžno 11. uri sliši gospodar Šum, ki je prihajal iz shrambe. Misleč, da se je kaka mačka prikradla do 6alamov, vstane, da se prepriča. Tatovi, čuvši, da gre nekdo, so jo pravočasno pobrisali, seveda s salami. Vendar pa morajo biti tudi pdftenjaki vmes. Drugi dan so namreč našli vrečo, v kateri je bilo še pet salamov. Na vreči pa je bilo napisano: «Trije zame, ostalo nazaj». Drugi večer so obiskali Lutmana Josipa, katerega so spravili celo v strah. Prišli so okoli 10. kar 0—8 skupaj. Psa so skoraj ubili g kamenjem. Tudi gospodarja so ho-» teli s tem privabiti iz hiše. kar se jim pa ni posrečilo. Dotični ni mogel z hiše. tudi ni tam v bližini ljudi, da bi tolpo razgrtali, tako je moral v strahu prebiti noč. Sumi se, da mora biti v tej tolpi tudi kak domačin, Lutman je namreč imel oni večer večjo vsoto denarja v hiši in so morali zlikovci to zvedeti gotovo od dobro poučene o-sebe. Tako so prišli tudi v hišo Go-tarda Gregoriča, ki ima ravno sedaj osmico. Vzeli so si dve steklenici vina po 2 litra. Steklenice so našli drugi dan kraj ceste proti Volčjidragi. Takih drznih tatvin ljudje ne pomnijo. Karabinerji stražijo odslej ponoči vas. Tudi domaČi lovci so organizirali nočno stražo. Upamo, da bodo kmalu ti ponočni tički na varnem. Iz tržaške pokrajine GORENJI KRAS Kakor drugod, pritiska tudi nas huda suša, saj nismo imeli izdatnega dežja Že od binkoštne nedelje. Bilo je potem sicer par ploh, ki so trajale pa le malo časa, toliko, da so nekoliko osvežile zrak. Letos bo slaba letina. Spomladi je kazalo vse lepo ali po binkoštih je suša malo pomalo uničila poljske pridelke. Žita je bilo srednje in zorelo je letos štirinajst dni prej nego druga leta; krompirja, fižola malo. turšice tudi ne bo, jesenske- ga pridelka: ajde, repe, zelja, pese, korenja tudi ne bo, ako ne pride kmalu dež. Grozdje tudi trpi. Sadje je spomladi ©cvetelo v najlepšem vremenu, a češenj je bilo prav malo, hrušk isto, breskve niso obrodile; Če&plje so obetale bogato letino, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje; toda sedaj, koncem julija, so še drobne kakor lešniki in padajo veled suše z drevja. Sena je bilo prilično, a kaj koristi, ko mora kmet sedaj krmiti živino doma, ker ni paše. SEŽANA. V prostorih tukajšnjega fašja se je vršil v nededjo predpoldne sestanek upokojencev brtie dvorne žrebčarne v Lipici in na Pre-stranku. Sestanka so se udeležili tudi zaupniki iz Sežane (g. Sega), Postojne (g. Bittner) in Divače (g. Perhauc). G. Roich, ki je predsedoval, je po formulaciji želj s strani upokojencev dal navodila glede korakov, ki se imajo podvzeti za dosego pokojnine, ter zagotovil udeležencem vso podporo s strani Društva državnih upokojencev, vzpodbujajoč prisotne, naj imajo zaupanje v nacionalno vlado in predvsem v njenega načelnika, ki ni nikoli ravnodušen napram revnim ljudem. tla Tavčarjeven domu (Izlet na Visoko) Če se voziš iz Ljubljane na gorenjske stran, se pelješ mimo zanimivega mesteca, ki ga na-zivljejo domačini skrajšano Loka. To je Škof j a Loka, središče in prestolica nekdanjih brfžin-skih škofov. Ločani so pravzaprav potomci nekdanjih nemških naseljencev, ki pa so se kot maloštevilen nemški otok med ruskim prebivalstvom poelo venili. Pelješ se — mimo, sem rekel, kajti Ločani, po večini majhni, trebušnati in rej eni ljudje so izrecno zahtevali, ko se je gradila gorenjska Železnica , da ne sme voziti preblizu mesta, ker so se bali, da bi jih prevelik ropot ne motil pri spanju in počitku. Zato so jo speljali pol ure proč od mesta. In debelušni meščani se pote še dan danes in zamujajo vlak kar se da ter plačujejo voznike in avto kar najdražje. Nekega lepega dne koncem zadnjega meseca nas je požiralo kakib šestnajst dijakov, med katerimi sta bili dve dijakinji, prah po razruvani cesti, ki vozi od postaje Trata v Škofjo Loko. Šli smo na izlet, in sicer na Visoko v Poljansko dolino. Na Visokem je namreč pokopan slovenski pisatelj Ivan Tavčar. Izvanredno je lepa in zanimiva Poljanska dolina. Takoj pri Škof ji Loki,, te objame cel gozd stožčastih hribčkov, ki so vsi porastli z jelše vino, ter smrekovimi in bukovimi gozdovi. Po njih rebrih se vlačijo obširni travniki in polja, med katerimi se belijo visoko gori v gorah bela kmečka poslopja bogatih «kmetov», kot jih nazivaj o u-božni