YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Spremembe obrestnih mer (stran 2)
Evidentiranje je družbeno priznanje (stran 3)
Še naprej intervencije v kmetijstvu (stran 4}
O al(ademil(u dr. Antonu Siodnjaku (stran 5)
Najboljša pionirska hranilnica (stran 6)
leto XXXVIII. št. 43 Ptuj, 7. novembra 1985 cena 30 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Temeljne
naloge v
letu 1986
v delovnem gradivu za resolu-
cijo o politiki družbenega in go-
spodarskega razvoja občine Ptuj
v letu 1986 je med temeljnimi ci-
lji zapisano, da bo v gospodar-
stvu ptujske občine rast družbe-
nega proizvoda okoli 2,6 odstot-
ka; v tem okviru naj bi bila rast
industrijske proizvodnje za okoli
3 odstotke, kmetijske za 5 odsto-
tkov, drobno gospodarstvo za 4
odstotke, trgovina za 2 odstotka
in ostale dejavnosti naj bi izka-
zovale le minimalno rast. Iz tega
je razvidno, da je predvidena
rast precej nižja od načrtovane
rasti v Jugoslaviji, vendar stro-
kovnjaki s področja načrtovanja
ugotavljajo, da načrtovati višjo
stopnjo rasti ni realno.
Izvoz naj bi v prihodnjem letu
povečali za 12 odstotkov in naj
bi znašala njegova vrednost nad
30 milijonov USA dolarjev, uvoz
pa bi povečali za 7 odstotkov in
bi njegova vrednost znašala nad
32 milijonov USA dolarjev, kar
pomeni, da vrednost uvoza ne bo
pokrita z izvozom.
Zaposlenost v združenem delu
naj bi povečali za 1,6 odstotka, v
samostojnem osebnem delu pa
za 5 odstotkov, na kar naj bi
vplivale spremembe obrtnega za-
kona in vračajoči se zdomci. Ta-
ko bi bilo moč povečati zaposle-
nost v občini za 1,8 odstotka ali
konkretno odpreti 340 novih
produktivnih delovnih, mest.
Skupno naj bi se prihodnje leto v
ptujski občini na novo zaposlilo
okoli 900 delavcev, od tega 560
na izpraznjenih delovnih mestih
(odhod v pokoj ipd.).
Produktivnost dela naj bi po-
večali poprečno za 1 odstotek,
kar predstavlja približno 60 od-
stotni delež v rasti družbenega
proizvoda. Ob tem naj bi se real-
no povečevala tudi rast akumula-
cije v gospodarstvu. Sredstva
skupne, splbšne in osebne pora-
be pa naj bi rasla v skladu z rast-
jo dohodka.
O tem delovnem gradivu bo v
naslednjih tednih tekla podrob-
nejša razprava v delegatski bazi,
pri temeljnih nosilcih planiranja
in v občinskih organih ter druž-
benoDolitičnih organizacijah.
FF
GOSPODARSKO SODELOVANJE
BRATSKIH OBČIN
V srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja nimamo dovolj opre-
deljenih nalog medobčinskega sodelovanja na gospodarskem področju.
Zato naj v vseh občinah obvezno analizirajo možnosti takega sodelova-
nja. Te analize je treba napraviti do 20. novembra, za tem se predsedniki
občinskih komitejev za družbeni razvoj in planiranje zopet sestanejo,
ocenijo možnosti sodelovanja in uskladijo osnutke planskih dokumen-
tov.
To je bistvo dogovora članov
odbora za družbeno ekonomske
odnose bratskih občin, ki se je
sestal 4. novembra na ftuju. De-
lovnega razgovora so se poleg
članov odbora udeležiri tudi
predsedniki občinskih komitejev
za družbeni razvoj in planiranje
iz desetih bratskih občin, manj-
kala sta le iz dveh občin.
Povezano z gospodarskim so-
delovanjem so posbej obravna-
vali program razvoja kmetijstva
in sodelovanje na tem področju.
Tudi tu so se dogovorili, da bodo
analizirali dosedanje oblike so-
delovanja v kmetijstvu bratskih
občin in na podlagi tega preučiti
možnosti razširitve sodelovanja.
Takoj pa je treba preučiti večje
sodelovanje pri načrtovanju priz-
vodnje sladkorne pese, pšenice
in oljaric, za kar obstajajo široke
možnosti. Prav tako naj bi bilo
večje sodelovanje kmetijsko-živi-
norejskih zavodov tega območja.
kmetijske pospeševalne službe,
delovanje in financiranje sistema
obrambe pred točo, pridelava vr-
tnin, delovanje kmetijskih in-
špekcijskih služb in podobno.
I^av kmetijstvo je področje, kjer
so največje možnosti medobčin-
skega gospodarskega sodelova-
nja.
O vsem tem se bodo najodgo-
vornejši iz bratskih občin s po-
dročja planiranja podrobneje
pogovorili na seji, ki bo po 20.
novembru v Koprivnici. Na pod-
lagi do takrat pripravljenih ana-
liz bodo tudi sprejeli program
dela za leto 1986.
FF
Brez denarja
ni hrane
Vemo, da je naše kmetijstvo doseglo v zadnjih letih velikanske
razvojne uspehe, pridelki teh ali onih kmetijskih kultur so se iz leta
v leto občutno povečevali, znanost se je uveljavila in še tako črno-
gledi opazovalci dogajanja morajo prikimati ob tej trditvi. Seveda
pa so na drugi strani zelo pogosta nihanja, od uspešnega dela do
upadanja te ali one proizvodnje, do težav na tržišču in tako naprej.
Slednje velja predvsem za našo živinorejo in v zadnjem času še po-
sebej za njeno vejo — prašičerejo, kije v resni krizi.
Večina držav posveča kmetijstvu veliko pozornost, zavedajoč
se, da je hrana vse močnejše orožje in da bo v prihodnosti to še bolj.
Tako smo tudi v Jugoslaviji in Sloveniji pričeli bolj organizirano
skrbeti za kmetijstvo, čeprav smo vsi soglasni, da mnogo prepozno
in da še vedno iščemo pot do sistemskih rešitev. Takih, ki bi dolgo-
ročno in nenehno vzpodbujevalno vplivale na razvoj kmetijstva.
Trenutno so intervencije sicer bolj gašenje požara kot preventi-
vno delovanje, kljub temu pa jim ne gre oporekati precejšnjih za-
slug za vse, kar smo dosegli v minulih letih. Tudi za prihodnje leto,
torej prvo leto novega srednjeročnega obdobja, bo veljal podoben
sistem regresiranja kmetijske proizvodnje. Kaj bomo stimulirali,
kako in i^j želimo s tem doseči, je sicer še tema razprav, vendar
imamo v ptujski občini že nekaj konkretnih predlogov, kako naj bi
izgledale stimulacije za družbeno organizirano tržno proizvodnjo v
letu 1986.
Povsem jasno je, da je potrebno sredstva za regresiranje zago-
toviti od tistih, ki jim je hrana namenjena. Tako smo v ptujski obči-
ni že doslej zbirali sredstva v samoupravnem skladu za intervencije
v proizvodnji in porabi hrane po stopnji pol odstotka od bruto oseb-'
nih dohodkov. Veljavnost odloka poteče z novim letom in tako je iz-
vršni svet občine že pripravil osnutek novega odloka, o njem pa je
tekla beseda na nedavnem zasedanju zborov občinske skupščine. Iz
skupnosti podravskih občin prihaja pobuda, da bi stopnjo za zbira-
nje sredstev za intervencije v proizvodnji in porabi hrane v vseh ob-
činah podravja dvignili na enotno stopnjo 0,8 odstotka. Zadružna
zveza Slovenije in Gospodarska zbornica SRS pa celo predlagata,
da naj bi bila enotria prispevna stopnja v Sloveniji 1 (en) odstotek.
Republiški zakon, kije prav tako v sprejemanju, predvideva, da bo-
mo vsi zaposleni odvajali od bruto osebnega dohodka pol odstotka,
ta na nivoju republike zbrana sredstva pa se seveda usmerijo tja,
kjer so potrebna, tudi v ptujsko občino.
Tudi doslej smo na republiškem nivoju že združevali sredstva,
vendar po stopnji 0,4 odstotka. Za desetino višji prispevek naj bi
zagotovil še sredstva za sofinanciranje sistema obrambe pred točo
in za večja vlaganja v razvoj kmetijstva na hribovitih in sicer kme-
tijsko manj ugodnih območjih republike. Če bodo sprejete vse pred-
lagane stopnje, mislimo na najvišje predlagane, potem bodo bruto
osebni dohodki delavcev obremenjeni z 1,5 odstotka, kar je za 0,6
odstotka več kot v sedanjem obdobju, ki poteče kot že rečeno konec
letošnjega leta. Odločiti se bo torej potrebno za tako ali drugačno
varianto, o tem bo gotovo še precej razprav. Vendar se velja zami-
sliti ali ni morda bolje prispevati nekoliko več za zagotovoljeno
oskrbo s hrano, če vse pogosteje ugotavljamo, da je najdražje tisto,
česar nimamo. Še posebej neprijetno pa je, če ni dovolj hrane. Raz-
mislimo torej, skrbno pretehtajmo materiale za prihodnja zaseda-
nja zborov občinske skupščine in dajmo delegatom natančna navo-
dila, kakšno odločitev naj podprejo. Odločitev, kakršna že bo, bo
.dolgoročnega pomena!
Jože Bračič
Z EVIDENTIRANJEM
KONČATI DO KONCA
NOVEMBRA
Evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje funkcij v delegat-
skem sistemu je treba po določilih volilnega pravilnika in rokovnika
končati do 30. novembra. Nalogo je v celoti že opravila velika večina os-
novnih organizacij ZS v temeljnih in drugih organizacijah združenega
dela in le dobra polovica krajevnih konferenc SZDL. Zato je treba sko-
zi vse družbenopolitične organizacije spodbuditi akcijo, da bodo vsi te-
meljni nosilci evidentiranja to nalogo tudi opravili. Sočasno je treba do
konca novembra pripraviti in sprejeti statutarne sklepe v vseh temeljnih
samoupravnih enotah, kjer so se dogovorili za drugačne delegacije in
Jtevilo njenih članov, za konference delegacij in podobno.
Tako so skupno ugotovili in
sklenili na seji volilne komisije
Pri Občinski konferenci SZDL
Ptuj, ki je na seji 30. oktobra pre-
gledala dosedanji potek evidenti-
ranja za volitve 1986 in sprejela
nadaljnje aktivnosti v pripravah
ia volitve.
Z evidentiranjem v osnovnih
Organizacijah ZS in v KK SZDL
So začeli že v začetku letošnjega
•eta. O tem so volilni komisiji pri
OK SZDL Ptuj v skladu z rokov-
nikom poročali že dvakrat. Tre-
tje in obenem sklepno poročilo o
evidentiranju pa mora biti posla-
no do konca novembra.
V ptujski občini bomo potre-
bovali okoli 550 članov delegacij
za Zbor združenega dela občin-
ske skupščine, evidentiranih pa
je bilo že 1.833 možnih kandida-
tov, torej več kot trije za eno de-
legatsko mesto. Le 6 manjših OO
ZS naloge še ni opravilo, to kaže,
da so v sindikatih nalogo v glav-
nem končali. Za Zbor krajevnih
skupnosti SO Ptuj pa bo potreb-
no v 35 delegacijah okoli 320 čla-
nov. Prav toliko je bilo doslej
evidentiranih možnih kandida-
tov v 18 krajevnih konferencah
SZDL, 17 pa jih še ni poslalo po-
ročila.
Več o evidentiranju preberite
na 3. strani.
Pri Lovrencu
še vedno
pouk v stari
šoli
Kljub temui, da smo pred do-
brim tednom pri Lovrencu na
Dravskewm polju odpirali novo
šolo, je še vedno brez življenja,
saj prvotno predvidena ponedelj-
kova selitev ni realizirana. Po ot-
voritvi je bilo potrebno seveda še
marsikaj postoriti in preseliti iz
starih prostorov, da bi lahko po-
uk stekel nemoteno.
Ko smo v ponedeljek poklicali
šolo v dobri veri, da lahko že za-
beležimo prve vtise učencev, smo
žal dobili odgovor, da s selitvijo
še ni nič. Manjkajo table, omare
in še veliko drugih prepotrebnih
rekvizitov, čeprav je krajevna
skupnost s svojim denarjem ku-
pila stole in klopi za tri učilnice.
Pravijo sicer, da bo selitev v teh
dneh, kljub temu, da opreme ni,
čeprav smo jo predvideli ter tudi
zapisali v referendumski pro-
gram in v sklep o uvedbi občin-
skega samoprispevka.
mš
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
7. november 1985 — XEDNIK
OPRAVIČUIVE AKONTACIJE
OSEBNEGA DOHODKA
Tovarna sladkorja v Ormožu izstopa po dobri organizaciji dela
in visoki delovni storilnosti med proizvajalci sladkorja v Jugoslaviji.
Kljub temu izkazujejo v poslovanju visoko izgubo. Vzrok za to je v
neusklajenosti cenovnih razmerij, sezonski značaj proizvodnje in v vi-
sokih zalogah sladkorja v prvem polletju letošnjega leta. Ob podatku,
da smo v Jugoslaviji leta 1984 imeli rekordno proizvodnjo 913.000
ton, letna poraba pa znaša poprečno 820.000 ton, povrh tega pa smo
uvozili 300.000 ton sladkorja, so zaloge sladkorja, ki so ostale v tovar-
ni lahko vsakemu razumljive. V zalogah pa leže tudi kratkoročni kre-
diti, od katerih je treba plačevati visoke obresti.
Vse to je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Ormož, ugo-
tovil vzroke izgube, ki so takega značaja, da nanje kolektiv ni mogel
vplivati, zato je sklenil, da se v skladu z določili republiškega zakona
o zajamčenem osebnem dohodku Tovarni sladkorja v Ormožu dovoli
izplačevanje akontacij osebnih dohodkov za mesece oktober, novem-
ber in december 1985 v skladu z njihovimi samoupravnimi akti.
FF
Sezona ni najboljša
Čeprav ne razpolagamo z vsemi podatki letošnje turistične sezo-
ne, ocenjujemo, da ptujsko gostinstvo in turizem ne dosegata kako-
vostnih rezultatov. Na videz so rezultati dobri, slabi pa s finančne
strani. Cenovno nesorazmerje, manjša kupna moč in novi obračun
davka na pijače naj bi bili glavni krivci takšnega stanja. Gostinci do-
datno dokazujejo, da so naredili vse, da fizični obseg ne ni padel. V
devetih mesecih je sicer zabeležen tri odstotni padec, ki pa je v pri-
merjavi s sosednjim gostinstvom (mariborskim, slovensko-bistriškim
in ormoškim), kjer imajo tudi do 26-odstotni padec, zanemarljivo.
Dodatno jim dohodek odvzemajo priložnostne prireditve, ki niso
vpisane v koledar prireditev in za katere organizatorji (običajno so to
društva) ne plačujejo enakih dajatev. Na drugi strani pa bi od turizma
lahko dobili veliko več, če bi povečali nočitvene zmogljivosti. Agenci-
je se za obisk Ptuja zanimajo, vse pa se zatakne pri posteljah. Tako
postaja potreba po hotelu nujna stvarnost, o kateri več ne kaže po ne-
potrebnem razpravlajti. Poznavalci razmer trdijo, da gradnja hotela
ne bi smela biti prevelik zalogaj tako za ptujsjo kot podravsko gospo-
darstvo.
Odbor za razvoj turizma pri IS SO Ptuj tudi preldaga, da izvršni
svet prouči možnosti za preusmeritev dela prometnega davka od pi-
jač, ki slabi dohodek gostincev, in možnosti prenosa gostinskih objek-
tov na uporabnika — temeljno organizacijo Gostinstvo Haloški biser,
ki plačuje visoke najemnine in nosi vse stroške vzdrževanja objektov,
v katerih so gostinski obrati. Tako akcijo izvršni svet vodi že glede tr-
govskih lokalov. Posebej pa se odbor zavzema za doslednost pri sesta-
vi koledarja prireditev.
Precej so govorili tudi o toplicah in bodočem statusu le-teh.
SOZD Emona, agencije, so se od njih ogradile. Še največ zanimanja
pa kaže gostinska organizacija Pohorje, čeprav je vprašanje, če je
vključitev vanjo res najboljša poteza.
PRIPRAVE NA VOLITVE
Sindikat osamljen
Do 30. novembra — to je tretjega kroga poročanja — bo potreb-
no še marsikaj storiti, ugotavljajo v ptujskih smdikatih. Disciphna po-
ročanja se je v drugem krogu poročanja, ki je bil zaključen 24. sep-
tf;mbra, nekoliko izboljšala, vendar še vedno ne zadovoljuje, saj je pri
71 poročevalskih enotah bilo potrebno dodatno »spodbujevanje«. Se
vecfno pa svoje naloge niso opravili v šestih osnovnih organizacijah
zveze smdikatov.
Za tak rezultat so najbolj zaslužni člani predsedstva občinskega
sveta in drugi sindikalni delavci, ki so obiskali osnovne organizacije
in v konkretnih okoljih reševali nastale probleme.	'
Tretji krog poročanja je povezan s konkretnim izpolnjevanjem
popisnic, saj smo v prejšnjih dveh v glavnem govorili o številkah. Po-
pisnice bodo v tem obdobju dobile pravo vseoino.
Do septembra je bilo s strani združenega dela za D^S evidentira-
nih 1833 kandidatov, za SlS-e pa 3332. V kvalifikacijski strukturi
prevladujejo kvalificirani delavci in delavci s srednješolsko izobraz-
Do. Veliko je tudi število kandidatov z višjo in visokošolsko izobraz-
bo. Pri SlS-ih prevladujejo kandidati starostne strukture od 27 do 40
let.
' Sindikat je tudi tokrat ostal osamljen, brez podpore vodilnih in
vodstvenih ter strokovnih delavcev. Kljub vsemu pa je potrebno na-
daljevati in spodbujati nadaljnje evidentiranje.
V nadaljnjih pripravah na volitve je potrebno v evidentiranje
vključiti kmete kooperante, zasebne obrtnike, gospodarske pomočni-
ke m gospodinjske pomočnice. Kandidate je potrebno dobiti tudi iz
dislociranih obratov, ki jih je v občini 81, v priprave na volitve pa se-
jih je vključilo le 21.	MG
NOVA DELOVNA ORGANIZACIJA
V tej temeljni organizaciji na
manj razvitem haloškem območ-
ju je prišlo v zadnjih mesecih do
nekaterih težav v poslovanju. Te
so narekovale takojšnje ukrepa-
nje, ki je v prvi vrsti pomenilo
spremembo organiziranosti delo-
vne organizacije Merinka, katere
tozd so bili do nedavno. Direk-
tor tozda Jože Pavlenič je o tem
povedal:
»V DO Merinki smo po slab-
ših rezultatih na koncu leta 1984
ter neugodnih v prvem polletjy
letošnjega leta, ko smo poslovali
na robu uspešnosti, začeli ukre-
pati v smeri izboljšanja. Na stro-
kovnem kolegiju in samouprav-
nih organih smo sprejeli akcijski
program. Tako naj bi izboljšali
poslovanje, predvsem pa likvid-
nost podjetja. To smo morali
storiti, saj v polletju nismo ustva-
rili čistega dohodka za poslovni
sklad in smo bili po zakonu o
združenem delu že razvrščeni
med tiste DO, ki imajo motnje v
poslovanju. V mesecu avgustu
smo dobili tudi podatke poslo-
vne skupnosti tekstilne industrije
Slpvenije za obdobje januar—ju-
nij, ki po enotni metodologiji
spremlja podatke za vso sloven-
sko tekstilno industrijo. Iz obja-
vljenih podatkov je bilo razvid-
no, da se je Merinka znašla v ne-
zavidljivem položaju, na repu
tekstilne industrije Slovenije. V
nadaljevanju se situacija ni iz-
boljšala. Finančni problemi so
naraščali z vsakim mesecem, ta-
ko da v desetmesečnem obraču-
nu izkazujemo izgubo v. vseh
treh tozdih, čeprav je proizvod-
nja izvrševala planske zadolžitve.
Vseskozi imamo probleme s te-
kočo likvidnostjo, s financira-
njem zalog ter z izplačevanjem
osebnih dohodkov. Ocena ob-
veznosti DO Merinke je pokaza-
la, da znašajo te kar 2,4 milijarde
dinarjev. Tako visoke obveznosti
pa vodijo v še večje motnje v po-
slovanju, če se ne pristopi k pra-
vilnemu reševanju.
O neugodnem položaju Me-
rinke so razpravljali tudi samou-
pravni organi in strokovni kole-
gij SOZD-a. Zato je v skladu s
sklepi samoupravnih organov
SOZD in DO Merinke za učin-
kovitejše poslovanje v zaostrenih
pogojih vodstvo SOZD-a predla-
galo organizacijske spremembe v
DO Merinka. Samoupravni orga-
ni DO Merinka so o tem razpra-
vljali in ugotovili, da je bistveni
pogoj za realizacijo začrtanih ci-
liev in doseganje boljših rezulta-
tov boljša organiziranost. Ta mo-
ra biti op,erativna in samoupra-
vna. Zajemati mora organizacij-
ske, kadrovske, samoupravne in
druge spremembe. Potrebna je
ustreznejša delitev delovnih po-
dročij in poslovnih funkcij, zato
se preide iz ene v več organiza-
cijskih enot. Na podlagi teh dej-
stev je delavski svet tozda Volne-
ni izdelki Majšperk 1. oktobra
razpravljal o izločitvi tozda Vol-
neni izdelki Majšperk iz DO Me-
rinka ter organiziranju v enovito
. delovno organizacijo Maribor-
ska tekstilna tovarna. Ob tej pri-
liki je bil razpisan referendum,
na katerem smo se 18. oktobra
izrekli za izločitev iz Merinke in
za novo organiziranost. Narava
dejavnosti, tehnologije, oprem-
ljenost dela, finančni pokazatelji,
tržno povpraševanje in uresniče-
vanje samoupravljanja so delna
osnova za uspešno in kvalitetno
delovanje in nadaljnji razvoj
enovite delovne organizacije.
Predmet poslovanja, vsebine, de-
la. sprotno, hitro, učinkovito in
organizirano ukrepanje za spre-
jemanje pravih odločitev so vo-
dilo za organizacijske spremem-
be. Uskladiti je torej potrebno
proizvodne kapacitete, donos-
nost, kvaliteto in prodajo. Reši-
tev je v takojšnji preusmeritvi v
proizvodnjo in prodajo donos-
nih proizvodov. Izboljšati mora-
mo predvsem likvidnost, gospo-
darjenje z materialom pri vhodu,
preoblikovanju in prodaji, kakor
tudi postaviti dobro organizacij-
sko osnovo za dobro vodenje
vseh delov delovnega procesa,
informiranost delavcev in njihov
vpliv na poslovne odločitve in
nadaljnji razvoj DO in samou-
pravljanja. Prepričan sem, da bo
tudi nova oblika organiziranosti
uspešno ponesla v svet kvalitetne
izdelke majšperskih tekstilcev.«
Seveda bodo morali sedaj v to-
varni Volneni izdelki nameniti
več denarja za usposabljanje
strokovnih kadrov, za štipendira-
nje in stanovanja. Le kadrovsko
okrepljeni bodo lahko dosegli
zastavljene cilje. Zanje pa delav-
ci pravijo, da so pravilni in da
bodo v proizvodnji storili vse za
njihovo uresničitev.