bajtarji. Ob cesti se vrste na obeh straneh reke 9ore beie vasice in vse polno kmečkih hišic je raztresenih po dolini. Cesta, ki vodi po dolini, je zelo slaba. Tem bolj, ker jo je zadnja povod en j po nekaterih krajih popolnoma oškrbila. Sploh je vse povsod polno sledov, ki jih je zapustila zadnja povoden j iz lanske jeseni. Ljudje se Š-e prav dobro spominjajo tistih groznih dni. Sicer so take po-vodnji že večkrat nastopile v Poljanski dolini, toda tako hude ni bilo že več stoletij. Omenja pač eno izmed večjih Tavčar sam v neki svoji povesti, če se ne motim ravno v «Vita vitae meae». O sadnji pa pripovedujejo ljudje grozovite reči. Pravijo o neki žagi v Gorenji vasi, ki je stala ob bregu reke, da jo je ob priliki povodnji dvignila Toda in jo več kot dva kilometra na dolgo vozila po površini kot Noetovo barko. Končno se je vjela med drevjem. Tudi v prejšnjih časih., tako mi je pravil neki stari mož — je dvignilo neko hišo in jo vozilo po vodi ter je baje celo luč med tem v hiši na mizi gorela. Veliko polja je uničenega in še sedaj se niso travniki povsem zarastli. Celi hribčki so premaknjeni £n še danes posuti. Vendar pa je kljub vsemu dolina še vedno lepa in ob vsakem koraku se moraš ustaviti in se vprašati: Ali že nisem nekoč videl te hiše, te črešnje, te slive, v domišljiji morda, ko sem čital Tavčarjeve povesti o Posavčevl črešnji, o Sarevčevi slivi. Tavčar je skoro v vseh svojih povestih opisoval te kraje «naj bol j še jih je pač opisal v svojih zadnjih delih «Cvetje v jeseni» in «Visoška kronika». Ob tolmunu, ki ga napravlja reka v nekem ovinku, urno se ustavili . «Tule popisuje Tavčar, je lovil »protestant sveto pismo, iki mu ga je nekdo vrgel v vodo». Tam gori je sv. Volbnik. Kdo ne pozna Volbnika v Poljanski dolini? Bela cerkvica, dvostolp-na, po vsej dolini se vidi in kadar zvoni, se sliši na daleč o-krog. Tavčarju je bila ta cerkvica to kar Cankarju sv. Trojica . Vrhniko. Šli smo veseli in dovtipni mimo gostilne. «Tule, glejte v tej le krčmi se je odigral prizor, ki ga Tavčar opisuje v Kuzovcih». «Tam gori v tehle hribih je Zala» Poznate «V Zali»? To so slovenski «Lovčevi zapiski*. Tavčar se je izmed slovenskih pisateljev še najbolj približal Turgenjevu. V njegovih delih je vse polno romantike, ki je pa prepletena z realizmom. Vsemu temu pa je vedno prideval nekoliko sladkorja: zdravega humorja in ironije. Vsa dolina ima nekak duh po njegovih romanih,, ali pa imajo vsi romani nekaj vonja te doline. Kadar jo vidiš s svojimi lastnimi očmi, spoznaš, da je taka kot si jo sanjal ob branju njegovih deL Osebe v povestih so res poljanske, v njih besedah čutiš vso njih govorico, ki je morda naj-prijetnejša in najbolj melodična izmed vseh slovenskih govoric Za ovinkom, ko prideš od Cvelferja, gostilne, ki je pozna*-jo vsi hlapci in vozniki od 21-rov do Loke, se 11 pokaže Visoko. To je velika kmečka hiša z raznimi kmečkimi poslopji. Laži sredi polja in travnikov, zadaj za njo pa se dviga «grič», (tako nazivi je jo Poljanci vsak hrib), katerega vznožje je po-rastlo z umetno zasajenim smrekovim gozdom. In v tistem mladem gozdičku počiva Tavčar. Po novem mostu, ki ga gradijo na Visokem (Sora je ob priliki zadnje povodnji odnesla vse mostove od Žiro v do Loke, razen enega) smo zavili na viao-ška tla. Okrog hiše so kosili hlapci in dekle, ob vodi spodaj je brnela žaga, senčni kostanji so zlivali senco pred hišo. Komaj smo se ustavili pred visokimi stopnicami, ki vodijo t hišo, že nas je pozdravil od znotraj srebrni glas gospe Tavčarjeve, ki nas je prisrčno sprejela. Najprej smo pose tili pisateljev grob. Po ozki poti, ki je vodila navkreber v špalirju mladih smrek, smo dospeli do kapelice, ki leži sredi med gosto zasajeno smrečevino. Le v dolino se lahko odra pokojni Tavčar. Od Tavčarjevega groba smo se napotili v hišo. Gospa nam jo je hotela razkazati. In res kot bi stopili v muzej! Povsod same zanimivosti. Tam vidiš starinske slike, ki pričajo o znamenitih prednikih, ko so bivali v tej hiši. Neštevilni spomini na Tavčarja iz vseh dob "njegovega življenja! Pri sliki neke deklice se je obrnila gospa do nas in je dejala: «To je bila njegova iz-voljenka. No, no, pa veste, nisem nič ljubosumna!« Tu pa tam po stenah kaka Kopačeva slika Kopača je bil dal Tavčar Študirat. Vse polno starinskih oblek, meči, nekaj pisateljevih rokopisov, celo še neobjavljenih, vse to je bilo razpostavljeno po sobanah. V nekem kotu sem videl debelo okovano skrinjo. Takoj sem se spomnil na •Visoško Kroniko». Tam Tavčar opasuje neko tako skrinjo. «Včasih so bili zlatniki notri, sedaj pa je le predivo», je dejala ga. V neki sobi smo iztaknili starinski meč, ki je ležal sam, osamljen na mizi. Gospa nam je razlagala: ^Sporočilo pravi, da je ta meč krvnikov. Zato ga tudi jaz ne bi marala v hiši, kajti baje prinaša nesrečo; toda včeraj je bil tu Pregelj nov sin (Kje ga vse ni tega Mirkota!) in mi je pravil, da so take meče včasih nosili študentje«... Ko smo si vse to ogledali ter se podpisali v knjigo obiskovalcev, nas je gospa povabila v obednico. Kam gre rajši študent? In res, dolga, obložena infra,, da nisi vedel, ali so rože v vazah ali tudi v krožnikih! Vsega polno: jedače, je-dačice in pijače ter pijačice. Dobra volja, tu pa tam kak dijaški dovtip ,smeh gospe gostiteljice, njeno pripovedovanje, vesela fttudentovska pesem... vse to nam je dalo dovolj prijetnega užitka, da se bomo še dolgo spominjali na Visoko. Zapuščali smo Tavčarjev dom ob akordih klavirja, ki ga je isz-taknil nekje Tancarjev Gustelj, vesel fant muzikant. Solnce nas je božalo v hrbet, ko smo se vračali peš proti Škof ji Loki. Ko smo prišli na postajo, so že legale sence po dišečih poljih in so se že vračali kosci s kosami in dekle z jerba-si domov. Poljanska dolina se je pogreznila v mrak, nas pa je pogoltnil črni vlak, ki ima žareče oči. Dragotin B. Gospodarstvo Tedenski gospodarski pregled Prošli teden ni bilo važnih sprememb v cenah na žitnem trgu. Ta stabilnost cen je posledica, dosežene stabilnosti naše lipe, katera se že par tednov dr-ži na točki 89.30 ttr za angleški funt. Oscilacije na naših notranjih trgih so radi tega postale manjše in se držijo v skladu z onimi na mednarodnih trgih, s katerimi stoji naš trg v direktnih stikih. Cena ptenici se je listama na višini doseženi prejšnji teden, to je 119-123 lir za furlansko blago. Amerikanski trgi so tudi mak» bolj šibki: v Chfrago je pšenica popustila prošli teden od 142 na 136% cen- tov, v New Yorku od 1557/s na 151 V&; vse izgleda, da so bila poročila o letošnji slabi letini v Kanadi, ki so prerokovala manjšo letino kot lani, malo pretirana in tendencijozna. Sicer pa se pri nas v Evropi držijo cene še vedno prav dobro, posebno za podonavsko blago. Vzrok je pač iskati v prvi vrsti v podraženju koruze in krompirja, tako da se bo v tekočem letu poveča! kensum pšenice na račun teh dveh živil. Iz notranjosti naše države kakor tudi iz podonavskih produkcijskih krajev se poroča, da traja pomanjkanje dežja Še naprej in da bo radi tega trpel pridelek koruze, krompirja in posebno tudi sena. Krušna moka se je ta teden pocenila za par lir 172—188 lir za stat na tržaškem trgu. Sedaj uporabljajo mlini že pšenico nakupljeno po zadnjih nizkih cenah, tudi je konsum moke radi vročine in odsotnosti dobrega dela mestnega prebivalstva močno v nazadovanju. Koruza se drži trdno na višini doseženi prošli teden: Foksanl 157 — šilingov za tono cif Trst, druga roka 85.— lir ocarinjena. Oves se trguje večinoma od nacijonalnega pridelka: furlanski, ki stane 88—90 lir fco prodajalčeva postaja. Nekaj je na trgu tudi riimunskega blaga od stare letine in amerikanski Plata kateri stane 5—6 lir več kot domači pridelek nove žetve. Indeks milanske trgovske zbornice blaga na debelo je v tretjem tednu julija padel od 402.4 na 489.4, kar se preračuna v zlatu na okoli 138.— (prejšnji teden 492,4 oziroma 138,7). Tako so torej cene bia&u na debelo padle na mednarodni niv6; so nižje kot one Zjedinjenih držav (okoli 140) in malo višje kot one Anglije (136.8). Na vinskem trgu se držijo cene še vedno neprimerno visoko, ker je lanski pridelek že skoro konsumiran. Sedanje toplo in suho vreme je sicer ugodno za dobro kvaliteto vina, vendar zna prav izdatno škodovati glede količine letošnje trgatve. Izgleda, da ne bomo imeli tudi letos posebno obilne vinske letine, čeravno bo kvaliteta vina izvrstna in tako se znajo cene vinu držati Še vnaprej visoko. Zanimivo je tudi, da je cena bombažra v zadnjih mesecih v stalnem porastu. Tako je egiptovski bombaž, ki je po kvaliteti najbolji na