N. D.
SPREMEMBA OBRESTNIH MER V KBM
V	prejšnjem Tedniku smo
omenili, da bomo v tem podrob-
neje poročali o spremembi
obrestnih mer v Kreditni banki
Maribor (KBM), sprejeti na seji
Izvršilnega odbora KBM, dne
30. novembra.
Zapletenost načina oblikova-
nja obrestnih mer narekuje nekaj
predhodnih pojasnil.
Izhodišče in način oblikovanja
obrestnih mer za sredstva in kre-
dite je določen enotno za vso dr-
žavo v Samoupravnem sporazu-
mu o politiki obrestnih mer. Zve-
zni sporazum pa določa tudi ne-
kaj konkretnih obrestnih mer,
kot na primer t. i. realno poziti-
vno obrestno mero, najnižjo
obrestno mero za investicijske
kredite, obrestne mere za potroš-
niške kredite, gornjo mejo obre-
stne marže itd.
Znotraj teh okvirjev pa obliku-
jejo posamezne temeljne banke
svoje obrestne mere samostojno,
odvisno od njihovega finančno
ekonomskega položaja ter dogo-
vora o skupni politiki obrestnih
mer v Združeni banki.
V	okviru naše Združene banke
Ljubljanske banke (ZB LB) ta
dogovor podrobno določa tarifo
enotnih obrestnih mer za vse
banke članice ZB LB. Ker so na-
ši organi banke sprejeli ta dogo-
vor v okviru Združene banke
smo ga dolžni izvajati. Ker je fi-
nančno ekonomski položaj dru-
gih bank v ZB LB bistveno dru-
gačen (slabši) od naše TB, bi po-
menilo striktno izvajanje »enot-
ne« obrestne mere sistema ZB
LB bistveno manj ugoden polo-
žaj za članice naše Danke, zato
smo uspeli doseči nekatere izje-
me pri tarifi naše temeljne ban-
ke. V ostalem pa bi naša banka
morala v celoti izvajati politiko
Združene banke. Dosedanja tari-
fa naše TB je bila sprejeta v me-
secu aprilu z veljavnostjo od 1.
maja. Ta tarifa je bila usklajena z
zveznim sporazumom o politiki
najnižjih obrestnih mer in delo-
ma tudi z enotno tarifo ZB LB in
ie z manjšimi korekturami velja-
la vse do sedaj, čeprav je s 1. 7. t.
1. ZB LB bistveno zvišala tarife
obrestnih mer, čemur naša banka
ni sledila, ker zato ni bilo potre-
be. S tem so nastale med enotno
tarifo ZB LB in tarifo naše ban-
ke tako občutne razlike (do
21 %), da smo jih morali z dolo-
čenimi pridržki vendarle uskladi-
ti. To smo storili s sedanjo spre-
membo naše tarife, ki jo bomo v
kratkem pojasnili v nadaljeva-
nju.
Nova tarifa obrestnih mer, ki
jo je sprejel lO na zadnji seji,
stopi v veljavo 1. 11. t. 1. V odno-
su na sedaj veljavno enotno tari-
fo sistema ZBLB je naša tarifa
sedaj v glavnem usklajena. Pri
kratkoročnih kreditih razen ne-
kaj izjem odstopa navzdol za do-'
govorejena 2 %, na kredite iz pri-
marne emisije (izvoz, kmetijstvo)
pa ne uveljavljamo marže (2 %).
Po tej spremembi znaša obre-
stna mera za:
—	kreditiranje izvoza 48 %, do
sedaj 39 %, v sistemu LB pa
50%;
—	pripravo izvoza sedaj 53 %,
prej 44 % (v LBZB 55 %),
—	kmetijsko proizvodnjo z
udel. primarne emisije sedaj 48,
prej 41, (LBZB 50%),
—	kredite za osnovno preskr-
bo sedaj 50%, prej 41 % (LBZB
56%),
—	kredite repromateriala za
primarno kmetijsko proizvodnjo
sedaj 50%, prej 43% (LBZB
60 %),
—	kredite za ostale namene
OZD (tudi TR itd.) 70% prej
60 % (LBZB 72 %) itd.
Pri investicijskih kreditih je
naša banka ostala pri stari tarifi
(iz aprila letos), zato tu obstaja
se naprej občutno razhajanje s
tarifo LBZB.
Tako še naprej v KBM ostaja
obrestna mera na primer za me-
lioracije 31 % (v LBZB 39 %\pn
prednostnih naložbah v baziČ^no
industrijo 40% (LBZB 51 %), pri
ostalih neprednostni nameni za
gospoTlarstvo 48 % (LBZB 64 %),
Itd.
Teh obrestnih mer namreč
banka med letom v smislu dolo-
čil Zveznega sporazuma ni dol-
žna spreminjati.
Resnici na ljubo pa je treba tu-
di povedati, da je bil eden od ra-
zlogov za korekturo obrestnih
mer za kratkoročne kredite pogo-
jen z napovedano spremembo
Zakonov o ekonomskih odnosih
s tujino. Naša TB je v letošnjem
letu ustvarila iz naslova velikega
pooblastila v poslovanju s tujino
visoke pozitivne tečajne razlike
(preko i mid din). Te vrste pri-
hodkov v novem sistemu eko-
nomskih odnosov s tujino od 1.
I. 86 ne bo. Ker je banka letošnji
skupni dohodek dosegla v glav-
nem iz pozitivnih tečajnih razlik,
ki jih drugo leto ne bo več, je tu-
di ekonomska nuja banki nare-
kovala določeno zvišanje obrest-
nih mer.
Omenimo naj še spremembo
obrestnih mer za depozite nad
eno oz. dve leti. Izvršilni odbor
je sprejel tudi predlog Združenja
banK Jugoslavije o zvišanju obre-
sti za vezane depozite občanov
in OZD nad 12 in 24 mesecev.
Če bodo to spremembo podprle
tudi ostale banke v SFRJ, bodo
predvidoma od 20. novembra da-
lje znašale obresti za vezane de-
pozite preko 12 mesecev 64% in
66 % za preko 24 mesecev. Zvi-
šan pa bo tudi najnižji znesek ve-
zave nad 3 mesece s sedanjih
20.000 na 50.000 din.
Prav tako bodo izenačene tudi
zamudne obresti za občane in
negospodarstvo z višino obresti
za vezane vloge preko enega leta
(64%).	. . .
To je le nekaj najbolj bistvenih
sprejetih sprememb, s katerimi
smo'vas želeli obvestiti, podrob-
nejše podatke pa imajo delegati
organov banke.
Franc LUKMAN,
vodja PE Ptuj
Mladinsko prostovoljno delo bolj
usmeriti v Haloze
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na eni od
svojih sej obravnaval poročilo o delu letošnje Zve-
zne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 85.
K besedilu poročila je imel nekaj dopolnitev, ga
sprejel in predlagal, da se pošlje v obravnavo zbo-
rom občinske skupščine skupno s sklepnim poro-
čilom ZMDA za obdobje 1981-1985 m s progra-
mom za srednjeročno obdobje 1986—90.
Občinski izvršni svet je pozitivno ocenil delo in
rezultate ZMDA »Slovenske gorice 85« in dal vse
priznanje brigadirjem in vodstvu akcije. Predlagal
je tudi, da naj vodstvo akcije še bolj zaostri odnos
do družbene lastnine, s katero razpolaga brigada
in da v bodoče podvzame vse potrebno, da bodo
izvedene vse načrtovane aktivnosti na področju in-
teresnih dejavnosti.
Predlagali so, da se ostanek sredstev, ki bo ugo-
tovljen po poračunanih obveznostih, nameni za iz-
boljl anje pogojev bivanja v brigadirskem naselju
Dornava, predvsem naj se kupi manjkajoča opre-
ma.
Izvršni svet je bil tudi mnenja, da je treba takoj
začeti s pripravami dela ZMDA za leto 1986. Oce-
nil je, da bi bilo potrebno usmeriti mladinsko pro-
stovoljno delo, ne le na kopanje jarkov za primar-
no in sekundarno vodovoano omrežje, temveč tu-
di za delo na cestah in izvajanje programov kme-
tijstva. Program naj bo usmerjen predvsem v Ha-
loze na dela pri vodovodu proti Leskovcu in cest-
nemu omrežju Leskovec—Cvetlin. Na območju
Slovenskih goric naj bi delali pri gradnji vodovod-
nega omrežja Ptuj —Lenart. Pri izvedbi kmetijskih
programov naj bi brigadirji sodelovali predvsem
pri delih na manj razvitih območjih.
Predsedniku skupščine ZMDA Slovenske gori-
ce 85 SAVU KOZJAKU je Izvršni svet SO Ptuj iz-
rekel priznanje za zavzeto delo in vodenje ^cije v
letu 1985. Prav tako tudi JANEZU BELSAKU,
namestniku predsednika skupščine ZMDA Slo-
venske gorice 85.
FF
TOZD PEKARNE VINKO REŠ PTUJ
Rekonstrukcija pekarne še letos
»v srednjeročni plan in tudi v
stabilizacijslci program smo zapi-
sali, da bomo postopoma ukinja-
li vse prodajalne kruha, ki so ne-
rentabilne in v bližini katerih so
prodajalne - trgovine, v katerih
prodajajo kruh.
Prva prodajalna, ki jo bomo
zaprli, je prodajalna v Prešernovi
ulici v Ptuju. Letošnji podatki ce-
lo kažejo, da se fizični promet
zmanjšuje in to kljub temu, da je
prodajalna odprta osem ur dne-
vno. Po sklepih zborov delavcev
in delavskega sveta bomo le-to
zaprli prvega decembra.
Wepričana sem, da potrošniki
ne bodo oškodovani, saj imajo v
bližini dve trgovini, ki prodajata
kruh in če stopijo še malo dlje,
pridejo do naše prodajalne v Mi-
klošičevi ulici.
Drugi problem je prodajalna v
Kidričevem, kjer pa ne gre za
enak problem. V prodajalnah, ki
jih ima Ml P in tudi Preskrba na-
mreč ni pravih pgoojev za proda-
jo kruha, zato prodajalne ne bo-
mo zaprli tako dolgo, dokler ne
bodo v trgovinah ten pogojev za-
gotovili.
Ko bomo v Ptuju rpičeli z re-
konstrukcijo pekarne na Ormo-
ški cesti, bomo to prodajalno za-
časno zaprli, saj bomo njene pro-
store uporabili za skladišče. V
tem obdobju bomo namreč celot-
no proizvodnjo prenesli v obrat
v Kidričevo. Pogovarjamo pa se
s KS Kidričevo, da skupaj najde-
mo prostor za začasno prodajo
kruha.
Glede Zetal obljubljamo, da
bomo oskrbo izboljšali in da ne
bo več pritožb glede dostave in
>starosti< kruha. Računamo, da
bo to še ta mesec.
Prodajalna na Ormoški cesti je
v podobnem položaju, kot pro-
dajalna v Prešernovi ulici. Zaprli
jo bomo v naslednjih letih,« ie
odgovorila Erika Mihelač, direk-
torica TOZD Pekarne Vinko Reš
Ptuj, vprašanja pa so postavili
delegati na zasedanjih zborov
občinske skupščine.
KAKO PA STE ORGANIZI-
RALI OZIROMA JE ORGANI-
ZIRAN PREVOZ KRUHA?
»S prevozom imamo velike
probleme. Trgovci in potrošniki
namreč ne morejo razumeti, da
vsega kruha v eni uri ne moremo
dostaviti. Trudimo pa se, da bi
kruh do potrošnika prišel čim
prej. S prevozi v ptujske proda-
jalne začnemo že ob č^etrti uri, na
teren pa ob šesti uri zjutraj.«
KDAJ BOSTE PRIČELI Z
REKONSTRUKCIJO PEKAR-
NE NA ORMOŠKI CESTI V
PTUJU?
»Pričakujemo, da bomo še le-
tos sklenili pogodbe za izvajanje
del. Sredstva smo v glavnem ze
zagotovili in sicer z združeva-
njem na ravni delovne in sesta-
vljene or^nizacije. občine in re-
publike. Rekonstrukcija obsega
tudi gradnjo silosov z zmoglji-
vostjo 200 ton, ki bodo služili tu-
di za rezerve - občinske in re-
publiške. Zanje smo sredstva že
zagotovili.
K pekarni bomo zgradili prizi-
dek. Zanj smo sredstva združili v
okviru delovne in sestavljene or-
ganizacije, precejšen del pa smo
zagotovili sami. Računamo pa
tudi na kreditna sredstva«.
MG
Razprava o obrambno-razvojnem načrtu pokrajine
Na seji Pokrajinskega odbora za vzhodno
Štajersko so spregovorili o usmeritvah Pred-
sedstva SRS za razvm teritorialne obrambe
Slovenije v letih 1986—1990 in o predlogu
obrambno-razvojne^a načrta pokrajine v na-
slednjem srednjeročnem obdonju. Pri pripra-
vi srednjeročnih načrtov so pokrajinski od-
bor in njegovi organi upoštevali te smernice
na posameznih področjih. V enotah teritori-
alne obrambe bodo posebno skrb posvetili
nakupu orožja in podobne opreme, urejeva-
nju sKladišč, usposabljanju pripadnikov teri-
torialne obrambe, civilne in narodne zaščite.
organiziranju raznih tečajev in seminarjev za
starešine in nekaterih drugim oblikam uspo-
sabljanja. V smernicah je predvideno, naj bi
družbenopolitične skupnosti, ozdi in druge
samoupravne organizacije in skupnosti zago-
tavljale za uresničevanje programov SLO in
DS iz proračunov in donodka najmanj 0,4
odstotka od narodnega dohodka v letih
1986 1990.
Govoreč o urejevanju prostora so izposta-
vili nekatere prednostne naloge, med kateri-
mi so omenili cesto Šentilj —Maribor Ptuj,
izgradnjo vodovodov, zajetij in izvirov, me-
lioracijska dela na obmejnih, hribovitih in
manj razvitih območjih, ptt zveze, bencinske
črpalke in skladišča ter nekatere druge objek-
te, pomembne za SLO in DS.
V razpravi so opozorili tudi na potrebo po
racionalizaciji dela na področju SLO in DS
ter izrekli pripombe glede poplave obrazcev
in prevelikega administriranja na tem po^
drocju. Sprejeli so odlok o vsebini in izdelavi
obrambnega načrta pokrajine in sklep o naje-
tju kredita za nakup opreme in oborožitve.
Zadruga in sejmi
Obrtna zadruga Panorama
Ptuj uspešno izpolnjuje plan le-
tošnjih sejemskih predstavitev.
Po uspehu v Innsbrucku jih čaka
še zadnja in to sejem v Miinch-
nu, ki bo v začetku decembra in
na katerem se bodo predstavili z
izdelki domače obrti. Glede na
izkušnje bodo predstavili komer-
cialne izdelke, po katerih so kup-
ci najbolj povpraševali že prej-
šnja leta. Tokrat bo Panorama
sodelovala že četrtič.
Posebej velja omeniti sejem
Interkleama v Zagrebu, ki je bil
v juniju in na katerem so pred-
stavili priprave za mehčanje vo-
de v ceveh. Obenem so testirali
tržišče in ugotovili, da je po teh
izdelkih veliko povpraševanje.
Gre za tehnično zelo izpopolnje-
ne priprave, ki so jih razvile stro-
kovne službe Panorame. Sprejeli
so tudi že prva naročila za tuii-
no.
Celjski sejem je zajemal pred-
stavitev tehničnih izdelkov, ino-
vacij in izdelkov domače obrti -
izdelkov, za katere iščejo izdelo-
valce. V skupini inovacij so pri-
kazali požarnovarst\eno napra-
vo.	MG
TEDNIK — november 1985
DELEGATSKA SPOROČILA > ii
Skupna delovna skupnost upravnih organov
Po daljših razpravah bodo zbori skupščine SR Slovenije na za-
sedanjih, 6. novembra sklepali tudi o predlogu zakona o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem
svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih. Spremem-
be. kijih prinaša ta predlog, so predvsem v samoupravni organizi-
ranosti upravnih organov, pravice in obveznosti delavcev in funk-
cionarjev in podobno. Namen tega je, da bo moč delo upravnih or-
ganov bolje organizirati, zagotoviti akcijsko učinkovitost in hitrejše
uresničevanje nalog.
Skladno s spremembami in
dopolnitvami republiškega zako-
na, so na pobudo izvršnega sveta
SO Ptuj v ptujski občini tekle
priprave, ki bodo omogočale, da
se bodo upravni organi lahko
čimprej prilagodili spremembam
in dopolnitvam zakona.
Izvršni svet je imenoval delo-
vno skupino, ki je že pripravila
osnutek samoupravnega spora-
zuma o oblikovanju skupne de-
lovne skupnosti upravnih orga-
nov in strokovne službe občine
Ptuj. Doslej obstaja kar 10 delov-
nih skupnosti (I) strokovne služ-
be občinske skupščine in izvršne-
ga sveta, 2) občinskega komiteja
za družbeno ekonomski razvoj in
planiranje, 3) občinskega komi-
teja za urbanizem, gradbene in
komunalne zadeve, 4) občinske-
ga komiteja za kmetijstvo, 5) od-
delka za občo upravo in prora-
čun, 6) oddelka za ljudsko
obrambo, 7) uprave za družbene
prihodke, 8) uprave za inšpekcije
občin Ormož in Ptuj, 9) oddelka
za notranje zadeve in 10) geodet-
ske uprave). Po določilih spora-
zuma pa naj bi bile to delovne
enote. Tako bi delavci upravnih
organov uresničevali svoje samo-
upravne pravice na enotnem
zboru delavcev delovne skupno-
sti, na zborih delovnih enot, v
svetu delovne skupnosti, v dele-
gacijah, v organu samoupravne
delavske kontrole, v organih s
področja SLO in družbene samo-
zaščite in v drugih s statutom
opredeljenih organih.
Delovna skupina je pripravila
tudi rokovnik. O osnutku samou-
pravnega sporazuma in o rokov-
niku je razpravljal izvršni svet
SO Ptuj in oboje z nekaj pripom-
bami potrdil skupno z osnutkom
statutarnega sklepa.
Rokovnik predvideva, da mo-
ra delovna skupina pridobiti do
28. oktobra stališča funkcionar-
jev, ki vodijo upravni organ. Do
30. oktobra je treba sklicati pred-
sednike zborov oz. delovnih
skupnosti upravnih organov,
predstavnike osnovnih organiza-
cij in konference zveze sindika-
tov in jim predložiti v razpravo
osnutek samoupravnega spora-
zuma in stalutarnega sklepa.
Oba dokumenta naj bi delavci
po sedanjih skupnostih obravna-
vali do II. novembra, v dveh
dneh bodo potem uskladili pri-
pombe in pripravili predlog sa-
moupravnega sporazuma in sta-
tutarnega sklepa, tako naj bi bil
14. novembra že skupni sestanek
predstavnikov vseh delovnih
skupnosti, do konca novembra
pa naj bi delavci na zborih oba
dokumenta že sprejeli. Na pod-
lagi tega bodo lahko pripravili
druge samoupravne akte, pred-
vsem statut delovne skupnosti, ki
bo podrobneje urejal določila sa-
moupravnega sporazuma.
Tako bodo delavci upravnih
organov občine Ptuj že ustrezno
pripravljeni, ko bo zakon o spre-
membah in dopolnitvah zakona
o sistemu državne uprave sprejet
in bodo njegova določila čimprej
uresničevali v praksi.
FF
Spomini Id obvezujejo..
Dan spominov je za nami;
cvetje na grobovih naših pokoj-
nih je že ovenelo, od sveč pa je
ostal le staljen vosek. A spomin
na padle borce, na vse pokojne
svojce, prijatelje in znance živi v
naših srcih še naprej.
V ptujski občini smo svoj vsa-
koletni dolg ob dnevu mrtvih
opravili na osrednji komemorati-
vni svečanosti že v četrtek, 31.
oktobra, t)b spomeniku padlim
borcem na starem mestnem po-
kopališču. Mladina in ostali ob-
čani so v žalnem sprevodu kreni-
li izpred ptujskega magistrata in
se nekaj po trinajsti uri zbrali ob
spomeniku 41 padlim borcem s
ptujskega območja. Ptujski pi-
halni orkester je zaigral nekaj ža-
lostink, vojaki ptujske gamizije
pa so izstrelili častno salvo.
Komemorativni govor je imel
predsednik občinskega komiteja
ZkS Ptlij, Stane Lepej, ki je med
drugim rekel:
».Mrki so ti novembrski dnevi.
Mrki, kot da bi vedeli, da se spo-
minjamo na najbolj osebne, naj-
bolj čustvene in najbolj trpke tre-
nutke v življenju človeka. Spomi-
njamo se svojih najdražjih —
mater in očetov, sinov in hčera,
bratov in sestra. Spominjamo se
vseh tistih, ki počivajo širom do-
movine, v tihem gaju, v gozdni
grapi, na Pohorju, Kozari, Kadi-
njači, v dolini hladne Sutjeske,
na sremskem polju. Spominjamo
se vseh, dragega Tita in vseh re-
volucionarjev, ki so živeli in iz-
goreli za našo — socialistično —
samoupravno stvar.«
Po tem. ko so vsem umrlim
posvetili minuto tišine pa je na-
daljeval: »Ko danes stojimo'
pred grobnico ptujskih rodolju-
bov m junakov, nas mora zapeči
vest. Smo storili dovolj, da bi bi-
lo življenje še lepše, še bogatejše,
še bolj humano, bolj človeško?
Če bi nam lahko ti, številni pred-
vojni, vojni in povojni rodoljubi
govorili, bi ta odgovor glasil: Le
nikar ne jočite za nami — kot je
to rekel partizanski pesnik. Da, v
teh družbeno ekonomskih in po-
litičnih razmerah bi se morali
ravnati po teh vzornikih. Gojiti
tovarištvo, iskrenost, dobre med-
človeške odnose, dejavnost, sa-
moodpovedovanje, odgovornost.
Vse to nam manjka. Ce so
udeleženci NOB v letih
1941—45 prijeli za puške in
bombe in povojni graditelji za
krampe in lopate, poprimimo se
danes, zlasti mladi, kladiva, plu-
ga. kniige. To je naša obveznost
do vseh, do revolucionarjev in
staršev...«
V komemorativnem kulturnem
sporedu so poleg članov ptujske-
ga pihalnega orkestra nastopile
še članice ptujskega gledališča.
Predstavniki družbeno političnih
organizacij so k spomeniku pad-
lim položili venec, mladina pa
cvetje in prižgane svečke.
M. Ozmec
Na komemorativni svečanosti je
govoril Stane Lepej.