svetu, porastel od okoli 25 dolarjev februarja nai sedaj 39—40 dolarjev; v istem razmerju tudi druge prove-njence. Gospodarska kriza, ki je lansko leto težila na gospo-darstvu Egipta, katerega pretežni dohodki izvirajo iz bombažne letme, se je sedaj močno ublažila. Glavni vzrok tej podražitvi bombaža je pač iskati v porplavi Miastseipija rodovitnih pokrajin, kjer se v prvi vrsti sa^-di bombaž; tudi iz britanske Indije se te dni poroča o sličnih poplavah bombažnih nasadov v velikanskem obsegu. ŠIRITE S „Naš glas" j Mesečno družinsko revijo ! " Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trleste, Casella postale 348 DAROVI Mesto cvetja na prerani grolj Edkotu Sosič iz Opčin daruje go* spod Rudolf Vatovac 15 lir za «Šol< sko društvo». Srčna hvala! □ Q BERUTHCHOOL F*bi* ^ rodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-953 MICLAVETZ Giorgio, zobotehnik, Trst, Via Zovenzoni 6/1., ordinira od 10—13 in od 15—19. 1021 LIKALNICA - pralnica oblek in perila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. (102*, AKUSTIČNI držaji za abajour, blagajne klopi, naslanjači. Trst, via Giulia 13. 971 TAPECERIJSKI papir za dekoracije sok nizkih cenah. Trst, Viale 20 Settem--e 16. 97; GENTILLI & CRISMANCICH Trst, Vi« Mazzžni 40. manufakturna trgovina na drobno in debelo. Bogata izbera manu-faktur, perila, blaga za maške in ženske obleke, zaves, preprog: trliža, volnenih in preiitih odej za žimnice i. t. d. vse po najnižjih cenah tržaškega trga. 976 LOCKMER & Co. {prej Stalitz) Trst, Via Loggia 1. Izbera trliža, odej in bele volne za ŽTiraiice od L 16.— naprej. ,982 ZIBERNA Raniero, Trst, Via Malcantcn 12, tovarna čopičev, krtač, metel iz žime in drugih potrebščin. 984 FONTE D'ApUISTO Trst, Corso Ga ribal d i 1. Najbogatejša izbera srajc in modnih potrebščin za močke. Najnižje cene. Fonte d'aquisto. Trst. 983 RESTAVRACIJA «FIAT», Trst, via Bat-tisti 26. Prvovrstna kuhinja. Izvrstna vina in pivo «Dreher». Najnižje cene. Pri cenah vračunjena postrežba. 1004 ZASTOPNIKI za vse kraje v deželah Trsta, Reke, Gorice, Istre in Zadra se ieičejo. Pojasnila daje tvrdka Giulio Pol-lack, Trst, Via Matteo Renato Imbriani* št. 5, teL 844. 98" PRILIKA. Steklena omara v najboljšem stanju, (300X50X240 cm) je na prodaj po nizki ceni v društveni gostilni v Bar« kovljah št. 82 (pri cerkvi). 1014 BUKOVA in hrastova kurivna drva in bukovo oglje dobavlja v vagonskih množinah po primernih cenah franko Postojna, Rudolf Dergan, trgovec, Laško (Jugoslavija). 1013 KROJAČNICA, dva prostora, na prometnem kraju in jako na glasu, najstarejša v Opatiji, se proda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na tržaško upravniitvo pod 'Prilika». 1019 MEHANIČNA delavnica za magnet«, Fonda, Trst, Via Chiozza 41. Ovitje, kosi za zameno, popolno delo. 1033 DIŠAVAFNICA Romano, Trst, Passo S. Giovanni 2. Bogata izbera. Konkurenčne cene. Pošiljatve na deželo. 1029 BABICA* izkušena, sprejema noseče. Via Chiozza 50. 1036 OTROŠKE stolice po izredno nizkih cenah. P. Oberdan 1. 973 STISKALNICA za grozdje se proda. Co-logna Monte Fiascone 130. 1037 Potrti neizmerne žalosti naznanjama vsem prijateljem in znancem, da je danes, previđena s tolažili svete vere, preminula naša nad vse ljubljena soproga, mati in stara mati, gospa Antonija Guštki r.Marietafic Pogreb predrage se bo vršil v sredo, 3. avgusta ob 18. uri iz hiše žalosti Št. 801. Barkovlje, 1. avgusta 1927. Jakob, soprog; Justina, Milka vd. Pertot in Marija« hčere; Adrifanček in Nandica, vnuka. j za n Vettfco izbera dobite ¥ zlatarni POVH ALBERT I v a 850 Via Mazalni 46 — Trat 850 PODLISTEK FRANCE BEVK: (50) ; 18. Bilo je proti koncu novembra. Zima j« bHa nastopila nenavadno zgodaj. Sneg je ležal že globoko v dolini, Zalesje je bilo polno žametov; v vetru, ki je bril preko hriba se je etrdila snežena skorja, ki je hrustala pod nogami in postala gladka kot led. Ozki ga®i so vodili pa klancih, od hiše do hiše in segali do kolen. Jaka je imel opravek v drugem koncu vasi in se je vračal po gazi domov, tih in zamišljen, z očmi, uprtimi v sneg. Na samotnem klancu, na katerega so videle veje, obložene s snegom in S ožile, da ga pokopljejo pod seboj, je srečal asovko. Mala, široka ženska, katere telo je bilo 0 pasom razdeljeno v dve neenaki kepi, je bila pred