Predstavniki družbeno političnih organizacij so k spomeniku padlim po-
iložili venec, mladi pa so prižgali svečke.
Kaj v krajevnih skupnostih v letu 1986?
v delovnem gradivu resolucije o družbenem in gospodarskem
razvoju ptujske občine v prihodnjem letu je med drugim zapisano,
da bomo v občini s selektivno razvojno politiko zagotavljali razvoj
vseh krajevnih skupnosti, predvsem pa hitrejši razvoj manj razvitih
KS. To velja zlasti za zagotavljanje osnovnega družbenega stan-
darda vsem krajanom na območju Haloz in Slovenskih goric. Ob
tem bo treba zagotoviti učinkovito delovanje sistema solidarnosti,
ker le tako bo tudi možno uresničiti pomembnejše naloge s področ-
ja zgraditve infrastrukturnih objektov, kar ni bilo uresničeno v le-
tošnjem letu.
Na podlagi programov samoupravnih interesnih skupnosti in
krajevnih skupnosti bodo v letu 1986 izvajane naslednje investicije:
VODOVODNI OBJEKTI
Na področju vodovodnega m
kanalizacijskega omrežja bo
Zgrajen primarni vod Biš—Gočo-
va v KS Trnovska vas, opravlje-
na bodo zavarovalna dela na čr-
pališčih v Skorbi in Lancovi vasi
ter zgraditev vodnjakov v KS
Hajdina in Videm. Zgradili bodo
prečrpalnico v Zaklu, KS Pod-
lehnik in obnovili 11 individual-
nih vodnjakov na območju KS
Ptuja. Nadalje primarno in se-
kundarno kanalizacijo Na obrež-
ju v KS Ivan Spolenjak, primarni
kanal D Turnišče — čistilna na-
prav Ptuj in izdelan bo projekt
za primarno in sekundarno ka-
nalizacijo v KS heroja Lacka Ro-
goznica.
ELEKTRO-ENERGETIKA
Načrtovana je zgraditev 11
transformatorskih postaj in to 3
v KS Žetale, 2 v KS Videm in po
eno v K S Kidričevo, Lovrenc,
Majšperk, Cirkulane, Zavrč in
Trnovska \as. Zgrajeno bo tudi
daljnovodno omrežje v krajevnih
skupnostih Lovrenc, C irkulane,
^^jorišnica in Markovci.
TELEFONSKO
OMREŽJE
Na Pošti v Ptuju bodo razširili
^ozliščno avtomatsko telefonsko
centralo za 2000 priključkov in
Zgradili krajevne mreže v K S Ki-
dričevo na območju naselij Kun-
?ota in Njiverce. Predvidena je
"lontaža končne avtomatske tele-
•^onske centrale v KS Destrnik in
^ajšperk, kjer je predvidena raz-
širitev za 192 priključkov, in za-
menjava visokofrekvenčnega^
prenosnega sistema v KS Pod-
lehnik in Trnovska vas. Prav ta-
ko bodo pripravili sporazum za
zgraditev krajevne mreže v KS
Dolena in Grajena.
ŠOLSTVO IN
OTROŠKO VARSTVO
Na področju družbenih dejav-
nosti je predvideno dokončanje
vrtca v KS Gorišnica, zgraditev
prizidka k 0§ Ivan Spolenjak
Ruj, obnova prostorov v Raičevi
ulici (KS Bratje Reš) za potrebe
otroškega varstva in še nekatera
druga manjša popravila.
Za uresničitev teh programov
bodo glavni viri v prihodnjem le-
tu: sredstva iz krajevnih samo-
prispevkov, iz drugega občinske-
ga samoprispevka, sredstva SIS
in sredstva zbrana po novem sa-
moupravnem sporazumu o fi-
nanciranju krajevnih skupnosti
na območju občine Ptuj ter pri-
spevki po pogodbah.
Sredstva iz samoprispevkov so
si zagotovile v.se krajevne skup-
nosti, razen KS Hajdina, l.esko-
\ec in Žetale, ki bodo v začetku
leta 1986 izvedle referendumske
aktivnosti za uvedbo oz. podalj-
šanje krajevnega samoprispevka.
Na podlagi sporazuma se bo-
do sredstva zagotavljala za fi-
nanciranje razvojnih programov
in funkcionalno dejavnost KS,
od zbranih sredstev naj bi bila
polovica namenjena za financi-
ranje razvojnih programov v
manj razvitih KS, torej za soli-
darnost.
V letu 1986 naj bi tudi začele
delovati skupne službe krajevnih
skupnosti. Glavni namen je, da
bi povečali racionalizacijo in ka-
kovost dela vseh krajevnih skup-
nosti pri delu samoupravnih or-
ganov, delegatskega in skupščin-
skega sistema ter investicijske
aktivnosti. Sredstva za delovanje
skupnih služb bodo zagotavljali
iz občinskega proračuna, iz sred-
stev SIS materialne proizvodnje
in družbenih dejavnosti ter iz
sredstev sporazuma.
O tem delovnem gradivu bo
tekla javna razprava, ki bo mor-
da nekatere programe dopolnila,
vendar čez ovire materialnih
možnosti ne bo moč iti.
Evidentiranje je
družbeno priznanje
če hočemo, da bodo družbene odločitve resnično v interesu delov-
nih ljudi in občanov. Je nujna povezanost delegatov v skupščinskem si-
stemu s temeljno delegatsko bazo, to je neposredno z delovnimi ljudmi
in občani. Prav /aradi tega imajo slednji pravico in dolžnost, da pobude
posameznikov, organov, organizacij in društev za evidentiranje mo/nih
kandidatov sprejmejo in Jih vključijo v evidenco. Temu pravimo evidenti-
ranje možnih kandidatov, kar Je sicer stalna in vsakodnevna naloga vseh
organiziranih socialističnih sil, zlasti Socialistične /v<>7.e in Zveze sindi-
katov.
Delovnega človeka in občana
lahko evidentiramo kot možnega
kandidata brez njegove predhod-
ne privolitve. Evidentiranje po-
meni družbeno priznanje člove-
ku za njegovo delo in prizadeva-
nja, to je tudi pogoj za nadaljnji
kandidacijski postopek, ki pa že
zahteva soglasje človeka, ki ga
predlagamo kot možnega kandi-
data. S tem prvim delom morajo
v vseh krajevnih konferencah
SZDL in v osnovnih organizaci-
jah ZSS končati do konca no-
vembra. V Zvezi sindikatov so to
nalogo v glavnem končali, saj le
6 manjših OOZS in še to v glav-
nem s področja družbenih dejav-
nosti ni končali z evidentira-
njem. Skupno so evidentirali
5.165 možnih kandidatov, od te-
ga 1.833 za zbor združenega dela
občinske skupščine in 3.332 za
skupščine samoupravnih interes-
nih skupnosti.	•
Precej slabše je v krajevnih
skupnostih, kjer še naloge ni
opravilo 17 krajevnih konferenc
SZDL. Skupno je bilo evidenti-
ranih 1.780 možnih kandidatov,
od tega za skupščine SIS 1.460.
Za skupščine SIS naj bi v občini
potrebovali, če bi izvolili enako
število članov delegacij, kot jih
imamo sedaj, okoli 4.350 delega-
tov, od tega 2.690 v združenem
delu in 1.660 v krajevnih skupno-
stih. To pomeni, da bo potrebno
akcijo evidentiranja izvesti v
vseh organizacijah in v nekaterih
izvesti še dčdatno evidentiranje.
Resnici na ljubo je treba pove-
dati, da so ponekod z evidentira-
njem za delegacije v skupščine
SIS družbenih dejavnosti nekoli-
ko zavlačevali, ker še ni bil spre-
jet zakon o dopolnitvah zakona
o volitvah in delegiranju v skup-
ščine. Ta zakon so vsi trije zbori
Skupščine SRS na skupnem za-
sedanju 15. oktobra sprejeli. Ta-
ko sedaj ni več dvoma, če bo lah-
ko delavski svet ali skupščina
krajevne skupnosti opravljala
funkcijo delegacije. Prevladalo
je stališče, da delavski svet ne
more opravljati funkcije delega-
cije, ker je že dovolj obremenjen
z dolžnostmi, ki jih ima znotraj
temeljne organizacije in bi mu
dodatne dolžnosti otežkočale
opravljanje njegove temeljne
funkcije.
Novi zakon dopušča možnost,
da dve ali več TOZD in delovnih
skupnosti, ki nimajo več kot 60
delovnih ljudi, lahko v skladu s
samoupravnim sporazumom
oblikujejo eno ali več skupnih
delegacij za delegiranje delega-
tov v skupščine SIS.
Ne glede na število zaposlenih
v TOZD pa lahko te v okviru ene
delovne organizacije, v skladu s
samoupravnim sporazumom
oblikujejo eno ali več skupnih
delegacij za (jelegiranje delega-
tov v skupščine SIS, če so člani
istih skupnosti in če gre za ures-
ničevanje skupnih interesov na
ravni delovne organizacije. To
pravico želijo uveljaviti v okviru
delovne organizacije Emona
Kmetijski kombinat Ptuj, kjer
imajo sedaj delegacije oblikova-
ne po dejavnostih in povezane v
konference delegacij.
Na podlagi sprejetega zakona
se bodo morali sedaj v vseh kra-
jevnih skupnostih in OZD odlo-
čiti, koliko skupnih, združenih,
splošnih in posebnih delegacij
bodo imeli. Na podlagi tega bo
treba tudi dopolniti in po običaj-
ni samoupravni poti tudi sprejeti
samoupravne akte. Da bi to na-
logo v ptujski občini čimbolj
enotno in pravočasno opravili,
so se na seji volilne komisije pri
OK SZDL Ptuj dogovorili, da
bodo v naslednjih dneh sklicali
skupni posvet predstavnikov KK
SZDL in OO ZSS in se pogovori-
li o enotni akciji do zaključka
evidentiranja in od odgovornih
nalogah pri kandidaranju. To se
lahko opravi le ob soglasju s
predlaganim možnim kandida-
tom. Oceniti bo treba — ne le
sposobnost in druge odlike mož-
nega kandidata, treba bo tudi
upoštevati njegov interes in pri-
pravljenost delovati na določe-
nem področju, ki ga pokriva po-
samezna samoupravna interesna
skupnost.
Pri kandidiranju bo treba skr-
beti tudi za kar najustreznejšo
socialno, starostno in kvalifika-
cijsko sestavo možnih kandida-
tov. Podatki o evidentiranih,
predvsem v združenem delu, ka-
žejo, da glede tega ne bi smelo
biti posebnih problemov. Med
evidentiranimi je nad polovica
žensk, okoli 20 odstotkov mladih
do 27 let, pretežna večina evi-
dentiranih pa je v starosti od 27
do 40. let. Med evidentiranimi je
nekoliko preveč delavcev iz ad-
ministrativnih in strokovnih
služb, premalo pa delavcev iz ne-
posredne proizvodnje. Na seji so
tudi kritično ocenili delo kadrov-
skih služb v OZD, ki se izgovar-
jajo, da v svojem opisu del in na-
log nimajo zapisane obveznosti,
da bi izpolnjevale popisnice za
evidentirane možne kandidate.
Zato poročila o evidentiranju tu-
di nekoliko kasnijo.
FF
Terenske raziskave
v Slovenskih goricah
Geofizika Zagreb je obvestila Skupščino občine Ptuj, da bodo na
območju ptujske občine izvajali terenske raziskave. Pri tem bodo na-
stale tudi nekatere škode, ki se jim ni moč izogniti. Odškodnino za
škodo bo plačala Geofizika Zagreb na podlagi ocene storjene škode.
Oceno škode bodo opravili njihovi predstavniki skupno z uradnimi
cenilci krajevnih skupnosti.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je ocenil, da bodo raziskave
opravljene verjetno na območju krajevnih skupnosti Juršinci, Vito-
marci in Polenšak, zato je o tem obvestil omenjene krajevne skupno-
sti s prošnjo, da o tem seznanijo občane na krajevno običajni način. V
vednost in ravnanje so obvestilo Geofizike Zagreb posredovali tudi
vsem pristojnim občinskim organom.
FF
Skupne priprave civilne zaščite
v Pekrah pri Mariboru so se sestali povelj-
niki in načelniki štabov za civilno zaščiti
bratskih občin SRH in SRS. Njihov celodne-
vni delovni posvet je zelo skrbno pripravil
Mestni štab za civilno zaščito občin mesta
Maribor. Razpravljali so o enotnem sistemu
organizacije, obveznosti, odgovornosti in so-
cialistične solidarnosti ob naravnih in drugih
hudih nesrečah. Pri tem so izmenjali izkušnje
in govorili o konkretnih zaščitnih ukrepih v
posameznih občinah obeh republik. Glavno
vprašanje, ki so ga v razpravi posebej izpo-
stavili v ospredje, je bilo kako zastaviti skup-
ne priprave v vseh občinskih štabih za civilno
zaščito, da bi zagotavljali hitro in učinkovito
pomoč zaščite in reševanja v občini, ki bi jo
prizadela naravna ali druga huda nesreča s
katastrofalnimi posledicami. Pri tem so pou-
darili, da so načrtne skupne priprave enot in
štabov za civilno zaščito najtrdnejše jamstvo
učinkovitosti zaščite in reševanja na načelih
socialistične solidarnosti. Posebej je potekala
razprava o skupnih nalogah in obveznostih,
ki izhajajo iz sprejete Listine o solidarnosti
in sodelovanju enot ter štabov za civilno za-
ščito pri zaščiti in reševanju prebivalstva, ma-
terialnin, kulturnih in drugih dobrin v vseh
razmerah v miru ali v vojni, ki je bila na
predlog Štaba za civilno zaščito občine Ptuj v
letu 1978 podpisana v Koprivnici leta 1979.
Sprejeli so sklep o ustanovitvi stalnega Od-
bora za sodelovanje civilne zaščite bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo
imel sedež vsako leto v drugi občini.
V drugem delu posvetovanja so razpravlja-
li o programu skupnih aktivnosti v prihod-
njem letu. Glavna skupna naloga je priprava
in izvedba 9. medrepubliške vaje enot ter šta-
bov za civilno zaščito bratskih občin SRH in
SRS, pod geslom; »Bratstvo-enotnost-soli-
darnost-Ormož '86«, ki bo v občini Ormož. V
Cakovcu bodo pripravili oceno dosedanjih
uspehov sodelovanja civilne zaščite, ki se je
na pobudo občine Cakovec pričelo v letu
1977. V Krapi ni bo posvetovanje o zaščiti
rastlin in rastlinskih proizvodov, v Koprivni-
ci o asanaciji, v Varaždinu pa bodo ocenili 8.
medrepubliško vajo enot in štabov za civilno
zaščito, ki je bila v tem letu v Varaždinu. Od-
bor za sodelovanje civilne zaščite bratskih
občin, ki bo s svojim delom pričel že v tem
mesecu, bo izdelal podrobnejši program
skupnih nalog za leto 1986.
Posvetovanje je doseglo namen z zaključ-
kom, da je socialistična solidarnost najpo-
membnejši dejavnik samoupravnega koncep-
ta splošne ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite, zato bodo štabi za civilno zaščito
bratskih občin SRH in SRS vse svoje moči,
znanje in skupno delo posvetili uveljavljanju
načel socialistične solidarnosti v vsakodne-
vni praksi.
FB
4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
7. november 1985 - XEDNIK
SKUPNI PROGRAM
Prednost pri skupnem progra-
mu so dobili objekti, ki niso bili
realizirani v obdobju 1981 — 1985
in tisti, ki predstavljajo širši pro-
blem mesta.
1. Mestii kiao Ptui
Vse od ustanovitve Mestnega
kina v Ptuju leta 1946 širša druž-
bena skupnost za delovanje kina
ni namenila nobenih sredstev.
Zgradba kinodvorane leži na le-
senih pilotih, ki so že popolno-
ma prepereli in več ne služijo na-
menu. Iz tega razloga se tudi del
objekta premika, kar potrjujejo
vzdolžne razpoke na stenah v
vseh prostorih, vključno z dvora-
no za obiskovalce. Strop nad
dvorano je dekoriran s PVC
ploščami, iz dveh plasti Lesenih
elementov in vmes je zaradi to-
plotne izolacije slama. Delovna
sredstva in električna napeljava
so v uporabi brez večjih zame-
njav že prek 40 let. Neustrezni so
tudi sanitarni prostori.
Po idejni dokumentaciji, ki da-
je optimalne rešitve stanja, bi se
kinematografska dejavnost pre-
selila v stransko dvorano, v kate-
ro bi bil vključen le del sedanje
dvorane. S tem bi dobili novo
dvorano v obstoječih prostorih s
kriteriji, ki ustrezajo kinemato-
grafu. Ostanek sedanje dvorane
pa bi po sanaciji temeljev lahko
namenili kultumo-izobraževal-
nemu programu.
S sanacijo Mestnega kina pa
ne rešujemo le nadaljnji obstoj
edinega kina v Ptuju in v občini,
ampak se vključujemo tudi v
skupne napore za ohranitev sta-
rega mestnega jedra in življenja
v njem. Zgodovinsko mestno je-
dro je eno izmed osnovnih kvali-
tet vsakega mesta. Staro začne
propadati, če ga ne obnavljaš.
Propadati začno stanovanjski
fond, infrastruktura in komunal-
ne naprave in funkcije, to pa
povzroča beg donosnejših dejav-
nosti in stari mestni del se pola-
goma spreminja v stanovanjski
'geto socialno ogroženih obča-
nov.
V Ptuju smo se odločili za revi-
talizacijo mestnega jedra. Revita-
lizacijo pa žal vse bolj pojmuje-
mo in izvajamo kot obnovo pro-
čelij in Ptuj spreminjamo v me-
sto muzej. Obnova starega mest-
nega jedra mora zajeti celotno
oživitev v vseh njegovih funkci-
jah, ki jih mora sprejeti na novo
ali pa jih obdržati kot obnovlje-
ne in okrepljene. Gre za ohrani-
tev zgodovinskih vrednot v no-
vih funkcijah.
Na obnovo Mestnega kina
moramo gledati predvsem z nje-
gove funkcijske vloge pri obnovi
starega mestnega jedra, katerega
del je tudi kino. To je skrb nas
vseh. To je nas kulturni dolg do
preteklosti.
Viri sredstev:
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj,
—	Mestni kino in kulturna
skupnost občine Ptuj. Leto obno-
ve: 1988-1990.
2. Soflnanciranje nadhoda za
pešce ob Grajeni čez železniško
progo med Osojnikovo in Rogoz-
niško cesto
Problem nelegalnega prečka-
nja železniške proge med želez-
niško postajo in potokom Graje-
na obstaja že vrsto let. Predvide-
na izgradnja podhodov potoku
Grajena se je pokazala za drago
in nerentabilno investicijo. Pred-
laga se nadhod kovinske kon-
strukcije, širine 3 m in višine
6 m.
Viri sredstev:
—	Samoupravna komunalna
skupnost občine Ptuj,
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj,
—	organizacije združenega de-
la.
Leto izgradnje: 1986—1987
3.	Soflnanciranje ureditve par-
kirišča z dovoznimi potmi za
osebne avtomobile za avtobusno
postajo v Ptuju
Prometna ureditev vsakega
mesta je tesno FK)vezana s parki-
rišči. Ptuj le-teh nima. Z izgrad-
njo parkirišča pod ptujskim gra-
dom v letu 1986 in parkirišča
pod ptujsko avtobusno postajo
(210 parkirnih mest) se bo bistve-
no izboljšal prometni režim v sa-
mem mestu. Zelenice vzdolž že-
lezniške proge in avtobusne po-
staje bodo zopet postale zeleni-
ce, iz starega mestnega jedra pa
bo možno izločiti avtomobilski
promet.
Viri sredstev:
—	Samoupravna komunalna
skupnost občine Ptuj,
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj.
Leto izgradnje: 1987
4.	Soflnanciranje izgradnje plo-
čnikov na vpadnicah Ptuja
Z izgradnjo okrog 2500 m plo-
čnikov ob magistralnih in regio-
nalnih cestah (Mariborska cesta.
Rogaška cesta, Maistrova cesta
in cesta Olge Meglič), ki vodijo v
mesto, bi bistveno pripomogli k
večji varnosti pešcev.
Viri sredstev:
—	Samoupravna komunalna
skupnost občine Ptuj,
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj,
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj, v katerih bo iz-
gradnja pločnikov.
Leto izgradnje: 1987 1990
5. Soflnanciranje izgradnje
primarne kanalizacije v krajevnih
skupnostih Budina—Brstje in
Tumišče
Neizgrajeno kanalizacijsko
omrežje v gosto naseljenih urba-
nih območjih predstavlja stalno
nevarnost za onesnaževanje pod-
talnice in drugih vodnih virov.
Viri sredstev:
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Budina—Brstje in
Tumišče,
—	dodatni samoprispevek kra-
janov v KS Budina—Brstje in
Tumišče,
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj,
—	samoupravna komunalna
skupnost občine Ptuj.
Leto izgradnje: 1988—1990
6. Soflnanciranje širitve vzgoj-
no-varstvenih kapacitet na območ>
ju mesta Ptuj
V občini ftuj beležimo, da je
odstotek vključenih otrok v dne-
vno vzgojo in varstvo v VVO za
približno polovico nižji od repu-
bTiškega povprečja. Potrebe po
vzgojno-varstvenih kapacitetah
so največje na mestnem področ-
ju. V obdobju 1986- 1990 Skup-
nost otroškega varstva občine
Ptuj planira na območju mesta
Ptuj širitve vzgojnovarstvenih ka-
pacitet za 300 otrok vrteških sku-^
pin in za 100 otrok jasličnih sku-
pin. Del sredstev, ki jih bomo na-
mestili iz samoprispevka vseh 11
krajevnih skupnosti mesta Ptuj,
bo omogočil realizacijo progra-
ma.
7. Adaptacija prostorov kluba
mladih
S preureditvijo prostora kluba
mladih bi mladim omogočili svo-
bodno ustvarjanje.
Viri sredstev:
—	samoprispevek krajevnih
skupnosti Ptuj,
—	sredstva Občinske konfe-
rence ZSMS Ptuj.
Tako bi na osnovi cen iz leta
1985 s samoprispevkom v letih
1986—1990 zbrali za skupni pro-
gram 83.000.000 din, ki bi jih na-
menili :
—	za Mestni kino	35.000.000 — din
—	za nadhod čez železniško progo	15.000.000 — din
—	za vzgojnovarstveno organizacijo	10.000.000 — din
—	za ureditev parkirišča	5.000.000 — din
—	za ureditev pločnikov	5.000.000 — din
—	za klub mladih	1.000.000 — din
J. M.
Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj, samoupra-
vna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem
razpisuje na podlagi 1. odstavka 51. člena Zakona o stavbnih
zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 15. člena odloka o upravlja-
nju in razp>olaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ruj (Uradni
Vestnik občin Ormož in Ruj štev. 21/80)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča
družbene lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo v soseski
Kidričevo — Njiverce
I.	Predmet oddaje so naslednja zemljišča:
Zap. št. št. stavb, enote vel. pare. m' vrednost parcele din
1.	59	748	757.084,00
2.	60	726	751.958,00
3.	71	749	757.317,00
4.	61	718	750.094.00
5.	70	679	741.007,00
6.	62	695	744.735,00
7.	69	674	739.842,00
8.	64	685	742.405,00
9.	63	695	744.735,00
10.	68	729	752.657,00
II.	54	618	726.794,00
12.	65	651	734.483.00
13.	66	675	740.075,00
2.	V vrednosti parcele je zajeta odškodnina za zemljišče, ki
znaša 233 din po m' ter stroški komunalne ureditve zemljišča, ki
znašajo 522.800 din p>o stavbni enoti. V stroških komunalne uredi-
tve je zajeto vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje, do-
vozne ceste v makedamski izvedbi ter prispevek za primarno PTT
mrežo.