leti babica in je spoznala najintimnejše skrivnosti slednje družine, ki jih je prodajala za ceno paznega poslušanja. Ljudje so se je bali; iz iste- Sa vzroka so tako naglo odpirali vrata pred njo ot so jih zapirali za njo. Za njenim hrbtom niso bili njih obrazi nikoli prijazni, pred njo so se nabirali v prijaznost in smeh. Bila je šiba božja. Ni se bala ustaviti niti Človeka, ki ie imel greh na sebi in mu reči v obraz ali ga vprašati po vzroku, zakaj to in ta Odpirala je ljudem oči. Ko jo je zagledal Jaka, se je nagonsko prestrašil. Ni maral ljudi, a najbolj neljuba mu je bila ta hip Klasovka. Ozrl se je. Ni bilo mogoče izginiti nikamor, moral se je srečati na očki gazi z njo. Ko ga je zagledala, se je njen izgubani obraz razveselil, zabuhla, koi od vodenice napeta lica. so se zganila, drobne, sive oči so zaigrale. Z reko je imela dvignjena krila, da niso ometala snaga, nad či&mi so Mle vidne bele, volnene nogavice. Jaka je stopil v sneg in hotel izginiti mimo nje. «Kam se ti mudi? Počakaj maio!» Jaka je stoptii nasaj v gu in je postal. Smeh zadrege je spreletel njegov obraz; »tal je pred njo, kakor stoji paglavec pred učiteljem. KI asov ka ga je merila od nog do glave. Jaka ni vedel, ali zbira sapo ali besede. Slednjič je segla v zalogo, ki jo je imela pripravljeno. «Dolgo se nismo videli. Kako ti gre, Jalta,?* «Tako...» je rekel ta, čigar zadrega ae ni zmanjšala. Nevolja je raetla. «Tako... te gre„.» «Eh, kaj hočei...» je vzdihnila, «vsi imamo srvoje križe in težave...* Znižala je glaa In iztegnila glavo naprej; s ftepetajočim glasom, kakor da gre za največjo tajnost, je dejala: «Fovej mi, kaj reče Micka? Kaj naredi?...« S tem vprašanjem ga je hotela zadeti v ttvfe Mislila je, da ae bo zvil pred njo in padel na tla. Kakor da ie vsem znano, da je Micka priznala svoj padec in Jaka sam razna&a okrog in tolaži svoto vest z besedami in pogledi1 tujih ljudi. Klasovka je spoenala že prvi hip, da ni zadela pravega napeva. Videla je Jakčeve oči, ki so zatemnele, njegova noga se je s sunkom premaknila, da bi ušla mimo nje. Napela je vse sile, da ga je ustavila. — «Ali je mogoče», je vzkliknila v sebi, «da nič ne ve?» Jakeu je postalo vroče. Občutil je, da je sto-pi v ostudno bituzgo krvi in žolčih, ki mu je segal do vratu. Kesal se je, da je šel iz hiše. Udaril bi bil, a je bil prešibek. Čutil je, da mora ostati «Nout je dejala m tipala z besedo kakor zdravnik za zlomljeno kostjo v zateklem mesu. «Kakšno ime ste mu oskušf> še on svojo srečo. Razume se, da ni manjkalo sua.hu i.icun srečnega kupca, ker za tistih 30 metrov vesele vožnje je bila cena le previsoka. Da pa ne boste mislili, da sem popolnoma nedolžen in da ni najmanjše pegice na moji vesti, moram priznati, da sem kupil 2e dan prej eno vrečo bele moke, eno pa koruzne moke, vrhtega en zaboj-ček sveč. To vseskozi koristno blago mi je prodal Romun Voevttca, poročnik v rezervi, ki je danes profesor v Cernovicah. Le prašajte ga, ako mi ne verujete, pri njega duši. Pa še nekaj moram povedati. Neki večer je ponujal vojak one dobre znane egiptovske cigarete; imel je polno vrečo Skatelj po 100 kosov. Desetnik s slovensko trobojnico na kapi je pa pobiral dvajsetkronske bankovce za škat-ljo. Ako je kdo kupil tri Škatlje, je imel «skonto» in je plačal le 50 kron. Jaz sem bil med temi poslednjimi. Moj ljubi Bog, «chi non« peccherebbe!» Vsak božji dan se je trlo nekdanjih avstrijskih vojakov, ki so bežali skozi Gorico pa dalje naprej po Soški dolini, po cesti skozi Grgar In Cepovan proti Sv. Luciji, po Vipavski dolini ftd. in tako smo na svoje oči gledali pogin avstrijskega dvoglavoga orla, ki so ga še prosti vojaki trgali ras kap in ga nadomd^čali s trakovi v narodnih barvah. Življenje pa ni bilo prijetno, ker 6e ni bilo časopisov, pa smo dogodke bližnje bodočnosti le — slutili. Dne 9. no-, vembra so prispele prve italijanske čete v Gorico. Njim na čast so vihrale po mestu italijanske in slovenske trobojnico. Po raibiirjanju prvih dni j« nastalo Mafodojao zatišje. Voja-fttvo jo vedlo tm vetje kraja, celo v IdlUfinem Cepovanu je v barakah ftotoril paipolk *t. 87. Poveljnik mu Je bil dobri polkovnik Lutgi Obt. de Cravoeio, ki je Ce-povancem in obmejnim gorskim vasem etoril mnogo uslug. Za časa svojega službovanja t naših krajih js