Na vseh parcelah je vodovodni in kanalizacijski priključek. Za
vse parcele je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja plača-
ti še elektroenergetski prispevek in prispevek za spremembo na-
membnosti kmetijskega zemljišča.
3.	Interesenti za nakup stavbnih zemljišč vložijo pismene po-
nudbe do 21/11-1985 v zaprti ovojnici pod oznako »Javni natečaj«
na Samoupravno komunalno skupnost občine Ruj — Samoupra-
vno enoto za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem.
Ponudbi priložijo vprašalnik, ki ga dvignejo pri skupnosti, v vpra-
šalniku zahtevana potrdila ter dokaz o plačani varščini 70.000 -
din. Varščino nakažejo na račun SKS občine Ruj — Samoupra-
vna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem
št. 52400-662-27029. Za neoddane parcele ostaja natečaj odprt
do konca leta 1985.
4.	Zemljišče se odda ponudniku, ki zbere največje število
točk po vprašalniku. Nepopolne vloge oz. ponudbe komisija za iz-
vedbo natečaja ne bo upoštevala. Vsi udeleženci natečaja bodo s
pismenim sklepom obveščeni o njegovem izidu.
5.	Vrednost parcele plača najugodnejši ponudnik v roku 15
dni po sklenitvi ponudbe. Plačilo se lahko opravi tudi s kreditom
na podlagi posebne vloge ponudnika.
6.	Vsa pojasnila v zvezi natečaja daje SKS občine Ruj — Sa-
nxMJpravr>a enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zem-
ljiščem. Ruj. Prešernova 29. soba 110/1 v petek od 7.—12. ure v
sredo od 14.-17. ure.	"	gKS občine Ruj
Samoupravna enota za upravljanje
in razpolaganje s stavbnim
zemljiščem.
Še naprej intervencije v kmetijstvu
Proizvodnja v kmetijstvu je dolgotrajen in občutljiv proces. Za-
radi vrste težav, ki to panogo spremljajo, je bilo pričakovati, da ob-
veznosti, ki smo jih sprejeli s planskimi akti za to srednjeročno ob-
dobje — v kmetijstvu brez investicij — ne bodo uresničene.
S sprejetjem zakona o zagotavljanju sredstev za intervencije v
proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v začetku leta 1982je bilo
uveljavljeno načelo, da vsi porabniki hrane prispevajo sredstva za
povečanje proizvodnje hrane. Za izvedbo nalog skupnega pomena v
SR Sloveniji plačujemo posebni republiški prispevek iz OD po stop-
nji 0,4 % iz OD; na osnovi odloka občinske skupščine pa v občini
združujemo še poseben občinski prispevek 0,5 %, ter tako skupno
prispevamo občani občine Ptuj 0,9 % iz OD za intervencije v proiz-
vodnji hrane.
V	prizadevanjih za večjo pro-
izvodnjo je dan povdarek druž-
beno organizirani tržni proizvod-
nji, ki je tudi stimulirana s pro-
gramom interventnih ukrepov.
Oblike in višine ukrepov ter na-
čini fmanciranja v SR Sloveniji
vsako leto posebej opredelimo z
letnimi programi pospeševanja
pridelave hrane in dogovorom o
enotni politiki in ukrepih pri po-
speševanju proizvodnje hrane.
Občinski skladi letno uvajajo tu-
di dodatne interventne ukrepe za
svoje s|>ecifične razvojneen po-
trebe in doseganje planirane pri-
delave ter prireje.
V	letu 1985 iz sredstev samou-
pravnega sklada za intervencije v
kmetijstvu in porabi hrane v ob-
čini Ptuj sofmaniramo:
—	premiranje povečanja stale-
ža krav;
—	premiranje pitanja telet;
—	premiranje reje klavnih pr-
vesnic;
—	premiranje proizvodnje
mleka;
—	premiranje soflnanciranja
konjereje;
—	regresiramo seme koraze z
namenom pospešitve družbeno
organizirane poljedelske proiz-
vodnje;
—	zagotavljamo sredstva za
nadomestila dela obresti kredi-
tov HKS;
—	sofinancirano kmetijsko
posi>eševalno službo ter pK)spe-
šujemo prenos znanja v prakso
— oz. sofinanciramo programe
OZVŽ Ptuj pri intenziviranju tra-
vinja, tretiranju silaž z amonia-
kom v smeri povečanja vsebnosti
dušika v komzni in travni silaži;
sofinanciramo programe vključe-
vanja mlade trave v obroke za
prašiče, sofinanciramo oseme-
njevanje govedi in svinj, uvaja-
nje umetnega osemenjevanja
svinj ... regresiramo obresti za
semenski krompir, delovanje
pašnih skupnosti, programe sa-
nacije vinogradov...
Izvršilni odbor samoupravne-
ga sklada za intervencije v kme-
tijstvu in porabi hrane v občini
Ptuj je v petek, 25. oktobra, spre-
jel sklep o uvedbi dodatnih inter-
ventnih ukrepov v pridelavi hra-
ne v občini Ptuj za leto 1985 ter v
programu financiranja vključil
še:
—	sofinanciranje nabave dveh
enorednih izkopačev sladkome
pese za potrebe članov strojnih
skupnosti pri KZ Ptuj;
—	sofinanciranje nakupa trak-
torja IMT 557 in trobrazdnega
pluga za potrebe kmetijske šole v
Ptuju, ki je v fazi formiranja šol-
skega posestva. Zavedamo se na-
mreč, da je od kvalitetnega dela
v kmetijski šoli odvisno dosega-
nje zastavljenih ciljev na področ-
ju kmetijstva v občini Ptuj.
-	Sofinanciranje nabave apa-
rature' za ugotavljanje beljakovin
v mleku MILCO-SCAN; ki bo
omogočila, da bo naše selekcij-
sko delo primerljivo z govedorej-
sko razvitimi državami; zlasti za-
radi možnosti izvoza plemenske
živine in dopolnitve izvajanja se-
lekcijskih postopkov s sosednji-
mi državami, v Avstriji in Italiji;
—	podprli smo uvedbo dodat-
ne premije za pitanje telet, ki se
izplačuje ob oddaji MPG. Tako
bodo rejcem za živali oddane po
1. septembru 1985 priznane do-
datne premije v višini 9.000 din
na glavo v hribovitem območju
in 4.500 din/glavo na nižinskem
območju. Ukrep je bil zaradi
spodbuditve nadaljnje prireje in
ohranitve staleža goveje živine
—	nujen.
-	Soglašali smo s predlogom
KZ Ptuj za pospeševanje obnove
vinogradov v Halozah, s čimer
bomo omogočili nadaljni razvoj
proizvodnje na 60 gospodarstvih
v najbolj nerazvitih predeljh ob-
čine; mnogim od teh bo to po-
- menilo možnost obdržanja kme-
tijske proizvodnje nasploh;
—	zaradi velikega izpada do-
hodka, kot posledico zimske in
spomladanske pozebe v vino-
gradništvu, smo bili v izvršilnem
odboru soglasni, da sofinancira-
mo poskus »vpliv različnih nači-
nov priprave enoletnih cepljenk
in načinov sajenja na rast enole-
tnih trt«, ki ga izvajajo strokov-
njaki VAŠ Maribor v sodelova-
nju s strokovnjaki EKK Ptuj.
Raziskave v vinogradništvu in
kmetijstvu naše občine nasploh
so prisotne v skromnem obsegu,
čeprav so za razvoj stroke nujne
—	in če je njihova uporabna
vrednost takojšnja — moramo
biti zanje toliko bolj zavzeti.
Izvajanje programov, njihove
namene in učinke je v kratkem
težko predstaviti v popolnosti.
Kmetovalci jih spremljate nepo-
sredno, saj vas strokovnjaki z
uvajanjem novih tehnologij v to
vključujejo. Z ozirom na to, da o
strokovnih dognanjih ostajamo
preveč tihi,^ bi o vsakem progra-
mu z izvajalci kazalo posebej go-
voriti.
V	Sloveniji in občini Ptuj oce-
njujemo, da so intervencije dale
pozitivne rezultate: dosežena je
stalna rast družbeno-organizira-
ne tržne kmetijske proizvodnje,
povečani so hektarski pridelki,
oživlja se kmetijska proizvodnja
v hribovitih predelih, dosežen je
precejšen premik v krepitvi stro-
kovnega dela.
Če želimo dosežene rezultate
obdržati in jih razvijati, je tudi v
naslednjem srednjeročnem ob-
dobju treba zagotoviti sredstva
za minimalni program interven-
cij v proizvodnji hrane.
Bistvo naših stabilizacijskih ci-
ljev — zadosti čim cenejše hrane
za porabnike in čim večji doho-
dek za pridelovalce, je v uvelja-
vljanju sodobne tehnologije, ki
zagotavlja večje hektarske pri-
delke, večjo produktivnost in
kvaliteto.
Razvoj, ki ga načrtujemo v ob-
dobju 1986—1990, bo terjal po-
leg več kvalitetnih sredstev za
naložbo v kmetijstvu tudi sred-
stva za intervencije v proizvodnji
hrane, predvsem v obliki premij,
regresov ter intervencij za krepi-
tev materialne osnove dela.
S premijami naj bi vplivali na
ustrezno usmeritev oz. strukturo
proizvodnje, z regresi v proiz-
vodnji naj bi spodbujali pred-
vsem rabo ključnih reprodukcij-
skih materialov, ki vplivajo na
usmeritev in obseg proizvodnje.
V	slovenskem prostoru naj bi
intervencije v proizvodnji hrane
v obdobju 1986-1990 zajele
ključne namene oz. minimalni
program, ki še zagotavlja potreb-
no stabilnost v kmetijski proiz-
vodnji :
—	pospeševanje kmetijske
proizvodnje v hribovitih prede-
lih,
—	pospeševanje živinoreje na
domači krmni osnovi,
—	pospeševanje intenzifikaci-
je poljedelstva in zagotavljanja
družbeno organizirane poljedel-
ske proizvodnje,
—	sofinanciranje delovanja
kmetijske pospeševalne službe in
posp>ešitev prenosa znanja v
prakso oz. proizvodnjo.
—	kritje tečajnih razlik, nado-
mestila dela obresti kreditom iz
sredstev HKS,
—	za delno sofinanciranje de-
lovanja in vzdrževanja sistema
obrambe pred točo na hranjenih
območjih v SR Sloveniji.
Ce povzamem predlagatelja
republiškega zakona o zagota-
vljanju sredstev za intervencije v
proizvodnji hrane. Intervencije v
proizvodnji hrane zaradi njiho-
vega pomena pri zagotavljanju
stabilne oskrbe s hrano vseh de-
lovnih ljudi in občanov ne more-
jo temeljiti na večjem ali manj-
šem interesu organizacij združe-
nega dela oz. delavcev v združe-
nem delu. Gre za skupno nalogo
in odgovomost vseh ljudi in
čanov, zato Izvršni svet Skupšči-
ne SR Slovenije predlaga, da z
zakonom predpišemo prispevek
iz osebnega dohodka delavcev.
Zakon omogoča občinam, da s
posebnim prispevkom iz osebne-
ga dohodka — na nivoju občine
— predpišejo združevanje sred-
stev iz OD za izvajanje skupno
dogovorjenih ukrepov v Sloveni-
ji ter za izvajanje programov jk)
specifičnih razvojnih potrebah.
K skupnemu programu in že
utečenim aktivnostim v občini
Ptuj predvidevamo vključitev
specifičnih panog: sadjarstva, vi-
nogradništva in semenarstva, ki
smo jih doslej puščali preveč ob
robu.
Stimulacije so v fazi usklajeva-
nja med možnostmi in potreba-
mi, izhodišča pa jasno naravna-
na k dosegu cilja: pospeševanje
in spodbujanje proizvodnje ter
pospešeno uresničevanje nekate-
rih ključnih — za vse delovne
ljudi in občane v SR Sloveniji
pomembnih — nalog glede na
prehrambno bilanco
Na zasedanju zborov občinske
skupščine konec oktobra je bil v
razpravi osnutek odloka o po-
daljšanju zbiranja interventnih
sredstev po dosedanjem načinu
in višini torej po stopnji 0,5 od-
stotka še do konca 1986. leta, ko
naj bi prišle v veljavo sistemske
rešitve. Iz skupnosti podravskih
občin sicer prihaja pobuda, da bi
stopnje v vseh teh občinah pove-
čali na 0,8 odstotka ter tako za-
gotovili dodatna sredstva, ven-
dar ta stopnja v ptujski obtini še
ni uradno predlagana.
V pripravi je tudi republiški
zakon, ki bo podaljšal zbiranje
sredstev za intervencije v kmetij;
stvu na nivoju republike. Tu bi
se naj prispevna stopnja zvišala
od sedanjih 0,4 na 0,5 odstotka.
S tem bi zagotovili sredstva še za
sofinanciranje sistema obrambe
pred točo in dali večji poudarek
razvoju hribovskega kmetijstva.
Nada Kotaf
TEDNIK - 7. november 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
»Akademik dr. Anton Slodnjak sodi med naj-
večje slovenske in jugoslovanske slaviste!«
Na kratko smo že poročali o spominski slovesnosti, ki je bila
v nedeljo, 27. oktobra, v Bodkovcih pri Juršincih, kjer so v okviru
20. Boritnikovega srečanja odkrili spominsko ploščo pred tremi le*
ti umrlemu akademiku in slovstvenemu zgodovinarju dr. Antonu
Slodnjaku. Ob tej priložnosti pa počastili tudi spomin na njegova
dva tragično preminula sinova — gledališkega igralca Toneta in
dramaturga Marka Slodnjaka.
Pri njegovi rojstni hiši, v kateri danes gospodari njegov nečak
Martin Slodnjak, so se v nedeljo zbrali številni družbenopolitični
in kulturni delavci Slovenije in občine Ptuj. Slodnjakova soproga
Breda, njegove tri hčerke in drugi sorodniki, domačini iz Bodkovec
in Juršinc ter pionirji juršinske osnovne šole, ki so spominsko ploš-
čo prevzeli tudi v varstvo.
Predsednik skupščine občine
Ptuj Franc Tetičkovič je v po-
zdravnem nagovoru dejal, da je
bil dr. Tunek prvi med štirimi si-
novi v družini Marjete in Marti-
na Slodnjaka, od katerih živi le
še najmlajši Vincek. Pri Slodnja-
kovih so mu določili pot v bogo-
slovje, vendar oče na tem ni
vstrajal, zahteval je le, da ne po-
stane advokat. »Tunek si je iz-
bral jezikoslovje in iz njega je
postal veliki in ugledni, ponosni
sin Slovenskih goric, trdoživi Pr-
lek — kakor se je imenoval. Ve-
čni upornik zoper nemško nasilje
in vse krivice sveta ... Spomin-
ska plošča na njegovi rojstni hiši
naj spominja mlajše rodove na
velikega slovenskogoriškega in
ptujskega rojaka, na dela akade-
mika dr. Antona Slodnjaka.«
Podpredsednik Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti v
Ljubljani dr. Bratko Kreft je v
svojem govoru med drugim pou-
daril, da je že pred dvema leto-
ma nastala ideja o odkritju spo-
minske plošče na Slodnjakovi
rojstni hiši ter dejal:«... kla-
njam se velikemu delu in spomi-
nu vašega rojaka, akademika,
slavista in univerzitetnega profe-
sorja dr. Antona Slodnjaka. Aka-
demik Slodnjak sodi med največ-
je slovenske in jugoslovanske
slaviste, ki je s svojim velikim
znanjem in izredno pedagoško
sposobnostjo vzgojil več genera-
cij slavistov in slovenistov v Lju-
bljani in Zagrebu, pred tem pa
kot lektor na Poljskem — v Kra-
kowu in pozneje kot profesor
predaval slovensko literarno zgo-
dovino in jezik na Geothejevi
univerzi v Frankfurtu. Značilno
je njegovo globoko poznavanje,
ne samo slovenske književnosti,
marveč književnosti vseh slovan-
skih narodov skupno z razgleda-
nostjo svetovne književnosti. Ta-
ko je Prlekija dala po Pranju Mi-
klošiču in Murku tretjega velike-
ga moža na področju slovenske
znanosti in kulture, gorečega slo-
venskega in jugoslovanskega do-
moljuba, ki je svojo ljubezen do
slovenstva, jugoslovanstva in slo-
vanstva in končno do človeštva
sploh, poglabljal v vsem svojem
znanstvenem delu, hkrati pa je
napisal tri pomembne biografske
romane o Prešernu z naslovom
Neiztrohnjeno srce, kritiko o
Pranju Levstiku Pogine naj pes
in končno biografski roman o
Cankarju Tujec, ki je bil vse ži-
vljenje doma bolj tujec, čeprav je
goreče ljubil svoje ljudstvo in
slovenstvo sploh. Vse to je zajeto
tudi.v Slodnjakovo dušo in srce,
zajeto v vse njegovo delo.
Slovenske gorice in z njimi ves
prleški svet, s to vasjo in sedanji-
mi prebivalci njegove rojstne hi-
še, so lahko ponosni na svojega
velikega rojaka. V imenu najvišje
slovenske znanstvene in umetni-
ške ustanove — Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti —
se še tu zahvaljujem za njegovo
Veliko delo, za njegovo globoko
•jubezen do vsega slovenskega,
do svoje rodne grude, do človeka
človeštva sploh. Ne more pa
miniti naša slavnost, da ne bi
l^ončal svojega govora z nekaj
besedami, ki jih je komaj dete
spregovoril ob svoji materi v svo-
ji prleščini: Prieščina je bija prvi
Jegov slovenski guč in dočik je
ne priša v šolo je pravzaprav na-
či ne guča. In osta je vse življenje
ne samo dober Slovenec, pač pa
tudi dober in korajžen Prlek, ki
se je ne da v rog ugnati. Da smo
mali bili, te smo se že zlo navčili
pesem, ki smo jo vkiiper peli in
tak jo je peja tiidi Slodnjakov
Tunek: Gdere sn je mali bija, te
je liišno blo ... Slava Tonetu
Slodnjaku, velikemu Slovencu in
velikemu Prleku,« je dejal aka-
demik dr. Bratko Kreft.
O Slodnjakovem življenju in
delu je nato obširno in poglo-
bljeno govoril dr. Joža Mahnič
in pri tem poudaril, da sta profe-
sorja Slodnjaka telesno in duše-
vno oblikovala prav tukajšnja
zemlja in kmečki rod. Od njiju je
prejel krepko zdravje, pokončno
držo in odločen korak, naturnost
v značaju in izražanju, nepodku-
pljivo poštenje in žilavo delav-
nost.
»Druge poteze njegovega du-
ševnega obraza sta profesorju
Slodnjaku zarisala življenje in
delo. Bil je ljubeč in skrben so-
prog in družinski oče. Otroke je
imel nasploh rad in po tragični
izgubi starejšega sina je skrbel za
tujo siroto. Bil je skromen, razu-
mevajoč in vedno zanimiv. Kot
znanstvenika so ga odlikovali
obsežno, prav enciklopedično
znanje, čudovit, enkratni spo-
min, skrajna resnicoljubnost,
vznemirljiva človečnost, izostren
občutek za estetske vrednote, lo-
gična izpeljava in dostopen jezik,
temperamenten slog in nastop, a
tudi avtokritičnost.
Ker je bil, kakor mi vsi, člo-
vek, seveda ni bil brez napak .. .
Bolj ko so se grmadile nanj ži-
vljenjske preizkušnje krivice in
nesreče, doij je njegova oseonosi
zorela, se medila, postajala še
bolj topla in do kraja čista . ..,«
tako je Slodnjaka in njegovo de-
lo okarakteriziral dr. Joža Mah-
nič in za tem govoril o Iflfivicah,
ki jih pretrpel in bil zaradi njih
prezgodaj upokojen, čeprav ev-
ropsko znani slavist, ki so ga va-
bile tudi tuje univerze. Prišla je
tragična smrt njegovega starejše-
ga sina, prepoved knjige Obrazi
in dela slovenskega slovstva za
šolsko rabo. Vse to ni moglo brez
posledic mimo njega. Čeprav je
povzročiteljem krivic velikodu-
šno oproščal so rane ostale in
bolele.
Za tem je dr. Mahnič govoril
še o Slodnjaku kot slavistu, ki se
je uveljavil predvsem na znan-
stvenem in tudi pedagoškem po-
dročju. Bil je široko izobražen in
je solidno obvladoval več jezi-
kov. Ni bil ozek specialist ali po-
znavalec samo enega obdobja ali
osebnosti, tudi ne zgolj sloven-
ske književnosti... Bil je neu-
gnano delaven, ustvarjal je in se
razdajal takorekoč do zadnjega,
ko je pripravljal za objavo Čopo-
va pisma ... »Profesor Slodnjak
je bil po svojem kmečkem rodov-
nem izvoru resnično človek iz
ljudstva, zato se nikdar ni posta-
vil v pozo samotno bleščečega
znanstvenika, temveč rad sodelo-
val v društvu, ki združuje univer-
zitetne in srednješolske profesor-
je .. . Spodobilo bi se, da poleg
spominske plošče, v tej domačiji
ali v juršinski šoli najdemo pro-
stor za ureditev spominske zbir-
ke. Le-ta naj bi v sedanjih in pri-
hodnjih rodovih zbujala spošto-
vanje in hvaležnost do profesor-
jevega dela in v njih pomagala
ohranjati ljubezen do slovenske-
ga jezika in kulture,« je svoj go-
vor zaključil dr. Joža Mahnič.
Spominsko ploščo je odkril
Tone Partljič, predsednik Dru-
štva slovenskih pisateljev, ki je s
svojimi besedami segel globoko
v srce in dušo vseh prisotnih. Z
njemu znano kritičnostjo in od-
kritostjo je tudi tokrat dal nekak-
šen pečat celotni slovesnosti, ko
je med drugim dejal:
»Po Slodnjakovi zaslugi je
vsakemu slovenskemu šolarju
znana tako značilna maksima in
anatema namenjena slovenske-
mu razumniku: Pogine naj pes.
Toda, če smo se lahko tolažili,
da so Prešernu, Levstiku, Can-
karju — tako anatemo izgovorili
v nemškem jeziku, torej v drugi
državi, tedaj se moramo še kako
zamisliti, če pom.islimo, da je bi-
la na svojevrsten način, sicer ne-
izgovorjena, ampak po svoji mi-
lejši obliki vendar uporabljena
tudi za Slodnjaka samega.
Ko je izšla njegova zgodovina
slovenskega slovstva v nemškem
jeziku, da bi Evropo opzorila na
majhen, žilav in ustvarjalni ev-
ropski narod, ga je naša — ideo-
loško pobarvana strokovna kriti-
ka napadla v zares neokusni me-
ri. In to zato, ker je bil prepo-
šten, preširok, preromantičen, da
bi špekuliral in politično tehtal
pesnike, pesmi, verze. Zakaj
omenjam te žalostne dogodke?
Zato, ker v prav takšnem obnaša-
nju Slovencev vidim naš, če upo-
rabim besedo publicista, sloven-
ski karaktemi nacionalni sin-
drom.
Prešerna, Levstika, Cankarja,
Borštnika, Groharja itd., itd. smo
za življenja ovirali, preganjali,
jim napovedovali pasji pogin, da
smo se lahko kasneje pokesali,
se samoobtoževali in jim posta-
vljali spomenike ali odkrivali
spominske plošče. Prav Slodnja-
kov primer bi nas vendar lahko
dokončno poučil. Vse neprimer-
nosti, vsako uvaževanje razmer
okoli njegovih knjig, profesor-
skih služb, Prešernove nagrade
za življenjsko delo, ki je ni dobil
itd., so stvari, ki smo jih skuhali
sami v svoji bojazljivosti in zavi-
sti, mi Slovenci sami. Ne pred-
vsem politiki, tudi mi — kultur-
niki. Nobeden drug ni odgovo-
ren zanje. Ali nas bo to poučilo?
— da ne bomo zardevali v . pri-
hodnje, kadar bomo odkrivali
spominske plošče.
Seveda naj poudarim, da delu,
ki je za Slodnjakom ostalo, vse
to seveda ne more škodovati.
Nasproti — daje mu še dodatno
ceno. Toda zakaj moramo zagre-
niti življenje ustvarjalcem, ki ne
mislijo po formulah ...«
pripravil: Marjan Sneberger
foto: mš
Spominsko ploščo je oblikoval
akademski kipar Viktor Gojkovič
Na spominski slovesnosti v Bodkovcih so govorili: dr. Bratko Kreft, dr. Joža Mahnič in Tone Partljič
Ob odkritju spominske plošče v Bodkovcih je nastopil tudi gledališki
umetnik Polde Bibič •
Na sobotnem literarnem večeru v ptujskem gledališču pa so sodelovali: Andrej Brvar, France Forstnerič,
Branko Hofman, Tone Kuntner, Ervio Fritz, Miloš Mikeln in Tone Partljič Foto: JoS
Med deli v glavni ladji (foto P. Vernik)
Nova odkritja v ptujski
. proštijski cerkvi
že leta potekajo v proštijski cerkvi sv. Jurija restavratorska in
konservatorska dela pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine v Mariboru. Vsa strokovna in tehnična
dela vodi domačin Viktor Gojkovič, akademski kipar in restavrator-
specialist.
V	petek, 8. novembra nas bo ob 17. uri popeljal po cerkvi in po-
kazal tudi diapozitive raznih del, ki se sedaj, ko so dela v glavnem za-
ključena, sploh ne vidijo. Viktor Gojkovič nas bo seznanil z restavra-
torskimi posegi na arhitekturi, freskah in plastiki.
Ptujčani in še posebej člani ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V
PTUJU pridite in si na kraju samem oglejte enega od najmarkantnej-
ših spomenikov našega mesta!
Zgodovinsko društvo v Ptuju
PORTRET
FRANA ZVVIHRA
Ob 80-letnici uglednega slovenskega znanstvenika in akademika
prof. dr. Frana Zwittra je na pobudu Arhivskega društva Slovenije Vi-
ba film posnel dokumentarni filmski PORTRET FRANA ZVVITTRA.
Scenarij sta napisala prof. dr. Janko Pleterski in prof. dr. Peter Vodo-
pivec, film je posnel Janez Verovšek, razen njegovih posnetkov so v
filmu uporabljeni arhivski posnetki iz let 1946 do 1953, ki so jih pos-
neli snemalci Metod Badjura, France Cerar, Anton Smeh, Edo Rjba-
rič in drugi. Zvok je posnel France Velkavrh, obdelal pa Matjaž Jane-
žič. Režiser filma je Milan Ljubic. Portretiranec v filmu predstavi v
enem dnevu od jutra do večera svojo življenjsko pot od zgodnjih otro-
ških let do jeseni življenja.
Spremljamo ga od dijaških let na gimnaziji v Novem mestu, pre-
ko univerze v Ljubljani, na Dunaju in Parizu do profesorskih let na
klasični gimnaziji v Ljubljani, docenture na Filozofski fakulteti, oku-
pacije, sodelovanja v OF, konfinacije, do odhoda v partizane, kjer je
bil direktor Znanstvenega inštituta pri lOOF-edinstvene znanstvene
ustanove v okupirani Evropi. Iz Bele krajine ga pot pelje v Beograd,
kjer je delal na Inštitutu za mednarodna vprašanja pri Ministrstvu za
zunanje zadeve, sodeloval v skupini strokovnjakov za mejna vpraša-
nja na mirovni konferenci v Parizu od julija do oktobra 1946; v Lju-
bljano seje vrnil zadnje dni leta 1947 in s 1. januarjem prevzel mesto
profesorja za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti. Njegovo
plodno življenje je usmerjeno na znanstveno, pedagoško in publicisti-
čno področje. Med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal, velja
omeniti, da je bil rektor ljubljanske Univerze ter predsednik Sloven-
ske matice.
Zanimivo je, da so pozorni opazovalci arhivskega gradiva, kate-
rega del, ki zadeva demonstracije v Ljubljani leta 1953 bo to pot prvič
objavljen, med demonstranti videli tudi dr. Zvvittra. Poleg portretiran-
ca so pri snemanju sodelovali pesnik Jože Udovič, zgodovinar prof.
Janko Jarc iz Novega mesta, prof. dr. Janko Pleterski, Zvvittrov štu-
dent Bojan Štih, dr. Bogo Grafenauer in drugi.
Arhivsko filmsko gradivo sta dala na razpolago Viba film in Ar-
hiv Slovenije.
Pobudniki tega filmskega portreta — slovenski arhivarji — bodo
v kratkem priredili posebno projekcijo, ki bo posvečena življenjske-
mu jubileju portretiranca.
Viba film Ljubljana
Dodatek: prof. dr. Fran Zwitter je desetletja sodeloval v skupini
ekspertov za vračanje arhivskega gradiva iz tujih arhivov, predvsem Iz
Avstrije. Ta prizadevanja jubilanta in sodelavcev so rodila sadove tu-
di za naš ptujski arhiv, ki je dobil nazaj fond: Arhiv mesta Ptuja leta
1983 in letos Arhiv mesta Ormoža. Prav tako smo dobili štiri listine,
dva dragocena rokopisa in fond Invalidskega doma Ptuj. Arhivsko
društvo Slovenije je lani ob svoji tridesetletnici izbralo dr. Frana
ZWITTRA za častnega člana prav zaradi zaslug pri vračanju naših ar-
hivov.
Kristina Šamperl Purg
Knjiga je orožje,
vzemi jb v roke!
Knjižnica v ptujskem Srednješolskem centru je povezana s prese-
litvijo srednjih šol v nove prostore. Takrat so združili knjižnice vseh
šol v novo enoto.
O sedanjem delu knjižnice smo se pogovarjali s knjižničarko Doro-
tejo Emeršič. Zvedeli smo, da imajo v knjižnici nad 18.000 knjig, le-
poslovnih in strokovnih, ki so urejene po univerzalni decimalni klasi-
fikaciji, ki pa jo prilagajajo usmeritvam posameznih tozdov, in okrog
petdeset revij.
V	knjižnico imajo dijaki prost vstop, da pa se lažje znajdejo, so v
začetku šolskega leta pripravili uvajalne oziroma bibliopedagoške
ure, na katerih so seznanili učence s postavitvijo fonda v knjižnici, z
načinom iskanja ... Za lažje iskanje knjig izdelujejo tudi abecedno-
imenski katalog, ki je v vsaki knjižnici nepogrešljiv.
Dnevno število obiskovalcev se giblje od trideset do petdeset
učencev, ki segajo predvsem po strokovnih učbenikih in po leposlo-
vni literaturi, ki jo potrebujejo pri pouku.
Poudarek dajejo tudi nabavi novih knjig. Lansko šolsko leto so
jih kupili 732. Pri nabavi sodeluje komisija za nabavo knjig, v kateri
je iz vsakega predmetnega področja strokovnjak, tako da širijo stro-
kovno literaturo, ki je aktualna.
Knjižnica sodeluje tudi z matično knjižnico v Ptuju, predvsem v
smislu strokovnega svetovanja.
Šolska knjižnica ima v načrtu urejanje stenčasa, s katerim bodo
seznanjali dijake o najnovejših kulturnih dogodkih, v kratkem pa bo-
do pričeli predstavljati tudi knjižne novitete.
SM
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
7. november 1985 — TEDNIK
Najboljša pionirska
hranilnica
Med 103 pionirskimi hranilnicami na območju Kreditne banke
Maribor je bila pionirska hranilnica osnovne šole dr. Franja Žgeča v
Dornavi v preteklem šolskem letu najboljša. Varčevalci so za ta dose-
žek prejeli 6.000 dinarjev nagrade, pretekli teden pa so pripravili zbor
varčevalcev in pregledali dosedanje delo.
Pionirska hranilnica je v tej osnovni šoli že 11 let. Varčevalci vsa-
ko leto sprejmejo program dela in si zastavijo naloge, ki jih opravljajo
deset mesecev, kolikor traja šolsko leto. Tudi na letošnjem zboru var-
čevalcev so sprejeli delovni program za to šolsko leto in se dogovorili,
da bodo pridno varčevali. Marija Ovčar, vodja oddelka za poslovanje
z občani pri KBM poslovni enot Ptuj je mentorici domavske pionir-
ske hranilnice Mariji Doberšek izročila priznanje banke, mladim var-
čevalcem, ki delajo v pionirski hranilnici pa praktine nagrade.
Mladi varčevalci so ob koncu zbora pripravili še prisrčen kultur-
ni program, v katerem so predstavili delo hranilnice in svoje misli o
varčevanju.	N. D.
Marija Ovčar je v imenu banke čestitala mladim varčevalcem in njihovi
mentorici (foto N. D.)
Spremenjena podoba
trgovin
Letos smo opazili, da trgovsko organizacijo Mercator-Izbira-Pa-
nonija Ptuj spreminja notranjost nekaterih trgovin. Vsi smo opazili da
j<; Blagovnica v prvem nadstropju dobila lepšo, prijetnejšo podobo,
mladi pa so dobili svoj oddelek, kjer jim MIP ponuja najrazličnejša
modna oblačila.
Pred nedavnim pa je po dolgih letih tudi trgovina Zarja dobila
moderen prodajni prostor. Prej smo bili navajeni na klasično prodajo
in dolgi pult, za katerim je bila trgovka, na drugi strani pa kupec, ki je
malokdaj prišel v stik z blagom. Danes je drugače, pultov je več in
manjši so, kupec si lahko ogleda razstavljeno blago, prodajalec pa mu
svetuje in daje potrebne informacije.	ZB
Prodajalna Zarja je spremenila notranjo in zunanjo podobo.
Želijo svoje poslovne prostore
Zveza čebelarskih društev ob-
čine F*tuj je ena največjih v Slo-
veniji po številu članov in tudi
po številu panjev. Zvezo sesta-
vlja 7 društev, največje med nji-
mi je ptujsko društvo, ki šteje 60
članov, sledi Turnišče z največ-
jim številom panjev, društva pa
so še v Majšperku, Dornavi,
Markovcih, Gorišnici in Trnov-
ski vasi. Okoli 260 članov ome-
njenih društev ima kar 6 tisoč pa-
njev. O pomenu čebelarstva za
kmetijstvo in gospodarstvo na-
sploh je bilo napisanega in pove-
danega že veliko, tako o tem ne
kaže izgubljati časa in besed. Ni
pa mogoče mimo dejstva, da zve-
za čebelarskih društev še vedno
nima prostorov za svoje delo, ki
temelji predvsem na izobraževa-
nju čebelarjev in skupnem boju
proti čebeljim boleznim. Radi bi
imeli tudi skladiščne prostore, da
bi odkupovali med in z njim or-
ganizirano oskrbovali potrošni-
ke. Daje njihova želja po prosto-
rih velika in resna priča tudi po-
datek, da zbirajo prispevke, s ka-
terimi bodo člani sami pomagali
uresničiti dolgoletni cilj.
Predsednik zveze čebelarskih
društev Vlado Kavčič je povedal,
da z vzgojo čebelarjev pričnejo
že v osnovni šoli. Kar v polovici
šol ptujske občine so ustanovlje-
ni čebelarski krožki, ki imajo tu-
di svoje panje. V Majšperku, kjer
je delo tega krožka organizirano
rtajbolje, imajo za te namene po-
seben paviljon. Mladi čebelarji
se udeležujejo regijskih in repu-
bliških tekmovanj in tako utrju-
jejo svoje znanje. Mnogi med
njimi bodo gotovo postali dobri
poklicni čebelarji.
Sicer pa se poleg poklicnih če-
belarjev vključujejo v društva in
zvezo tudi taki, ici imajo nekaj
panjev le za hobi ali kot dopol-
nilno dejavnost. Je pa še vedno
preveč-takih, ki se v društva ne
včlan^, pa tudi ne skrbijo za
zdravje svojih čebel, s tem pa de-
lajo škodo tudi vsem ostalim če-
belarjem. Bolezen varoa je v zad-
njih letih povzročila ogromno
škode, lani se ji je pridružila še
huda zima in mnogo panjev je
bilo spomladi mrtvih. Tako ni
slučaj, da v čebelaski zvezi pos-
večajo precej pozornosti prav or-
ganiziranemu boju proti tej bole-
zni. V sodelovanju z obdravskim
zavodom za veterinarstvo in živi-
norejo so nabavili učinkovito
sredstvo za zatiranje bolezni, v
sodelovanju za Medexom pa bo-
do tudi letos pripravili dvoje pre-
davanj o zatiranju varoe. Pripra-
vljajo tudi predavanja za čebe-
larske preglednike. Sicer pa ima-
jo člani zveze ugodnosti v obliki
preventivnih pregledov, nabave
sladkorja po nižji ceni in že ome-
njeno nabavo zdravil.
Ko govorimo o pomenu čebe-
larstva, se vprašamo še o odnosu
do te dejavnosti. Mnogokje v
svetu so čebelarji cenjeni in za
pomembno delo čebel prejemajo
celo plačilo kmetovalcev. »Pri
nas se odnos kmetijstva do čebe-
larjev popravlja,« meni Vlado
Kavčič. »Predvsem dobro sode-
lujemo s kmetijskim kombina-
tom in zadrugami, težave pa pov-
zročajo manjši sadjarji in vrtič-
kraji, ki često škropijo v času
cvetenja. V tem času je tudi delo
čebel najbolj pomembno, tako za
kmeta kot čebelarja. In če ta dva
ne najdeta skupnega jezika je
škoda obojestranska.«
Letošnja čebelarska letina ni
bila najboljša, vzroke lahko naj-
demo v razširjeni bolezni in hudi
zimi. S še trdnejšo organizacijsko
enotnostjo bodo čebelarji znali
premagati težave, v to smo pre-
pričani in v tem prepričanju jim
želimo dobro prezimovanje ter
dobro pašo v prihodnjem letu.
JB
Predsednik zveze čebelarskih dru-
štev občine Ptuj, Vlado Kavčič.
Za ureditev baročnega parka
v Dornavi
v razpravah o elementih za srednjeročni plan razvoja posamez-
nih družbenih dejavnosti je v zvezi z razvojem dejavnosti Zavoda dr.
Marjana Borštnarja v Dornavi prišlo do navzkrižnih interesov, ki jih
bo potrebno uskladiti v sodelovanju s pristojnimi republiškimi skup-
nostmi.
Zavod dr. Marjana Borštnarja v Dornavi si prizadeva, da bi raz-
širil svojo dejavnost z zgraditvijo delavnic za del lovno usposabljanje
duševno prizadete mladine, s tem bi tudi izboljšali sedanje prostorsko
slabe pogoje dela. Zavod za spomeniško varstvo pa zahteva ureditev
baročnega parka v Dornavi, ki skupaj z gradom predstavlja enega
najlepših baročnih spomenikov v Sloveniji.
Izvršni svet SO Ptuj podpira prizadevanja Zavoda dr. Marjana
Borštnarja za zgraditev dfelavnic. Če pa ustanovitelj Zavoda, to je Re-
publiška skupnost socialnega skrbstva zagotovi potrebna sredstva za
preselitev doma iz Dornave na ustrezndše mesto. Republiška kultur-
na skupnost pa zagotovi denar za ureditev baročnega parka, potem
tudi občinski izvršni svet podpira tako rešitev.	pp
V interesu ohranjanja
ribjega staleža
Med ribiškima družinama Ormož in Varaždin še vedno obstajajo
določeni problemi na mejni vodi, ki ni dovolj natančno določena in
zaradi različne ribiške zakonodaje v obeh republikah. Zaradi tega je
Izvršni svet Skupščine občine Ormož predlagal, da je treba čimprej
doseči dogovor med obema ribiškima družinama o gospodarjenju na
reki Dravi, kar je v obojestranskem interesu ohranjanja ribiškega sta-
leža.
Gre za enotno vlaganje in evidenco lova ob dogovorjenem po-
stopnem in enotnem uveljavljanju varstvenih dob in najmanjših mer,
pa tudi enotnih načinih izvajanja športnega ribolova. Skupščina obči-
ne Ormož je dala pobudo, da to dogovarjanje poteka na ravni obeh
občin.	FF
Za cesto Pavlovci—
Stročja vas
v tem srednjeročnem programu je načrtovana tudi obnova ceste
Ormož—Ljutomer na odseku Pavlovci — Stročja vas. Ker za obnovo
ni bilo zbranih d(?volj sredstev, je Izvršni svet Skupščine občine Or-
mož zaprosil Zavarovalno skupnost Triglav Maribor za odobritev
premostitvenega kredita v višini 30 milijonov dinarjev. Ta kredit naj
bi bil za čas desetih mesecev po obrestni meri, ki veljajo za komunal-
ne investicije.
Odplačilo kredita bi prevzela Republiška skupnost za ceste Lju-
bljana v okviru uresničevanja srednjeročnega programa cestnega
omrežja v občini Ormož, ki je namenjen za manj razvita območja.
FF
Starejši občani so bili zadovoljni
Srečanja starejših občanov, starih nad 70
let, ki so jih v minulem mesecu organizirale
komisije za socialna vprašanja v krajevnih
skupnostih mesta Ptuj, so bila nadvse uspe-
šna.
V posameznih krajevnih skupnostih je bila
udeležba 40—50 % in nedvomno je bil dose-
žen namen, saj smo se spoznali, pogovorili o
načinu življenja, ki ga starejši preživljajo, po-
govorili o težavah in željah posameznikov.
Nekaterim smo svetovali, kje lahko uvelja-
vljajo svoje pravice iz katerih jim pripadajo
razne vrste pomoči za izboljšanje življenjske-
ga standarda. Želja nekaterih je po sosedski
pomoči, posebno v zimskih mesecih. Zelo «0
bili navdušeni nad srečanjem in si želijo po-
dobnih, veseli p.a bi bili pogostejših obiskov
iz patronažne službe ZD ter podobnih orga-
nizacij in društev, saj jim velikokrat samo
prijeten pogovor pomaga iz stiske in jim lajša
samoto.
Srečanja so bila organizirana pretežno v
mesecu septembru in to Tone Žnidarič in Bu-
dina-Brstje 21. 9., Boris Ziherl 26. 9., Jože
Potrč, Turnišče, Bratje Reš 27. 9., Dušan
Kveder in Spuhlja 29. 9. in v oktobru Ivan
Spolenak 4. 10., in Franc Osojnik 10. 10., ta-
ko ostaja samo še KS Olga Meglič, ki bo sre-
čanje pripravila proti koncu leta skupno s
KK SZDL.
Vse starejše občane stare nad 70 let, ki se iz
zdravstvenih razlogov srečanja niso mogli
udeležiti, bodo člani komisij obiskali na do-
mu. V bodoče si organizatorji srečanj prav ta-
ko želijo, da bi imeli več stikov skozi vso leto,
da bi omenjene akcije potekale neprekinje-
no, vendar tudi v drugih oblikah. Le tako bi
starejši generaciji dokazali, da se zavedamo
njihovega truda in prizadevanj, ki so ga dali
naši družbi v najtežjih povojnih letih in da
le-ta ni pozabila na njih, temveč išče načine,
s katerimi bi jim zagotovili dobro socialno
varnost.
Marija Kukovec
Aktivnost gasilk v mesecu varstva
ored Dožarom
Zakon o požarnem varstvu določa, da mo-
ra vsak državljan SFRJ gasiti začetni požar,
če ta nastane v njegovi bližini. Pri tem žene
niso izvzete. Nemalokrat se zgodi, da prav
ženska prva prime najbližje gasilno sredstvo
in pogasi začetni požar, ki bi se sicer razširil
in povzročil veliko gmotno škodo. Da pa vse
to lahko doseže, je potrebno tudi strokovno
usposabljanje. Sklep X. kongresa Gasilske
zveze Slovenije »V vsako gasilsko društvo
vsaj eno žensko desetino,« nam nalaga, da se
v gasilske vrste vključi čim več žena in deklet.
Ce kdo misli, da je gasilstvo le konjiček, se
moti. Biti žena, mati, potem pa še gasilka ni
enostavno. Z malo- volje pa uspemo in ko
spoznamo, da gasilka veliko koristi sebi, dru-
žini in družbi, smo ponosne na svoje delo.
Komisija za delo z ženami pri Zvezi gasil-
skih društev občine I*tuj je v rrlesecu varstva
pred požarom organizirala aktivnosti, ki so
bolj razvedrilne narave. Srečanje članic in
mladink ZGD občine Ptuj je bilo v Moškanj-
cih, kjer so se ekipe najprej pomerile v štirih
disciplinah (prenos vode, zbijanje tarč, podi-
ranje konzerv in tek v vrečah), nato pa v
športni igri »med dvema ognjema«. Po kon-
čanem tekmovanju smo se zbrale na družab-
nem večeru v gasilskem domu Moškanjci.
Na srečanju smo se dogovorile za pohod
po Haloški planinski poti. To smo opravile v
nedeljo, 20. oktobra. Zbrale smo se ob 7. uri
pred gasilskim domom Majšperk, kjer smo si
ogledale gradbišče novega gasilskega doma.
Nato smo se odpeljale v Naraplje, kjer smo
pričele naš pohod. Vreme nam je bilo naklo-
njeno in smo z zanimanjem občudovale lepo-
te haloške pokrajine.