stanoval poleg porušene lage v nali hiH v Cepovanu. V pritličju so Imeli oficirji svojo menzo in kuhinjo, pa sem bil vsakokrat njihov gost, ko sem prihajal tja gor. Po večerji so navijali gramofon, ki so ga nekdanji avs*£ ski častniki pustili, Kar prestrašil sem se, ko je neki večer mlad častnik obrnil pločo in je po obednici zahreščalo «Gott er-halte, Gott beschutze...» «Kaj gle^ date tako začudeno?» me vpraša polkovnik. «Kako ne bi, ko slišim v zboru italijanskih oficirjev nekdanjo avstrijsko himno», mu od-ogvorim. «Spezzate il disco cn quella canzone!» (razbijte ploščo z ono pesmijo) je ukazal in — prav je imel. Kako so v starih pokrajinah sodili o nas Slovencih, priča naslednji dogodek. V onem polku v Cepovanu je služil mlad simpatičen nadporočnik Giovanni Bisazza, v civilni shižbi bančni uradnik, ki se je bjl pred 4 tedni oženil, pa je moral že po 14 dnevih zapustiti svojo mlado ženico tam v slikovitih «Castelli Romani». Vsak drugi dan se je vozil s kamijonom v Gorico po meso, kruh in drugo, pa sem še jaz večkrat prisedel. Nekoč me praša, ali ne poznam poštene družine v Gorici, ki bi sprejeli njegovo ženo na stan in hrano. Nadel sem čedno sobo v Rysovem hotelu. «Kaj, v hotelu naj stanuje moja Signora?! In sama? U se prestraši zaljubljeni Giovanni. Naposled mu ponudim stanovanje in oskrbo pri moji družini, ako se bode 'gospa hotela zadovoljiti s sobo s skromnim pohištvom in s priprosto hrano, ker, neposredno po vojski ni bilo nikjer obilja, a gladu pa tudi nismo poznali, ker se mora priznati, da so Italijani v tem pogledu dobro skrbeli za nove državljane. In prišla je. Njen Giovanni je nosil majhen kovčeg, ona je bila brez vsakega nakita, le poročni prstan se je bliščal na lepi roki; obleko in klobuk pa je nosila gotovo že pred svojo poroko. Bila je plašna, brez vsakega zaupanja v nas. Ko je Giovanni odhajal, je jokala, ko da smo jo hoteli pojesti na kisli juhi. Po ves dan je ždela v sobi, še h kosilu in večerji se ie dala prositi in vabiti. Ob kratkih obiskih njenega moža je oživel njen južni temperament, sicer pa je bila platina, tiha in zamišljena kot prej, tako da je bila moja pokojna zena po pravici užaljena. Šele po dobrih osmih dnevih se je njeno obnašanje spremenilo, postala je živahna in zgovorna. Pri kosilu je pripovedovala, da so ljudje tam doli slabo poučeni o — Slovencih, ona pa da se je pri nas prepričala, da smo i mi — kulturni in vljudni ljudje, pa je naivno prosila, naj ji odpustimo njeno dosedanje nezaupno obnašanje... Odsihdob nam je bila prijazna, zabavna in živahna doma in na izprehodih po razrušeni goriški okolici. Ko je bil polk njenega mo-v ža premeščen iz Čepovana v št. Vid, je po petih tednih odpotovala. Pred njenim odhodom me je njen mož prašal po — računu, pa se mu je nekam čudno zdelo, ko sem mu dejal, da ni navada, da bi za iskreno gostoljubnost zahtevali plačilo. Mnogo let smo si živahno dopisovali, pa še danes dobimo in pospemo po nekoliko razglednic na leto. Vidite, tako je bilo ob polomu in neposredno za njim. —1— RAZHE ZANIMIVOSTI Otrok in žganje. Posestnik Ivan Sajtbo v Mi-skolču je pustil svojo šestletno hčerko brez nadozrstva doma v svojem »stanovanju. V njegovi odsotnosti je dekletce izpilo nekaj kozarčkov žganja, do katerega se je bilo priplezalo. Ko so došll stajic domov, je bil otrok že umri. Zdravnik je takoj ugotovil za-strupijenje z alkoholom. V Haagu na Nizozemskem je ustanovil neki upokojeni general delovno borao za duševne delavce. Pri uradu, kl deluje £e tri mesece se je doslej zglasilo dve sto petdeset oseb, ki iščejo dela, med njimi so bili upokojeni starejU častniki, inženirji, tehniki, knjgo-vodje, pa tudi nekaj žensk. Sloni in talarntf. Uslužbenci cirkusa Wallace Ha-genbecka so bili na potu k odkritju mramoraatega slona, ki se je bil postavil v bližini mesta Chi-cago (Zedinjens države Sev. Ame-Amerike) v spomin na pet in osemdeset žrtev cirkuškega oeo-bja, ki so se bili 1. 1918. pri železniški nezgodi smrtno ponesrečili Uslužbenci so imeli s seboj devet slonov. Ko so stopali na nekem križišču črez železniški tir, je pri dirjal ekspresni vlak in za-vozil naravnost v čredo slonov. Mato je manjkalo, da ni skočil vlak s tira. Pri tem trčenju so bili dva slona in en vodnik ubiti. Ostali sloni so se tako prestrašili, da so zdirjali kakor nori v bližnjo vas West-Auroro, kjer so se pre-straieni vaičani poskrili po svoji hišah, šele črez dve uri se je posrečilo uslužbencem, ujeti In pomiriti pobesnele slone. KaUvzn fls franooskega parlamenta. Herrioiov zakon o ustanovitvi narodne blagajne za umetnost, znanost in književnost je bil te dneve predložen parlamentu. Namen blagajne je podpiranje umetnikov in znanstvenikov potom nagrad itd. Blagajna bo pospeševala tudi cenene ljudske izdaje knjig ter podpirala knjižnice in gledališča. Zabava Dunajčanov. Na Dunaju se tiska izredno veliko število listov, ki se bavijo izključno le z ugankami in križankami. Nekateri listi štejejo celo nad 50.000 naročnikov. Z ozirom na število takih listov in njihovih naročnikov se je izračunalo, da rešuje Četrtina dunajskih prebivalcev uganke in križanke. Nepravi princ pred so dni J o. Te dneve se je vršila razprava proti Harryu-ju Domeli, ki se je v januarju tekočega leta izdajal v raznih neni&ih mestih pri dijaških društvih, pri oblastih in visokem plemstvu kot Hohenzol-lernški princ in si na ta način pri-sleparil mnogo Časti in Še več pojedin. Mnoge osebnosti, ki so bile osleparjene, sploh niso hotele ovaditi sleparja, ker se niso marale osmešiti. Pred kelmoranjsko sodni j o je bil obsojen na sedem mesecev ječe. Ker je pet mesecev že presedel v preiskovalnem zaporu, ostane še dva meseca v ječi. Sedaj se je zvedelo, da je porabil obtoženec ves čas svojega preiskovalnega zapora v to, da je pisal svoje spomine, ki izidejo v najkrajšem času v posebni knjigi, za katero vlada že sedaj izredno zanimanje. Novo društvo. V Londonu se je ustanovilo društvo, čigar člani morejo postati le oni pisatelji, katerim, se je že kako dramsko delo izžvižga-lo. Kdor je pa pri predstavi svojega dela povzročil tak škandal, da je občinstvo zahtevalo svojo vstopnino nazaj, se sprejme v društvo s posebnimi častmi in se njegov vstop v društvo proslavi s svečano pojedino. Tolstojeva vas kot muze}. Drugo leto bo obhajal ves svet stoletnico rojstva ruskega velikega pisatelja Tolstega. Za proslavo te obletnice se je že izbrala komisija. Največje slavnosti se bodo vršile v Jasni Poljani, rojstnem kraju pisatelja. Hiša pesnika je že postala državna last in sedaj je določila sovjetska vlada, da se vsa vas izpremeni v muzej. Ustanovila se je že vzorna šola, zavod za dojence, višja mizarska šola izobražuje trideset mladeničev in v posebnih tečajih se uče ljudje, ki ne znajo še tega, brati in pisati. Ustanovila se je tudi bolnišnica. Nov poklic. Londonski gledališki ravnatelja, ki bi radi pridobili zopet pojemajoče zanimanje občinstva za gledališke predstave;, so ustvarili nov poklic: zaznamovalcev odobravanja. Te ljudi opremijo gledališki ravnatelji ali pa pisatelji sami z besedilom igre in s svinčnikom in jih postavijo v gledališču na tako mesto, odkoder lahko opazujejo občinstvo. Odkazana jim je naloga, zaznamovati v besedilu igre ona mesta, pri katerih izraža občinstvo svoje odobravanje, pri čemer pa morajo označevati tudi moč oziroma stopnjo odobravanja od gromkega smeha do navadnega nasmeška. To velja seveda za šaloigre. Pri dramah so označbe seveda drugačne, kakor molk s kašljem, vzdihi, zadrževanje sape, vzkliki ah ali oh, uporaba žepnih rut in končno tudi omedlevi-ce. Na podlagi teli pripomb se ravnajo igralci v bodoče in morajo povzročiti na mestih, kjer se je občinstvo samo muzalo, krepak smeh, in pri točkah, pri katerih je občinstvo le vzdihovalo, morajo izvabiti iz poslušalcev cele potoke solz. Ta novi poklic se je ie takoj obnesel in je igra, pri kateri je bilo pri prvi predstavi zaznamovanih vsega skupaj pet in štirideset smehov, izkazala pri drugi predstavi že štiri sto in petdeset močnejših smehov. Drnitvo dvojčkov. V Los Angeles-u (Kalifornija, Ze-dinjene države Sev. Amerike) se je ustanovilo društvo dvojčkov. V društvo se sprejemajo le dvojčki mcfUtega spola in čim bolj podobna sta si dvojčka, tem bolj ss slavita. Ob a predsednika si sličita kakor jajce jajcu, pa tudi podpredsednika je težko ločiti od tajnika, ker sta si dvojčka.V društvo so se vpisali Se vsi dvojčki iz cele Kalifornije. Vsak mesec enkrat se dado •člani fotografirati in se nato slike priobčijo v dnevnikih, kar sluti kot nekaka reklama za dru-* štvo. Nova