Kar prehitro smo se pojavile na jasi pred
planinskim domom na Donački gori in s tem
presenetile naše gasilce iz GD Majšperk in
Borovci, ki so nam pripravili »dar jeseni« —
pečene kostanje. Malo smo se okrepile in se
povzpele na vrh Donačke gore. Razgled je bil
čudovit. Vrnile smo se na jaso, kjer smo se
veselili do poznega popoldneva.
Velika škoda je, da se obeh aktivnosti ni
udeležilo večje število članic in mladink, saj
je bil cilj srečanja in pohoda, da se bolje spo-
znamo, izmenjamo izkušnje in pokažemo, da
smo ženske kondicijsko dobro pripravljene
na različne preizkušnje.
V petek, 8. novembra, bo v gasilskem do-
mu ftuj posvet članic in mladink zveze gasil-
skih društev občine, na katerem bomo ugota-
vljale vzroke premale aktivnosti žena v gasil-
skih vrstah.	Anica VIDOVIČ
Dograditev gasilskega
doma za kulturne potrebe
Vitomarška kulturna prostorska stiska je že pred časom zbližala
tamkajšnje gasilce in kulturnike, to je člane domačega prosvetnega
društva, da so se odločili za skupno akcijo — dograditev odra in po-
doderja pri gasilskem domu. Težke razmere za delo sekcij prosvetne-
ga društva in pa odpoved gostoljublja v cerkveni dvorani, so nareko-
vale takšno skupno akcijo in odpravile tudi nekatere pomisleke in ne-
soglasja. Ne kaže izkazati vzrokov — zakaj je bilo temu tako, gotovo
so bili takšni in drugačni, tudi obojestranski, v tem trenutku je pač
potrebno zastaviti vse krajevne in občinske sile, da bodo potrebna
sredstva zbrana in da bodo lahko v dograjenem delu doma začeli čim-
prej uspešno opravljati svoje kulturno poslanstvo. To pa jim bo ob že
tako delovnih vitomarških gasilcih gotovo uspelo.
Kdaj bo dograjeni del h gasilskemu domu lahko služil svojemu namenu?
foto: mš
tednik — 7- november 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
»Iz Leskovca sem, pravi Haložan!«
v drugi polovici oktobra je v
razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra in v ptujskem hotelu raz-
stavljal akademski slikar Viktor
Goričan. Ob tridesetletnici njego-
vega umetniškega ustvarjanja je
nastala ta razstava, ki je sedaj na
ogled v mariborskem Razstavnem
salonu Rotovž, pozneje pa bo po-
stavljena še v Lamutovem likov-
nem salonu v Kostanjevici. Ob ne-
davnem umetnikovem obisku v
Ptuju je nastal naslednji pogovor.
»Rojen sem v haloškem Le-
skovcu, po šolanju v Ptuju in
Mariboru sem nadaljeval študij
1952. leta v Zagrebu. Za Zagreb
sem se odločil, ker je tam študi-
ralo precej mojih prijateljev, bo-
dočih veterinarjev. Tudi teto sem
imel tam, zato so bili vsi proble-
mi v zvezi s stanovanjem v hipu
rešeni.
Z mn(^imi rečmi sem se
ukvarjal. Že kot otrok sem igral
več instrumentov, zato sem se v
Zagrebu takoj vključil v orkester
in kot študent služil lepe denar-
ce. Pa ni šlo samo za denar, glas-
bo imam rad, še danes jo poslu-
šam, ko slikam.«
Največ slikate krajino, tudi
portretov ni malo.
»Tako je, najraje slikam kraji-
no in vse te slike nastajajo v na-
ravi, na kraju samem. Precej sem
slikal v Halozah, saj sem tam ro-
jen. Gotovo ste opazili, da je v
katalogu in tudi v vašem Tedni-
ku zapisano, da sem rojen v
Cvetlinu pri Leskovcu. Ta poda-
tek je napačen. Najbrž je avtorje
zavedlo, ker je bila tam rojena
moja mati, pa tudi precej slik te
vasi sem naslikal. Upam, da moji
rojaki niso užaljeni, kajti jaz sem
Leskovčan in bom zmeraj ostal
Leskovčan. Še danes imam v tej
lepi vasici sorodnike, ki jih pogo-
sto obiščem.«
Kako vam ugaja razstava, ki jo
je v Ptuju postavila umetnostna
zgodovinarka Marjeta Cigleneč-
ki?
»Zelo, zelo sem zadovoljen.
Tovarišica Ciglenečki je postavi-
la razstavo kronološko, tako da
je ,moč opaziti moj razvoj od za-
četkov do danes. Prvo samostoj-
no razstavo sem imel 1955. leta v
Zagrebu. Ob tej priložnosti se že-
lim zahvaliti tovarišici Cigleneč-
ki in tudi tovarišu Jaku Marini-
ču, ki je lepo oblikoval katalog.«
Pravite, da ste pripravili za
razstavo malo slik, precej ste si
jih izposodili od sedanjih lastni-
kov. Imate evidenco svojega de-
la, prodanih slik?
»Ne, žal je nimam. Vem, da je
to narobe, pa kaj morem. Ni-
mam niti fotodokumentacije, ne
vem, kdo vse je kupil moje slike.
Imam prijatelje, ki imajo točno
evidenco svojih slik, tudi eviden-
co o prodanih slikah. Jaz za to
nimam časa, zelo sem zaposlen.«
Slednje je brez dvoma,res, saj
je Viktor Goričan tudi ravnatelj
ene najstarejših zagrebških šol,
bil je tajnik likovnih pedagogov
Hrvaške, aktivno deluje kot
predsednik likovne zveze in tako
dalje. Rad pa se udeležuje slikar-
skih kolonij po vsej Jugoslaviji,
bil je najpogostejši udeleženec
slikarske kolonije Poetovio, kar
je bil tudi povod za njegovo re-
trospektivno razstavo v Ptuju.
Njegove funkcije in živahna
aktivnost na mnogih področjih
družbenega življenja ga ne obre-
menjujejo pri delu, pravi.
»Slikar ne more sedeti le v ate-
ljeju in ustvarjati. Slikarstvo je
vsakodnevna aktivnost, poveza-
nost z-vsemi porami vsakdanjega
življenja. Povsod moraš biti pri-
soten. Slikam pa to, kar mi pove
občutek. Večino slik dokončam
na kraju samem, le redko se zgo-
di, da kaj popravim v ateljeju.
Vedno pa si, preden pričnem sli-
kati, izdelam skico. Brez tega ne
gre.«
Tudi s keramiko ste se ukvar-
jali, vendar so na razstavi le vaše
slike. Zakaj?
»Nimam dovolj časa. Precej
keramike sem izdelal, dosti se je
razbilo, dosti pokupilo. Sam
imam le en krožnik in to je vse.
Ko se bom upokojil, bom spet
pričel izdelovati keramiko. Na to
se dobro spoznam in tudi rad de-
lam.«
Kje boste ustvarjali in živeli,
ko se boste upokojili? Se name-
ravate vrniti v Haloze?
»Cez dve, tri leta, ko se bom
upokojil, pridem zagotovo v Ha-
loze. Tukaj so moje korenine in
tu bom ustvarjal takrat, ko se
bom »rešil« vseh drugih obvez-
nosti. Naredil bom vse, česar ni-
sem uspel doslej. Rad bi narisal
več portretov haloških ljudi. Ti
ljudje in ta pokrajina sta v mo-
jem srcu, vodita mojo roko, ko
držim v njej čopič. In zakaj ne bi
»Haloze so v mojem srcid. Halo-
ze so ljubezen moje mladosti. Tam
sem doživljal vse lepote in grenko-
be otroštva, tam sem se naučil
vseh otroških iger. Haloze so lepe.
Haloze so sonce. Vsi pomembni
dogodki iz življenja v Leskovcu so
mi ostali v spominu. Tudi kakšen
manj pomemben. Če ne bi bil Ha-
ložan. ne bi bil takšen slikar. Te-
melj mojega slikarskega dela so
Haloze s svojo značilno gričevnato
pokrajino, s svojo značilno barvi-
tostjo. Upam, da jim bo razvoj pri-
nesel napredek, da pa jih ne bo po-
kvaril. uničil pristne okolice. Da
ne bo spremenil teh prijaznih ljudi,
ki si trdo služijo svoj kos kruha.
ovekovečil teh zgaranih, pridnih,
veselih ljudi?
Tako sva kramljala ob kozarcu
pristne haloške kapljice, priga-
njana od njegovih prijateljev, ki
so že čakali na intimnejši pogo-
vor z umetnikom. Zagotovo so
izmenjali mnenja o njegovem in
umetniškem ustvarjanju njego-
vih stanovskih kolegov, se morda
dogovorili za odkup katere od
razstavljenih slik, kaj malega po-
pili in se poveselili. Viktor Gori-
čan je prijeten sogovornik, ki se
rad na široko razgovori o svojem
življenju in delu, o svojih uspe-
hih. In teh ni bilo malo.
Nevenka Dobljekar
Viktor Goričan (foto I. Ciani)
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Po drugi vojni se je leta
1947 Jan Oeltjen zaposlil kot re-
stavrator v ptujskem muzeju. V
drugem nadstropju gradu si je
uredil tudi atelje. V tem prostoru
so danes razstavljene njegove
grafike. Sam je zapisal: »V no-
vejšem času po drugi vojni se ni-
sem mogel prilagoditi. Odkar pa
mi je muzej dal na razpolago de-
lovno sobo, so moji dnevi dobili spet nujno potrebni delovni ritem.«
Po dolgem času je leta 1955 ponovno razstavljal z Janezom Mežanom
v Mariboru in na Ptuju. Leta 1957 je prvič poslal sliko na društveno
razstavo slovenskih likovnih umetnikov. Po živahni udeležbi na raz-
stavah, samostojnih ali z ženo, v drugem in tretjem desetletju in po
dvajsetletnem popolnem umiku iz javnosti so bili to prvi ponovni sti-
ki z občinstvom. Ob osemdesetletnici je imel jubilejno razstavo na
Piuju, leto kasneje pa še v Mariboru. Za retrospektivo v Mariboru je
sam izbral dela. Leta 1961 je prevzel tudi jugoslovansko državljan-
stvo.
V starosti 83 let je dobil prvo in edino nagrado za svojo umetnost,
to je bila nagrada VII. Mariborske kulturne revije za življenjsko delo.
Kljub visokim letom pa njegova ustvarjalnost ni zamrla. Prav v
zadnjem obdobju so nastali pretresljivi avtoportreti. Neusmiljeno se
je zazrl v lastni obraz, naslikal v očeh vse trpljenje med dvema deželi
raztrganega človeka, v dvignjenih rokah s krčevito razkrečenimi prsti
pa je upodobil nemoč pred bližajočo se smrtjo.
Jan Oeltjen je dočakal 88 let. Le dve leti pred smrtjo je prenehal sli-
kati. Sredi februarja 1968 so ga pokopali na ptujskem pokopališču
poleg žene in pod nagrobnikom, ki ga je sam izklesal.
Marjeta Ciglenečki
Jan Oeltjen: Avtoportret, o. pl., 1956. V zadnjem desetletju umetnikove-
ga ustvarjanja je nastala serija izrednih avtoportretov. V njih je Oeltjen
naslikal vso bolečino svojega med dve domovini raztrganega življenja.
Sliko hranijo zasebniki na Ptuju. Fototeka kulturnozgodovinskega od-
delka Pokrajinskega muzeja Ptuj štev. F 1665. Foto Mišo Koltak 1982.
Kako pisati imena organizacije?
»že dalj časa opažam, da so
časopisi zelo nedosledni pri pisa-
vi imen družbenopolitičnih orga-
nizacij. Celo v istih sestavkih pi-
šejo novinarji Zveza komunistov
Jugoslavije, Socialistična zveza
delovnega ljudstva Slovenije,
Zveza sindikatov itd. enkrat z ve-
liko, drugič (pogosteje) z malo
začetnico. Mar niso to prava la-
stna imena, ki bi jih morali pisati
dosledno z veliko?« — V. M. iz
Ljubljane.
Dopisnik ima prav, ko ugota-
vlja, da bi morali imena družbe-
nopolitičnih organizacij pisati z
veliko začetnico, saj gre v nave-
denih primerih za t. i. stvarna la-
stna imena (ne samo imena orga-
nizacij, temveč tudi imena usta-
nov in podobno). Zanja veljajo
glede pisave ista pravila kot za
osebna in zemljepisna lastna
imena.
Ker so poimenovanja družbe-
nopolitičnih organizacij navadno
večbesedna (pogosto tudi enako-
glasna z ustreznim občnim ime-
nom), pišemo z veliko začetnico
seveda samo prvo besedo, nepr-
ve pa le, če so že same zase la-
stna imena. Kadar pa se upora-
blja namesto večbesednega poi-
menovanja le jedrna beseda, npr.
Fronta nam. Osvobodilna fronta,
le-ta nadomešča celotno poime-
novanj^e in se prav tako piše z ve-
liko. Ce pa uporabimo namesto
uradnega izraza neuradnega,
npr. mladinska organizacija nam.
Zveza socialistične mladine, sindi-
kat nam. Zveza sindikatov so to
občna imena in jih pišemo z ma-
lo začetnico.
Vse povedano seveda ne velja
zgolj za domača, ampak v enaki
meri tudi za tuja poimenovanja
tega tipa, zato pišemo obisk pri
Komunistični partiji Italije, na vo-
litvah je zmagala Socialistična
stranka Španije, pogovori med
Socialistično zvezo delovnega
ljudstva Jugoslavije in Socialno-
demokratsko stransko Nemčije
itd., toda če imamo v mislih le
vrsto določene družbenopoliti-
čne organizacije oz. stranke, je
tako poimenovanje občnoimen-
sko in ga pišemo z malo začetni-
co, npr. sestanek predstavnikov
socialističnih strank zahodne Ev-
rope, navzkrižja v vodstvu španske
komunistične - partije, ponovna
zmaga socialnodemokratske
stranke na Švedskem ipd.
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga 7.
Pod točko »slučajnosti« so še govorili o železničarjih, članih KP,
ki se vračajo iz Dachaua. Zadolžili so tov. Pačnika in Lenko, da pre-
verita njihovo zadržanje v zaporih in taborišču predno se jih spet po-
veže v celice.
Glede ravnanja z narodno imovino, ki jo upravlja Janko Šegula
se sliši več pritožb, zato so zadolžili tov. Janka, da naj nekoliko bolj
poostri nadzor. Tov. Igorje opozoril še na to, da morajo partijce ob-
vestiti, da imajo proti sklepom okrajnega komiteja pravico pritožbe
na okrožnii komite ali na kontrolno komisijo pri CK KPS.
Osnovati je treba celico KP na ptujski gimnaziji, še prej pa pre-
veriti zadržanje profesorjev, ki so se vrnili iz pregnanstva v Srbiji. Za
prof. Antona Ingoliča so ugotovili, da je bilo njegovo zadržanje pozi-
tivno, »manjka pa mu še proletarske zavesti«. Za sekretarko celice na
gimnaziji so predlagali Jovito Jančič.
Po nalogu okrožja bo treba odstaviti dr. Šalamuna na ekspozituri
komisije za ugotavljanje vojnih zločinov. Sklenili so, da se bo na nje-
govo mesto f (Stavilo jurista Viktorja Kneza.
PREGLED •	TELlGENCt IN PROSVETNIH DELAVCEV
Pod zar^	^ slučajn 'jo je sekretar Pačnik nakazal, da se bo čez
sl?.K mesec -	lo šolsko '^to. Manjka nam veliko prosvetnih delav-
cev Nekaj '	ih uspo' Mjamo v tečajih. Na terenu pa je treba pre-
gle. ati vse '	vetne d - ugotoviti njihovo zadržanje med oku-
in da'	-ji njiho- .os do OF. Akcijo je treba speljati prek
k'-^ ^vnih o<	>v OF. ' jej je treba ugotoviti, kateri od učiteljev
pogoje,	i bil up iieij šole. Za izvedbo te naloge v okraju so
2 »Ižili pa-	d Vlada rnača, ki je bil tudi na seji, vendar še ni bil
komite"
Vlado	■ je - ■ v ptujski okraj po nalogu Partije, bil je
u Ij in b	,OV. . se je sam predstavil navzočim in jih prosil
za pomoč, da bo lahko to prvo nalogo Partije tudi opravil. Aktiviste iz
terena pa je posebej povabil, da se po seji oglasijo v njegovi pisarni,
da se bodo podrobno pogovorili.
Ko je Nace končal ta razgovor in uredil še nekatere druge zade-
ve, se je bližala ura že poldnevu. Bil je vroč avgustovski dan, od mest-
nega tlaka je že precej žarelo. Zavzdihnil je ob misli, da bo po tej vro-
čini moral kar štiri ure pešačiti proti Žetalam.
Iz tega razmišljanja ga je predramil glas tov. Kostje, ki ga je
vprašal, če gre domov in ga povabil, da se v tem primeru lahko pelje z
njim. Nace seje razveselil te ponudbe. Čez pol ure je že udobno sedel
v prikolici motornega kolesa, ki mu je Kostja dajal kar precej »gasa«,
da sta brzela po prašni cesti proti Podlehniku. Tu in tam sta sicer iz-
merijala kako besedo, vendar vožnja na motornem kolesu po prašni
cesti ni posebno spodbudna za razgovore.
V Zetalah se je Nace najprej oglasil na postaju narodne milice,
kjer je bil novi komandir Stane, da sta se pogovorila o nekaterih zade-
vah »političnega pomena«. Potem je obiskal skupno pisarno odborov
OF, kjer je naletel na bivšega tajnika Mraza. Stopil je še po sekretarja
Vogrinca in Kovača, da so skupno pregledali in ugotovili, kako je s
»prosvetnim kadrom in inteligenco«.
Za prosvetne delavce so hitro ugotovili, da je štiri okupator iz-
gnal na italijansko okupacijsko območje, ker so bili od tam, dva pa
sta se umaknila na Kozjansko in tudji tam sodelovala v OF. Nobeden
od teh se ne bo vrnil v Žetale. Doma je ostala edino prejšnja upravite-
Ijica Karolina Kodela, ki je bila od okupatorja »šikanirana; danes je
njen odnos do OF pozitiven, saj je aktivistka OF, zato izpolnjuje tudi
vse pogoje, da je spet upraviteljica šole. »Več prosvetnega kadra pa
trenutno nimamo in prosimo okraj, da nam ga priskrbi. Rabili bi naj-
manj pet učiteljev« — so skupno zapisali.
Ko so bili že skupaj, so opravili še popis inteligence. Poleg že
omenjene bivše upraviteljice so popisali še tajnika Mraza, ki ima
srednjo izobrazbo, upokojenca Venceljna, ki je po končani gimnaziji
obiskoval nekaj časa semenišče, potem pa je raje postal uradnik, ter
župnika in kaplana. V dilemi so bili le glede bivšega organista, ki je
sedaj poštar, ali ga uvrstiti med inteligenco ali ne. Končno so se odlo-
čili, da nima srednje izobrazbe, zato ne spada med inteligenco. Več
inteligence pa v Žetalah in Čermožišah tedaj ni bilo, prav tako ne v
Dobrini. Vsi popisani so imeli pozitiven odnos do OF.
Za Kočice in Nadole pa sta tamkajšnja sekretarja OF kar sama
pisno odgovorila, kratko in jedrnato:
»Na vaše pismo vam sporočim, da nimam v našem Krajevnem
odboru Kočice nobenega izobraženca. Sekretar Skela Martin«.
»V KO Nadol. se ne nahajajo nobeni takšni izobraženci, kateri
bi imeli srednjo al; višjo šolsko izobrazbo! Sekretar Kores Simon«.
'ko je bila tudi ta zahtevna akcija opravljena in Nace je lahko
naslednji dan, ko je moral spet na Ptuj, odnesel poročila s sabo.
PRVA REDUKCIJA KADRA
Naslednji večer se je Nace oglasil pri znancih, ki so stanovali ob
cesti proti Turnišču, kjer je včasih prenočil. Tudi tokrat je prišel s tem
namenom, saj bo jutri že ob 6. uri seja OKRAJNEGA ODBORA OF.
V družini je bil kot domač in so ga vedno povabili tudi k večerji. Ime-
li so radio, zato so po večerji vsi pazljivo prisluhnili poročilom.
Radio Ljubljana je poročal, da se je tisti dan v Beogradu začelo
tretje zasedanje Avnoja. »Avnoj se je razširil s 36 nekompromitirani-
mi poslanci, izvoljenimi leta 1938« je med drugim bilo povedano po
radiu, in da bo zasedanje trajalo več tednov, saj morajo delegati odlor
čati o veliko stvareh, ki jih zahteva nova država Demokratična federa-
tivna Jugoslavija. Med poročili iz bojišča na Daljnjem vzhodu, kjer je
vojna še vedno trajala, je bilo na kratko povedano, da so ameriški
bombniki odvrgli na japonsko mesto Hirošimo atomsko bombo.
Nace je na to vest postal nekoliko pozornejši zaradi tega, ker je
med vojno slišal govorice, da Nemci pripravljajo atomsko bombo, ki
je tako »strašna, da bo polovico Anglije uničila«. Takrat se je temu
smejal, saj je vedel, da je to nacistična propaganda in da take bombe
ne more biti. Toda sedaj je o atomski bombi slišal na lastna ušesa.
Prav gotovo pa ni tako strašna, kot je o njej govorila nacistična pro-
paganda, saj je bilo v poročilu navedeno, da so jo vrgli le na eno me-
sto in da so izvidniška letala opazila velike požare v tem mestu.
Drugo jutro pred sejo so se tovariši pogovarjali le o začetku tret-
jega zasedanja Avnoja, atomske bombe pa nihče ni niti omenil.
Sejo je začel sekretar KP tov. Pačnik, ki je po pravilu tudi sekre-
tar Okrajnega odbora OF. Povedal je, da je to dolžnost prevzel po na-
logu Partije, ker je tov. Ada odšla na drugo dolžnost v Ljubljano in
prosil, da okrajni odbor to imenovanje potrdi. Sledil je aplavz, ki je
pomenil, da vsi s tem soglašajo, zato je smatral, da predloga ni treba
dati na glasovanje.
Potem je Jože Pačnik govoril o večji redukciji kadra, ki jo je tre-
ba izvesti tudi v Okrajnem odboru OF. Od prejšnjih 20 sektorjev dela
jih bo sedaj samo 14. »Zato moramo zadolžiti tovariše, ki bodo odgo-
varjali za te sektorje dela« je rekel sekretar Pačnik. Še prej je povedal
dnevni red, to je, da bodo na seji obravnavali še delo žena, mladine, o
čistkah uslužbenskega aparata v okraju, o gospodarstvu, reakciji, ka-
drih in slučajnostih.
Nace je pozorno poslušal predlog zadolžitev za sektorje dela.
Precej prejšnjih članov je odpadlo, nekateri pa so morali prevzeti dru-
ge dolžnosti. Povsem na novo pa sta prišla Rudolf Ilec in Alojz Koše-
nina.