metoda. PMriRki profesor Confida je od-* kril popolnoma novo metodo, po kateri se upa vsakega v petnajstih urah toliko naučiti tujega jedka, kolikor se pač rabi v vsakdanjem življenju. Policijski prefekt Pariza mu je takoj poslal dvajset policistov na angleški pouk. 8 prvo uro je bil profesor Confida precej zadovoljen. Treba vsekakor počakati konca, preden izda svet svoje mnenje o tej novi metodi. ta vtlhotaplja opi) v Ameriko. V državi Washingtonu (Zedinjens drŽave) je zasegla policija velike količine opija. Aretirali so se Štirje tihotapci, a so se po položitvi jamstva v znesku 25.000 dolarjev izpustilL Pri tem se je posrečilo policiji, ugotoviti način, kako je prihajalo to mamilo v državo. Ladje, prihajajoče iz skrajnega Vzhoda, so vrgle na določenem mestu v nepremočljivo platno zavite količine opija v morje. Obteženi zavoji so se po-greznili na dno. Kmalu nato je priplula na dotično mesto ladjica in spustila v morje potapljača, ki je pobral zavoje z morskih tal. Prvo ladjo so uslužbenci, ker je prihajala iz tujine, temeljito preiskali, ladjica s potapljači je pa bila prosta preiskave, ker je bila domača. Papirnati prilčL V zadnjem Času so se pojavile v Pragi mnogoštevilne pritožbe, da so praLIki restavranti opustili platnene prtiče in odkazali svojim gostom papirnate. Gostilničarji in restavraterji se opravičujejo s tem, da si ženske po vojni barvajo obraz, česar pred vojno ni bilo, in da ostane barva z ženskih lic in z ženskih ustnic na prtiču. Taki madeži se pa nikakor ne dado spraviti s prtičev. Krvaveči potok V kraju Tresnuraghes (pokrajina Cagliari, Sardinija) jo prebivalstvo vse zbegano in vznemirjeno. Tamošnji potok je v minulih dneh pordel, nato pa zopet dobil prvotno prozornost. To nenavadno barvo razlagajo nekateri s tem, da je šla voda po železnih sipinah, medtem ko vidi ljudstvo v tej krvavi barvi slabo znamenje. Baje se pojavi taka barva le večer pred kakim u-sodnim dogodkom. Prvič se je o-pazila rdeča barva 1. 1855. in res je potem razsajala kolera po Sardiniji. Vrše se po vsej okolici velike procesije. Botri! Fredno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. Liquidazione Permanenfe TRST, Via San Lazzaro 5 PiATUO (877) ZEFIR ... od L 1*60 naprej PO PELIN, fin. . 7— . BRISAČE . . , 2-95 „ ROBCI ... „ —*95 „ * MADAPOLAM , 2•— „ PLATNO, laneno * 8-60 „ PLATNO za rjuhe 150 crn visoko ^ 4-80 . NOGAVICE ženske 1*85 „ NOGAVICE moške 1*75 * SRAJCE Ženske „ 6-— „ SRAJCE moške . 22-— „ Upl&ziae&mmts Pridite, da se prepričate ! ^SSIS TRST, via Giuliani 42 bo odprta v mesecu avgusta tudi ponoči ■1113 III 119 III III fintofelfg in iirlfe „EDinosr je izšel. Prodaja se v TRSTU: v Tiskarni «Edinost», Via S. Francesco 20 in v Knjigarni-papirniei Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigami, Via Gardu cei 7, v Knjigarni kat. tisk. društva^ Via Garducci 2. V IDRIJI: pri Valentinu Travenu in Franu Cinibuck. V SOLKANU: pri Mariji Gemlšček. V POSTOJNI: pri Antona Milavcu. Cena Po pašti Lr 7-50 Prot&jafci dobijo obllaini popust posojilnico registr. zadruga z oinej. porošvvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. j Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, t*r Jih obrestuje /q večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarjea na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjtžbe, menice, «a- stave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha iazp&i8 teli« (sati) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do IS. Ob nedeljah je urad zaprt fitev. telef. 25-67. | Fivrfuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor J 1 tudi v vbčbarvnem tlaku. Razpolaga z na|modorne)lml stroji, i črkami, Lynotypo. »taraotypijo far rotacijski m strojem. I Vsa naročila sa Izvršuj »Jo točno In po zmarnih cenah. ■ ■ I Ul. S. Francesco d' Assisi 20 j ■ ■ PRETEKLOSTI Roman v treh delih SplMla V. ). Krilanovaka. Is raitina prmtM IVAN VOUK. L , po pofltt priporoCano L 7*40. V inoasmstto proti v napraj poalanama mnaskn. • Roman |a is-s satolila Tlakama Edinost. - Prodaja: TIskarna v Trst«. Via S. Prsnaosco tttt.. - Knjigarna J. loka, Via Milano 97 t Trato, - Nar. Knjigarna, Oorica, cd 7. • KatollSka knjigarna. Ooriea. Cardncd 4. Kraifffttar )oslp, Postojna. pfctfBlM (ssaa L IS) m do tri w knjigam! STOKA.