Se nadaljuje
e - NAŠI DOPISNIKI
7. november 1985 — fEDNIIC
Tudi na OŠ Lovrenc
izvedli kros
Prizadevni učiteljski kolektiv na podružnični osnovni šoli v Lo-
vrencu na Dravskem polju je izvedel jesenski kros za učence in učen-
ke svojih razredov. Na nogometnem igrišču, ki je služil kot proga, je
bilo zelo živahno. Vsi so poskušali teči kar najboljše, vendar pa vsi ni-
so mogli zmagati. Vse je potekalo kot na podobnih prireditvah, od za-
četka, torej od starta pa do slavnostne podelitve diplom.
Tekst: Danilo Klainšek*
Priprave na start so bile zelo razburljive
Vs; zmagovalci in tisti, ki so dobili diplome	Foto: Edi Kovačič
KONČANA LIGA TURNIŠČE 1985
Športno društvo Tumišče pri Ptuju je uspešno izvedlo
ligo v malem nogometu, v kateri so lahko sodelovale le
ekipe in igralci iz KS Tumišče. S tem je hotelo društvo
pritegniti krajane k aktivnejši rekreaciji, saj je na posa-
meznih delih lige sodelovalo okrog petdeset rekreativcev.
Liga je potekala v dveh delih in sicer v spomladanskem in
jesenskem, v vsakem delu pa sta bila izvedena po dva tur-
nirja, kjer so se ekipe srečale vsaka z vsako.
Končna uvrstitev ekip je naslednja: 1. Mladi Tumišče
16 točk; 2. NK Turnišče-78 12 točk; 3. Veterani 11 točk;
4. Rekreaktivci 8 točk; 5. Flamengo 2 točki; 6. Sodnica 2
točki.
Zmagovalec prvega turnirja je bila ekipa NK Turniš-
ča—78, drugega in tretjega ekipa Mladi Tumišče in četr-
tega oziroma zadnjega ekipa Veterani. Vsaka ekipa je na
koncu prejela pokal v trajno last za osvojitev prvih mest
na teh turnirjih. Zmagovalec lige pa prejme prehodni po-
kal Športnega društva Tumišče. Liga je bila uspešno izve-
dena, pri tem pa so člani športnega društva bili deležni
številnih pohval za pripravljene rekreativne dneve v KS
Tumišče.
ZB
20. JUBILEJNI POHOD, 100 ŽENSK NA TRIGLAV
Zmaga nad samim seboj je
najbolj veličastno doživetje
(5. nadaljevanie)
»Oj Triglav moj dom ...« za-
vriska v meni narodna, posku-
šam jo zapeti, uspelo mi je do
». . . icako si krasan . . .« Prišli
smo na mogočen skalnati gre-
ben, ki povezuje Mali in Veliki
Triglav. Zračni sunki me spomi-
njajo na pesem o vetru, na ženski
zbor, kjer smo se je s pevkami
učile. Divji veter, ki se zaganja v
nas in se spretno poigrava z na-
šim ravnotežjem, večkrat preseže
težnost planincev, potegne čez
sto kilometrov na uro, ob takih
vremenskih trenutkih si tukaj kot
suh list na drevesu. Brez strahu,
nikogar še ni odpihnilo, na Kre-
darici imamo dobre vremeno-
slovce in nas opozarjajo skozi ja-
vna sredstva na nevarnost, kadar
preti iz ozračja. Mraz smo čutile,
s tankimi bodicami je zbadal
skozi obleko in kožo, prav do ko-
sti. Molk je bil za Alenko mučen,
za Ivana nadležen; oba sta izra-
zito živahna, neugodje preganja-
ta s prigovarjanjem: »Poj nam!
Ne maramo tišine!« Gledam ži-
vopisane vrste, počasi se pomi-
kajo iz treh strani, me iz Planike,
ostali-is^eTiglavske koče in Kre-
darice. Končno zavetje, pesem,
življenje vseh, ki jo ljubimo in če
naredi iz nas še človeka, smo po-
vzdignjeni nad slabostmi, takrat
se jim ne pustimo več voditi, na-
grajeni smo z veličastnim občut-
kom zmage, ki ga noben denar
ne zmore nadomestiti. Vse bližje
smo vrhu, roke vodnikov poma-
gajo v poslednjih korakih; tu
smo, na najvišjem in najveličast-
nejšem vrhu. Obrazi nam žarijo
od zadovoljstva, v nas vzklika:
»Uspele smo, uspele, vseh 98 nas
je uspelo ...« Naredim korak do
ženske, ki sem jo včeraj hrabrila:
»Kako je bilo?« Vsa sijoča mi
odgovori: »Ni bilo težko, tako
sem srečna, srečna . . .« Vsak, ki
se svojih čustev neha sramovati.
si postaja bližji, močnejši in ple-
menitejši, nič več ne beži od res-
ničnosti, spoprime se z njo in
sam postane resničnost.
Z vrha Triglava, ki je visok
2864 m, smo opazovale venec go-
rovja, nismo videle daleč, veter
ni razpihal oblakov, prvi jutranji
žarki niso zlatili vrhov in čutili
smo brezsrčno turobno vsakda-
njost, gledala nas je s prenasiče-
no enoličnostjo. Čemu se vedno
vračam med vas v zaprašena me-
sta, napolnjena s strupenimi pli-
ni, med uvele obraze dolgočasja,
ki ga težko prenašamo in mu po-
puščamo? Dela nas nemogoče,
odvratne, zagrenjene, zasvojeni
smo s to ničevo navado, razvred-
noti vse kar je lepega v nas. pre-
plašeni otroci se s trmo borijo
proti krivičnemu in nerazumlji-
vemu nestrpnemu vedeniu, ki
nam jo je zapustil vzor vzgoje
naših generacij. Zelena Dolina
vrat. Kot in Krma so nam naj-
bližji, kar bleščijo iz sivine, naša
notranjost počiva ob pogledu na-
nje, nas pomirjajo, hrabrijo in
prevzemajo. Poskušajte se še vi
spočiti, najdite svojega konjička,
v svojo zadovoljstvo, naj vas
znova in znova polni z močjo in
srečo, v njem boste našli sebe.
Ne ostanimo ponaredek prete-
klosti.
Vračali smo se po enaki poti
do doma Planika. Naložili smo
si nahrbtnike in pod njenim
vznožjem na poti po Dolini sed-
merih triglavskih jezer ujamem
godrnjanje dveh mladenk, zrcalo
nezadovoljstva odraslih, kjer se
njuna osebnost šele oblikuje:
»In če je bila pred kratkim operi-
rana na kolenu,« pokaže na sta-
rejšo udeleženko brez nahrbtni-
ka, »naj bi molčala ali ostala do-
ma. Zagotavljam, da bo šla še
drugič na operacijo,« tragično
prerokuje. Pritegneta me k pogo-
voru: »Res, do skrajnosti je dr-
zna odločitev, če je v njej popol-
na resnica, a je vseeno pogum-
na!« V njiju kar vre ljubosumje:
»Sram bi me bilo obremenjevati
s svojo prtljago druge!« jo mo-
ralno mučita. »Kako mora tvega-
ti?« O, ko bi dekleti vedeli, da se
uspehi in sreča rojevajo v tvega-
nju! Nočem ju razvrednotiti.
Molk je glasnejši od besed. Čuti-
ta, z njima se ne morem strinjati.
Ne znata prenehati. Ženskica od-
hiti naprej. Za nami prihajata
Alenka in Ivan, kličeta me, vese-
la sem njunega zadovoljstva, raz-
bremenjujeta me utesnjenosti, ki
sta vame vnesli dekleti.
Proti poldnevu se težki oblaki
razgubljajo, sonce začenja osva-
jati zemeljski prostor, počasi in
boječe, nato bolj in bolj ohrabru-
joče; prevzema me simbolični
prikaz mladosti, napolnjene z ve-
likimi ideali in polne ljubezni.
Spontano išče. Komaj najde, po-
stane nerodna, tem bolj, čim glo-
blja so čustva. Čaka na razplet
okoliščin, prosi pomoč, hoče na-
svet, a dobi poklon sebičnosti.
Mladost tako dolgo gnetemo z
dvomi, dokler iz nje ne naredimo
strah, ki je kot napolnjena brzo-
strelka, takrat je dovolj samo gib
palca, strelja, ubija v popju ko-
maj drobno cvetje sanj, kar smo
bili in kar smo, če si priznamo ali
ne, česar se sramujemo in skriva-
mo pod plaščem sramežljivosti,
ki nas smeši pred samim seboj.
Ne, ne, ne! Nismo je ubili! Zdrk-
nila je v podzavest. Preveč je ži-
va, preveč resnična, preveč, pre-
več stvarna, ne ona, mi, mi, mi
smo zlagani! Trdoživa je! Poga-
nja iz skalovja! Kljubuje trnju,
našemu plevelu, ne uniči je najo-
strejši mraz dvomov, ki jo toliko-
krat izpostavljamo. In če smo
resničnejši od resničnosti same,
kako moremo trditi, da so naše
sanje samo sanje, odsev mlado-
sti, ki zaide, ko odrastemo. A
sonce? To nikoli ne zaide, to se
ne stara? Ah! Dvomi!
Sonce! Razpršilo si oblake
dvomov! Poljubljaš Zemljo! Ti
se nežnosti ne sramuješ! Kličeš
življenje! Ne maraš naše otope-
losti! Pomagaš nam prečkati Tri-
glavske pode. V Tržaški koči
(2151), gasimo žejo organizma in
zakaj dušimo čustveno? Počasi
se vzpenjamo na 2204 metrov
nadmorske višine. Noge po ru-
ševju neprestano drsijo, vlažna
zemlja, ki je pomešana z drobni-
mi kamenji, nam onemogoča čvr-
sto hojo, vzpon se vleče, samo
srednje strm nas do onemoglosti
muči. Dolg da je? Ne! Dolgoča-
sen pač, neskončen je. Živo se
spominjam dosedanjih planin-
skih podvigov, z nobenim ga ne
morem primerjati razen z našim
življenjem!
Nadaljevanje prihodnjič
Slovo od Triglava ni slovo	Foto: Joco Žnidaršič
Kako dolgo bo še gorela zelena luč za Florjansko cesto?
Gori že točno okroglo desetletje. Leta 1975 je bi-
la dana in zapisana v srednjeročne programe obči-
ne Ptuj in nato ponovno prenešena na naslednje
srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Pravkar konču-
jemo tudi to srednjeročno razdobje. In »zelena« luč
še vedno vztrajno gori! »Ne ugasni luč nam ti zele-
na, dokler nam asfalta nisi priborila«. Kje so sedaj
tisti delegati, ki so pred 10 leti dali to cesto v plan
modernizacij, kje so tisti tovariši, ki so bili nepo-
sredno odgovorni za to uresničitev?
Vsi so danes že verjetno dobili sive brade, sive la-
se, a cesta je še naprej prašnata, makadanska, nič
kaj nam v ponos, ne samo nam, ker ta cesta povezu-
je sosednji območji SR Slovenije in SR Hrvatske.
Pohitimo in se potrudimo, da skupno in vsak pose-
bej po svojih močeh in odgovornostih pristopimo k
akciji za razrešitev tega zapletenega florjanskega
problema. Res smo v težki gospodarski situaciji,
vendar ne smemo dovoliti, da se ne bi investicije iz-
pred 10 let uresničile! Vedno imejmo pred očmi za-
črtane planske naloge in sprotno poskušajmo anali-
zirati vzroke za neuresničitev, odgovornost in videli
bomo, da bo v prihodnje še boljše in lepše, le delati
bo potrebno več in z več odgovornosti.
Janez Korenjak
TEDNIK "" november 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT — 9
>Do uspehov — le s trdim in vztrajnim delom..
Zc nekaj časa so treningi ko-
šarkarjev Drave dobro obiskani.
Kako to? Dodatni magnet je
Ivan Sunara, član državne repre-
zentance, ki trenutno služi voja-
ški rok v Ptuju. Pozornost vzbuja
s svojimi preciznimi meti in ele-
gantno igro. Seveda moramo pri
tem upoštevati njegovih 203 cen-
timetre, 95 kg in ostale podatke,
brez katerih ni popolne predsta-
vitve. To je številka čevljev 48,
šest tekmovalnih sezon za Zadar
(okrog 400 nastopov za domačo
ekipo) in okrog 100 za državno
reprezentanco. Slednje bo še po-
večal, saj je prepričan, da bo po
vrnitvi iz JLA ponovno stalni
član državne reprezentance kot
krilni igralec.
V ptujski vojašnici so ga lepo
sprejeli in mu omogočili trenin-
ge. Posebej je hvaležen starešina-
ma Stojiču in Radovanoviču.
»Začel sem leta 1973 v KK Ju-
goplastika, kjer sem ostal do leta
1977, ko sem odšel v Maribor.
Ostal sem dve tekmovalni sezo-
ni, nato sem se vrnil v Zadar.
Že kot otrok sem sanjal o tem,
da bom dober športnik — košar-
kar. Prvi košarkarski koraki so
mi dali vedeti, da bom uspel.
Prešel sem vse selekcije. Veliko
delal, treniral, moral pa sem se
tudi marsičemu odreči. Ob tem,
ko so bili rezultati na dlani, so
mi bile odprte vrata vseh držav-
nih selekcij. To je bil normalen
potek — brez privilegijev in
pavz,« je na kratko predstavil
svojo košarkarsko p>ot Ivan Su-
nara.
KAJ TI JE KOSARKA DALA
- KAJ VZELA?
»Košarka je zame velika ži-
vljenjska izkušnja. Prvič videl
sem veliko dežel, drugič pomeni
veliko življenjsko dinamiko —
pogoste spremembe in to me ve-
seli. Kot vsak človek si normalno
želim tudi počitka. Kot vrhunski
košarkar ne moreš delati nič dru-
gega. Sreča je, da sem že doštu-
diral in tako rešil eno od poglavi-
tnih življenjskih vprašanj.«
KAKO SI ZADOVOUEN S
STATUSOM VRHUNSKEGA
ŠPORTNIKA?
»Košarkarji tega statusa nima-
mo rešenega, kar je pravi nesmi-
sel. Se vedno smo amaterji. Z
druge strani pa košarka od nas
zahteva celo več od profesiona-
lizma.
Treniramo dvakrat dnevno.
Igrati moraš na vseh prvenstve-
nih tekmah, potem so tu potova-
nja in resnično ostane človeku
zelo malo prostega časa.
Veliko zahtevajo priprave, ki
so razdeljene v dve obdobji in ki
običajno pridejo pK) neki pavzi,
ko ljudje niso tako pripravljeni, s
tem pa nastopijo prvi problemi.
Zelo pomembno je individualno
delo, ki je osnova za nadaljnje
igranje za posamezno sezono.«
KOLIKO METOV OPRAVIŠ
NA TRENINGIH?
»Okrog 300 do 400. To je sicer
veliko, ampak hitro opraviš.«
ZNAN SI KOT DOBER
STRELEC.
»Takšno je življenje. Delo je
osnova za vse. To je moj moto, ki
se ga dosledno držim, tako v ži-
vljenju kot v športu in nisem še
bil razočaran. Z velikim delom
sem prišel do preciznosti.«
KAJ MENIŠ O BABICEVEM
DOSEŽKU?,
»144 točk je veliko za eno tek-
mo. Osebno ne bi imel moči za
taki podvig. Za takšen podvig bi
odredil zunanjega igralca. Poleg
tega moraš biti psihično pripra-
vljen in biti v dogovoru s svojo
ekipo. Ob malo slabšem naspro-
tniku se to sicer lahko ustvari,
čeprav je to pravzaprav neverjet-
no, vsakih 20 sekund dati koš!«
KAKŠNO JE TVOJE MNE-
NJE O DRŽAVNI REPREZEN-
TANCI?
»Košarka je imela svojo nor-
malno pot. I^šli smo do vrhun-
ca, pravi čas pa nismo |x>misliii
za naprej, na pomladitev, na za-
menjavo generacij. Tako je naen-
krat prišlo do vakuuma. Menim,
da je krizno obdobje pri kraju.
Selekcija je opravljena in ta mo-
ra košarki vrniti ugled in s tem
prva mesta.«
KAJ PA MENIŠ O PTUJSKI
KOŠARKI?
»Ptujskih košarkarjev prej ni-
sem poznal. Ocenjujem, da gre
tu za ekipo, ki ima v ligi, v kateri
tekmuje, velike možnosti. Pogoj
pa je, da bodo več trenirali.«
KAKŠNI SO TVOJI BODO-
ČI NACRTI?
»Po vrnitvi iz JLA bom nada-
ljeval v Zadru, vezan sem na to
okolje, saj je velik užitek biti v
mestu, ki je tradicionalno pove-
zano s košarko. Ta tradicionali-
zem izvabi iz človeka maksimum
moči in znanja v določenem tre-
nutku. Gre za lepo sozvočje člo-
veka in okolja,« je zaključil Ivan
Sunara.	MG
Uspehov je bilo veliko. Doslej
največji uspeh je bronasta meda-
lja na olimpijskih igrah v Los
Angelesu. Potem je tu srebrna
medalja na univerziadi v Ed-
montonu, bronasta iz Bukarešte
in podobno.
Ivan Saaara foto: M. Ozmec
Ptuj-Koroška 106:60 (57:36)
v drugem srečanju pred domačim občinstvom so košark.iiji Ptu-
{'a brez težav visoko premagali ekipo Koroške iz Prevalj. Srečanje ni
)ilo zanimivo, saj ie bila razlika v kvaliteti prevelika, kar pove tudi re-
zultat. Sam začetek, kakor celoten prvi dei tekme je v celoti pripadel
igralcem Ptuja, ki so si z napadalno igro ter s hitrimi prenosi žoge
pod nasprotnikov koš v 13. minuti priigrali 20 točk razlike. 43:23.
Tudi v drugem delu tekme je prišla do izraza premoč Ptujačnov.
Gostje so potem, ko jim je zmanjkalo moči, povsem poustili, tako da
so domačini brez težav visoko zmagali. Ob tem je potrebno p>oudariti,
daje trener ekipe Ptuja Marčič na parket poslal vse igralce, ki so se
tudi vpisali mea s^elce. Ptiri: Filipic 8. Damiš 20, Beranič 4, Vlah 16,
Marčič, Mrdžen, Žibrat 7. Cobelj 5, M^iran Kotnik 10, Robert Kotnik
18, Cabrian 8, Rozman 10.
y naslednjem kolu bodo člani gostovali pri dosedaj nepremaglji-
vi ekipi Rogaške, ki je tudi glavni kandidat za osvojitev prvega mesta
V L skupim II. SKL-vzhod
Clamce KK Ptuj se bodo v prvem kolu IL SKl srečale z ekipo
Odeje v Skofji Loki.
I. Z.
JUDO
Murska Sobota zmagala
v Ptuju
V soboto opoldan je bil v Ptu-
ju eden turnirjev drugega kola
prvenstva v republiški ligi judoi-
stov. Nstopile so tri ekipe in si-
cer Murska Sobota, Impol in do-
mača Drava. Največ uspeha so
imeli borci iz Murske Sobote, ki
so premagali oba nasprotnika,
eno zmago je dosegel lm(x>l
(druga ekipa), domačini pa so
ostali brez točk.
Murska Sobota — Drava 10:4
(32:12)
Fajhtinger — Krepek 2:0
(10:0), Vrdjutka — Mernik 2:0
(7:0), Kiselak - Cuš 2:0 (7:0),
Krajnc — Lozinšek 0:2 (0:7),
Horvat - Štebih 2:0 (3:0), Slak
—	Letonja 0:2 (0:5), Krančič —
Murko 2:0 (5:0).
Impol - Drava 10:4 (32:13)
Zafošnik - Krepek 2:0 (7:0),
ŽlegI - Mernik 0:2 (0:10),
Omerzi - Cuš 2:0 (5:0), D. Oč-
ko — Lozinšek 2:0 (5:0), J. Očko
—	Letonja 2:0 (10:0), Javomik
—	Murko 2:0 (5:0), Ozinič —
Štebih 0:2 (0:3).
Murska Sobota — Impol 8:6
(24:25)
Fajhtinger — Zafošnik 2:0
(7:0), Vrdjutka - ŽlegI 2:0 (7:0),
Kiselak — Omerzi 2:0 (5:0),
Krajnc — D. Očko 0:2 (0:10),
Horvat - J. Očko 0:2 (0:5), Slak
—	Javomik 2:0 (5:0) in Krančič
—	Kersič 0:2 (0:10).	gj^
ZMAGA FABČIČA
V Gorenji vasi je bilo republi-
ško mladinsko tekmovanje v
streljanju s standardno zračno
puško. Med 20 strelci je zmagal
Ptujčan Davor Fabčič, član strel-
ske družine Jože Lacko. Nastre-
Ijal je 363 krogov od 400 možnih.
I. k.
Šahisti OŠ Gorišnica začeli
s pripravami
Prvi nastop v novem šolskem letu so imeli v Ma-
riboru za pokal Vesele jeseni. Na tem tekmovanju
so pionirke zmagale, pionirji pa so zasedli drugo
mesto.
19. in 20. oktobra so sodelovali na IV. pionir-
skem šahovskem festivalu na Ravni Gori (Gorski
Kotar), ki ga je organiziral ŠK Goranka pod pK)-
kroviteljstvom odbora Memoriala 26-erice zmrz-
njenih partizanov. Osemčlanske ekipe so sestavlja-
li po dva starejša pionirja in pionirki ter po dva
mlajša pioniija in pionirki. V taki sestavi je ekipa
Ravna Gore med najmočnejšimi v državi, v svoji
republiki pa je brez konkurence. Letos pa je uspe-
lo šahistom OŠ Gorišnica, ki so nastopali kot re-
prezentanca Ptuja, premagati ekipo Ravne Gore z
rezultatom 7:1. Takega poraza ta ekipa še ni doži-
vela. Tako so na tem tekmovanju prvič osvojili pr-
vo mesto šahisti iz Gorišnice, ekipo Ravne Gore
pa je prehitela tudi reprezentanca Cakovca, za ka-
tero so na ženskih deskah uspešno igrale šahistke
OŠ Gorišnica (druga ekipa). Ekipa Cakovca je za-
ostala za Ptujem le za 0,5 točke. Nastopale so še
ekipe Delnic, Reke in Ravne Gore II.
Sodelovanje na tem tumiiju je bila za mlade ša-
histe nagrada za uspehe v lanskem šolskem letu,
hkrati pa spodbuda za nadaljnje delo. Z Ravne
Gore so se vrnili polni najlepših vtisov, saj so pro-
sti čas preživeli s svojimi vrstniki. Nef)ozabno bo
ostalo tudi srečanje z enim od preživelih borcev, ki
je na mestu dogodka, kjer je v strašnem neurju in
mrazu omagalo in zmrznilo 26 partizanov, obudil
spomine na preživete grozote.
Mentoiji pa smo se zopet prepričali, da v sosed-
nji republiki mnogo bolje skrbijo za razvoj naj-
mlajših šahistov, saj organizirajo veliko število po-
dobnih srečanj in turnirjev.
Aluminij potrebuje pomoč
z uvrstitvijo nogometašev Aluminija iz Ki-
dričevega v SNL je nogomet v ptujski občini
dosegel velik uspeh, ob tem da je ekipi Drave
uspelo ostati v območni slovenski nogometni
ligi. Toda,' kot da je prišlo do zavisti, ker so
se nogometaši Aluminija uvrstili v enotno
slovensko ligo. Žalostno je, da si niso zasluži-
li čestitk za uvrstitev v višji rang tekmovanja.
Kot da to ni bilo potrebno. Sedaj se pojavlja
celo vprašanje, zakaj sploh trošijo družbena-
sredstva?
Aluminij je verjetno v slovenski nogometni
ligi največji revež pri sredstvih. Žalostno je,
da se vsepovsod pogovarjajo o tem koliko
denarja imajo nasprotni igralci za premije in
hranarino, koliko bodo dobili za obstanek v
ligi itd. Vsega tega pri Aluminiju ni. Plačajo
FKJtne stroške za tekme in treninge ter malen-
kost dodajajo za izgubljene kalorije, to pa je
na mesec toliko kot v enem dnevu zasliši
malo boljši delavec. Pri Aluminiju ne rabijo
sredstev za ta namen, ampak za nemoteno
tekmovanje celega pogona, od pionirjev do
članskega moštva. Potovanja so zelo draga za
vse ekipe, ki so redno vključene v tekmoval-
ne sisteme. Oprema je tudi poskočila pri ce-
nah, tako da na koncu koncev ni osnovneea
sredstva za šport - žoge - v kolikor imajo tre-
ning člansko moštvo in mladina.
Ko pa gostuješ nekje v Ljubljanni, Novi
Gorici, Domžalah, Mariboru, Murski Soboti
vidiš,- kar v ptujski občini ne moreš. Lepo
urejene športne objekte, urejeno vse drugo,
dobro se ve kdo pije in kdo plača v njihovi
telesni kulturi. Ni zavisti med posameznimi
športi, temveč sodelovanje. Toda pustimo
druge kraje, ostanimo pri nogometu v Kidri-
čevem, kjer se bolj životari kot normalno živi.
Postavlja se vprašanje, ali bo dovolj denarja
za potovanje v Ljubljano in Celje, kjer bodo
gostovali nogometaši Aluminija. In kako po-
tem uspešno tekmovati, se uspešno postavlja-
ti po robu drugim tekmecem, če ni urejenih
osnovnih stvari? Potem pa se pojavijo še dru-
ge malenkosti, ki negativno delujejo na špor-
tnike, nogometaše.
Kljub temu, da je športna sreča obrnila hr-
bet nogometašem Aluminija, vse še ni izgu-
bljeno. Razlike na prvenstveni razpredelnici
niso tako velike, vendar pa brez rešitve naj-
nujnejših stvari ne bo šlo. Na pomoč bi lahko
priskočile delovne organizacije v obliki re-
klam, obrtniki in še kdo. Ali nam je res vse-
eno, če bomo imeli predstavnike v enotni re-
publiški ligi samo eno Jeto? Ali nam je vse-
eno za še nadaljnji padec kakovosti ptujske-
ga nogometa, ki ni takšna, kot si nekateri mi-
slijo? Brez pomoči pač ne gre.
Kljub temu, da sta dva predstavnika ptuj-
ske občine v slovenski ligi v zadnjem delu pr-
venstvene razpredelnice, jim ne smemo želeti
izpada, ali razsula. Dajmo že enkrat vselej
opraviti s škodoželneži, ki želijo najslabše
nogometašem Aluminija in rokometašicam
Drave. Pomagajmo z navijanjem in h kon-
čnim razrešitvam pri osnovnih tekmovalnih
potrebah. To je potrebno zaradi športa v
ptujski občini, kajti če ne bomo poskrbeli za
osnovne pogoje in obstanek v republiških li-
gah, se zna zgoditi, da bomo imeli čez nekaj
časa v ftuju samo individualne športe, saj
slovenski nacionalni program teži k elitizmu
in zmanjševanju baze kolektivnih športov z
edinim izgovorom, češ da je predrag. Res
vsaka stvar nekaj stane, toda ne smemo si do-
voliti, da bi izpadli iz slovenskega merila.
Kajti lige se bodo sčasoma po vsej verjetnosti
zmanjševale in krčile, s tem pa tudi slovenska
baza. Žalostno bi bilo, da se ne bi potrudili
in obdržali vsaj tisto, kar trenutno lahko ima-
mo. To pa bo možno samo s pomočjo vj.eh
struktur.
Danilo Klajnšek
Aluminij—Triglav 1:5 (0:1)
Kidričevo, stadion Aluminija, gledalccv 350, sodnik Pahor iz
Lendave.
V zelo pomembnem srečanju na svojem igrišču so tokrat nogo-
metaši Aluminija doživeli pravo katastrofo od zelo dobre ekipe kranj-
skega Triglava. Prvi del srečanja je potekal v veliki premoči doma6h
igralcev. Ti so si ustvarili štiri idealne priložnosti, žal pa je bila reali-
zacija znova izredno slaba. Gostje so iz hitrega protinapada povedli.
V prvem polčasu je domači napadalec Koren zadel vratnico. To pa je
bilo tudi vse, kar smo videli v prvem polčasu.
V drugem delu je trener Aluminija Ivo Kmjič naredil dve menjavi,
žal zelo nesrečni in nepotrebni. Jauševca je zamenjal s Šibilo, Glažar-
ja pa z Mesaričem. Gostje so izkoristili neodločno predvsem pa zelo
raztrgano igro domačega moštva ter ji dodobra napolnili mrežo. Ča-
stni zadetek je dosegel Vogrinec po podaji Korena. Rezultat bi lahko
bil še višji za ekipo Triglava iz Kranja, ki je na koncu dobila zaslužen
aplavz zelo razočaranih privržencev NK Aluminija.
Žalostno je, da se verjetno niti sami igralci Aluminija ne spomnijo,
kdaj so nazadnje zmagali. Izgubili ali remizirali so serijo prijateljskih
in prvenstvenih srečanj. Želeli smo ustvariti dober in kvalitetni klub,
ki bo uspešno zastopal barve tega področja v slovenski nogometni li-
gi. To verjetno čez leto dni ne bo dovolj dober in tehten odgovor na
neprijetna vprašanja. Igralcev je bilo toliko, da bi lahko sestavili dve
moštvi, žal pa jih v nedeljo ni bilo dovolj, da bi zapolnili klop za re-
zerve, kaj šele da bi bili za menjave in to kvalitetne. Vzrok je verjetno
v tem, da organizacija dela s prvim moštvom ni najboljša, trening za-
radi treninga in neprincipielnost s strani trenerja so dovolj tehten ra-
zlog, da navijači in to nekdanji sami igralci Aluminija — veterani in
starejši gledalci niso hoteli vrniti žoge na nogometno igrišče. Skratka,
niso bili zadovoljni z nogometom. Videli so nemoč igralcev Alumini-
ja. Nekdo je pripomnil, da lahko konja naučiš voziti, usposobiti za
raznorazna dela, kako potem igralce ne bi naučil bolj zrele taktične
igre. Z igro na silo je Triglav zadel petkrat v polno in to je obraz ne-
moči, ali pa za nekatere še vedno moči. Očitno kadrovske spremembe
v Aluminiju niso prispevale na bolje, kvečjemu na slabše. Prelahko se
je reklo adijo igralcem Nikoliču, Letomi, treneiju špehonji in marsi-
kateremu amaterskemu zanesenjaku. Žal obstaja teorija, ki pa se je
slovenskem nogometu pokazala kot v obla^ v primerjavi z realnost-
jo. Dajmo naredimo že konec tej nemoči! I^jmo koncepcijo igre, dlj
in red. Ce tega kdo ni zmožen dati, je pač potrebno jMmagati klubu s
tem, da se prerazporediš na drugo mesto, funkcijo. Življenje bo teklo
naprej brez posameznikov.
Danilo KJanjšek
Drava—Fužinar 3:5 (1:3)
Ptujčani so v soboto popoldan nastopili brez štirih igralcev, ki so
močno kaznovani zaradi nešportnega obnašanja na tekmi v Pekrah.
Po prijavi sodnika so daljše časovne kazni dobili Grabar, Ramšak, Ri-
mele in'Ivančič. Gostje z Raven so bili boljši nasprotnik v prvem pol-
času, ki so ga dobili z dvema zadetkoma prednosti. V nadaljevanju so
domačini celo izenačili na 3:3, vendar so gostje v zaključku dosegi še
dva zadetka in zmagali. Zadetke za Dravo so dosegli Tušak, Horvat
in Ljubeč. V naslednjem kolu se bo Drava v Slovenj Gradcu pomerila
z domačim Partizanom.
Drava: Krajnčič, Horvat, Potočnik, Kralj, Hofman, Glažar, Tu-
šak, Artenjak, Cmko, Korošec in Ljubeč.
L k.
Prva zmaga rokometašic
Drave
Članice rokometnega kluba Drava so kar devet kol prvenstva v
slovenski rokometni ligi čakale na prvo zmago. Po osmih zaporednih
porazih so v soboto gostovale v Škofijah in nekoliko presenetljivo
premagale domačo Burjo z 19:17.- Res da za Buijo ni nastopila naj-
boljša strelka Letigova, vendar to ne zmanjšuje uspeha mlade ptujske
ekipe, ki si je tako priigrala prvi dve točki. Tokrat je imela tudi nekaj
športne sreče, ki jo je na tekmah na Ravnah in v Ljubljani popolnoma
zapustila. Domačinke so vodile večji del srečanja in tako v drugem
polčasu tudi s 15:11. Ptujčanke so znižale na 15:13 in pri tem rezulta-
tu zgrešile dva nasprotna napada. Kazalo je na deveti zaporedni po-
raz. Vendar so se dekleta zbrala, odlično odigrala v obrambi in poraz
spremenila v prvo zmago. Veselje je bilo po zaključnem žvižgu im
napisnikarske mize nepopisno. Zmaga je izredno pomembna, saj jc
dosežena na gostovanju in velika spodbuda naprej. Zadetke za Dravo
so dosegle: Rižner 5, Hentak in Korošak po 4, Lašič 3, Fridl 2 in Vtič
enega, nastopile pa so še Farič, Gregorec, Šoba in Potočnik. V nasled-
njem kolu bodo igralke Drave znova gostovale in sicer se bodo v Rib-
nici pomerile z Itasom iz Kočevja.
Člani Drave so imeli v soboto izredno slab dan, saj jih je v Mari-
boru domači Branik premagal s kar 31:11. Podobno je šlo tudi igral-
cem Velike Nedelje, ki so v Šempetru igrali le neodločeno.
1. k.
Strelsko tekmovanje ob
obletnici Gradisa
v četrtek, 24. oktobra, je S D Gradnje uspešno izvedla strelsko tekmovanje
ob praznovanju pomembnega jubileja, 40. letnice Gradisa. Tekmovanje je pote-
kalo na strelišču OSZ Ptuj in so se ga udeležile delovne organizacije iz obCine
Ptuj, ki jih je gostitelj povabil.
Ekipni vrstni red: 1. Agis 848 krogov, 2. MIP 831.3. Gradnje-I 813.4. Že-
lezničar 786, 5. Opekar 758, 6. Olga Meglič 681 in 7. Gradnje-11 676.
Med posamezniki je prvo mesto osvojil Franc Simonič (Agis) s 177 krogi,
sledijo Rudi Serdinšek (Opekar) 176, Zvonko Hajduk (Agis) 173. Danilo Janže-
kovič (MIP) 173, Franc Ceh (Železničar) 171 in drugi. Med ženskami je zma^-
la Marija Jakolič (O. Meglič) 159, sledijo Romana Goljat (Gradnje) 157, Danica
Gregorec (Gradnje) 156, Marica Kolarič (O. Meglič) 133, Jožefa Vogrinec
(Gradnje) 121 in druge.
ZB
Drugi selekcijski turnir
Na Muti je bil drugi selekcijski turnir najboljših mladink Slove-
nije v namiznem tenisu. V drugi skupini je bila Ptujčanka Jauševčeva
sedma, v tretji skupini pa Piškova šesta, Ratajčeva pa deveta.
l.k.
Izlet v neznano
Vabimv- va:. da se udeležite jesenskega planinskega pohoda v ne-
znatio z nas i\o n MAHANJE NA MAH, 9. novem^T3 <985. ZlH)mo
meslo jc na avtol usni postaji ob 6.15, povratek ob 1-8 ; ^ Hoje bo pri-
bližno pet ur, orrema pa za sprehod plo sredogorju Iz! ' bo vodil Si
mon Petrovimi v primeru slabega vremena izlet odpad :
Prinesite i seboj veliro dobre volje, vse drugo pomo našli po-
ti. Izlet je pri> oivčljiv tud za starejše planince, ki jih posebej lepo
vabimo.
Komisija za informiranje PD Ptuj
1 o - ZA RAZVEDRILO
7. november 1985 — TEDNIK
TEDNIK — 7. november 1985
OGLASI IN OBJAVE - 11
Infoimacija o višini akontacije cene ogrevanja iz skupnih kotlarn za kurilno
sezono 1985/86 za stanovanjske površine
DO Komunala, gradbeništvo in promet
Ptuj TOZD Stanovanjski servis opravlja de-
javnost proizvodnja in distribucija toplote v
treh kot'amah in sicer na Ziherlovi ploščadi,
Trstenjakovi ulici in Rabelčji vasi — Zahod.
Za kurilno sezono 1985/86 smo objavili
sklep o višini akontacije cene za oskrbo nase-
lij s toplotno energijo iz skupnih kotlarn v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št.
23 z dne 24. 10. 1985, na osnovi sklepa Odbo-
ra za individualno komunalno dejavnost pri
SKS občine Ptuj, z dne 3. 10. 1985 in sklepa
delavskega sveta TOZD Stanovanjski servis v
lazširjeni sestavi, z dne 7. 10. 1985. Takoj po
potrditvi višine akontacije cene ogrevanja
smo vsem individualnim uporabnikom ogre-
vanja poslali prve tri položnice, vendar zara-
di časovne stiske brez priložene kratke obraz-
ložitve. Zato navajamo nekaj najpomembnej-
ših podatkov v zvezi z višino akontacije.
Elementi, ki v strukturi cene ogrevanja
predstavljajo največji delež, so gorivo (mazut
ali kurilno olje), električna energija, masa
sredstev za osebne dohodke, obveznosti iz
dohodka in čistega dohodka.
Delež stroškov goriva v ceni znaša od
80,4 % do 86,6 %, tako da je delež material-
nih stroškov v ceni ogrevanja od 86,5 % do
90,4%. Stroški, ki v strukturi cene predsta-
vljajo največji delež t. j. mazut in kurilno olje
pa so se v primerjavi z lansko kurilno sezono
najbolj povečali.
Cena za kg mazuta je v začetku lanske ku-
rilne sezone znašala 36,00 dinarjev, v mesecu
oktobru 1985 pa je bila cena za kg mazuta
91,69 dinarjev, kar je za 154% več. V ceni
mazuta, ki je v začetku letošnje kurilne sezo-
ne večja od cene kurilnega olja, je osnovni
razlog za povečanje akontacije cene ogreva-
nja, ki znaša za stanovanjski konzum 149,20
din/m'.
Cena kurilnemu olju se je povečala za oko-
li 67 % in znaša za stanovanjske površine
87,00 dinarjev za liter. Ce upoštevamo, da
bomo za 1 MWh toplotne energije v kotlarni
Rabelčja vas — Zahod porabili približno 132
litrov kurilnega olja, predvidoma pa bomo za
ogrevanje 19.230 m' stanovanjskih površin iz
navedene kotlovnice porabili 2.601 MWh to-
plotne energije, ugotovimo, da znašajo mese-
čno stroški za kurilno olje brez prevoza v tej
kotlovnici 129,44 din/m' stanovanjske povr-
šine.
Ko primerjamo stroške ogrevanja za stano-
vanjske površine iz kotlarne Rabelčja vas —
Zahod in kotlarne v Trstenjakovi ulici ugoto-
vimo, da je strošek kurilnega olja za m'
174,16 din mesečno.
Pregled akontacijskih cen ogrevanja za sta-
novanjske površine za kurilno sezono
1985/86 je podan v tabeli:
Kotlarna	akont. cena
-	Rabelčja vas -
Vzhod (Zih. pl.) 149,20 din/mVmes
-	Rabelčja vas -
Zahod	152,35 din/mVmes
-	Trstenjakova	221,13 din/mVmes
Z željo, da bi uporabniki naših storitev do-
bili informacijo o razlogih za povečanje
akontacije cene ogrevanja, objavljamo krat-
ko obrazložitev na tem mestu, v prihodnje pa
bomo s spremembami na tem področju infor-
mirali porabnike skupaj s položnicami.
Hvala za razumevanje!
DO Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj
DSSS — Plansko-analitska služba
Ptujsko TT centralo širijo
Kot smo poročali je koncem
prejšnjega meseca v Mariboru
pričela delovati nova polelek-
tronska telefonska centrala Me-
taconta. Delavci podjetja za PTT
promet iz Maribora so svojo na-
logo ob preključevanju iz stare
centrale na novo v telekomuni-
kacijskem centru opravili dobro
in razmeroma hitro, saj so dela
potekala le šest dni. Dodati je
treba, da so se tudi koristniki te-
lefonskih in telegrafskih storitev
v tem času obnašali primemo,
saj poštnih delavcev kljub
zmanjšani možnosti telefonira-
nja niso motili. Da bi izvedeli ka-
ko so se vključili v akcijo delavci
tozda za PTT promet v Ptuju,
smo k razgovoru povabili direk-
torja Cirila Mohorka, ki je pove-
dal:
»Preključevanje na novo gla-
vno centralo v TK centru Mari-
bor je potekalo brez zastojev.
Glavna dela so potekala od sre-
de, 23. do ponedeljka, 28. okto-
bra jK) natančno določenem, ter-
minskem roku.
Ta čas smo imeli na območju
PTT Ptuj stalno dežurno službo
in sicer v vozliščnih centralah v
Ptuju in Ormožu. V sodelovanju
z ostalimi tehničnimi delavci v
Mariboru so naši delavci opra-
vljali posamezne preključitve
prenosnih sistemov v obeh cen-
tralah. Res je da so se tudi obča-
ni držali opozoril in so v tem ča-
su obremenjevali centralo mini-
malno.«
In kaj smo v Ptuju pridobili z
novo centralo v Mariboru?
»Precej. Prek novega TK cen-
tra se telefonske zveze vzposta-
vljajo precej hitreje, saj gre za
elektronsko in računalniško vo-
deno centralo. S tem pa so bi-
stveno manj obremenjeni tudi vi-
talni organi ptujske vozliščne
centrale, zato je tudi število reali-
ziranih zvez bistveno večje.«
Kljub vsemu pa je ptujska TT
centrala še zmeraj preobremenje-
na, zato ste se odločili za širitev.
Kako daleč ste s to akcijo?
»Trenutno potekajo gradbena
dela v prvi etaži. Dosedanji pro-
stori centrale so bili prenatrpani
in širitev ni bila možna, zato smo
upravne prostore iz prvega nad-
stropja preselili v drugo nad-
stropje, celotno prvo nadstropje
pa sedaj urejamo za razširjeno
TT centralo.
Gre za veliko delo, saj bomo
sedanjo centralo Iskra 585 razši-
rili od sedanjih 3.400 telefonskih
številk na 5.400, oziroma za 2000
številk. S tem bo problematika
ptujske telefonije rešena za daljši
čas.
Pomembno je tudi, da bodo
vzporedno potekala dela za raz-
širitev medkrajevnega telefon-
skega prometa, tako da bo tudi
navzven veliko lažje klicati.«
Imate opremo že zagotovlje-
no?
»Takoj, ko bodo gradbena de-
la končana, bomo pričeli z mon-
tažo sproščene opreme iz stare
glavne centrale Maribor. Vse
ostalo pa je odvisno od dobavite-
ljev nove opreme iz Iskre, za kar
smo se pogodbeno že dogovorili.
Vljudno prosimo občane, da naj
bodo ta čas še naprej strpni, saj
pričakujemo, da bomo prihodnje
leto problematiko preobremenje-
nosti telefonije v celoti rešili.«
M. Ozmec
Direktor tozd za PTT promet y
Ptuju, Ciril Mohorko
Predavanje
in razstava
za
osveščanje
V boj proti, alkoholizmu in
Partnerski odnosi sta temi razsta-
ve, ki so jo z združenimi močmi
pripravili Zdravstveni center dr.
Jožeta Potrča Ptuj—Ormož
TOZD Psihiatrična bolnišnica,
DO Agis, Terapevtska skupnost
zdravljenih alkoholikov. Občin-
ska organizacija Rdečega križa
in dijaki SŠC. Razstava, ki jo je v
ponedeljek otvoril dr. Mitja Mr-
gole, predsednik koordinacijske-
ga pdbora pri OK SZDL, se bo
do konca leta selila še v delovne
organizacije Agis, TGA Boris Ki-
drič, Perutnino Ptuj, GIP Gradiš
TOZD Gradnje Ptuj, videli jo
boste tudi na avtobusni postaji
in v kreditni banki. V razstavo je
vključena tudi literatura na to te-
mo, ki jo lahko nabavite na Ob-
činski organizaciji Rdečega križa
Ptuj.
Na temo »Partnerski donosi,
njih oblikovanje in ustvarjanje
družine« je bila v SŠC tudi okro-
gla miza, na kateri je sodeloval
prof. dr. Hubert Požamik, ki je
govoril o medsebojnih odnosih,
oblikovanju družine in težavah,
ki pri tem nastajajo.
Na to temo so si dijaki ptuj-
skega centra ogledali film Oče,
mati, otrok, ki so ga v popoldan-
skih urah predvajali tudi za ob-
čane.	SM
PTUJSKE TOPUCE
Začasno okrevanje?
v devetih mesecih letos so prvič pozitivno po-
slovale in to v glavnem po zaslugi prispevka ko-
munalne skupnosti. Svoje je prispeval tudi pove-
čan fizični obseg, ki beleži 8-odstotni porast glede
na lansko enako obdobje. Prenočitev je bilo v tem
obdobju 11 tisoč, od tega 5 tisoč tujih.
Ob koncu leta bo po vsej verjetnosti izguba in to
zaradi visokih stroškov vzdrževanja, ki so ga opra-
vili v preteklem mesecu in ogrevanja v zimskih
mesecih. Objekti so namreč stari deset let in je in-
vesticijsko vzdrževanje nujno. Ti stroški pa bi lah-
ko bili manjši, če bi obiskovalci bolj pazili na
opremo in prostore.
Planska izguba za letos naj bi znašala 19 milijo-
nov, zmanjšala pa se bo na četrtino. S tem sicer ne
moremo biti zadovoljni, saj je že čas, da toplice za-
čnejo poslovati na kakovostnejših temeljih. Pot je
nakazana, to je nadaljnja izgradnja prenočitvenih
zmogljivosti. O tem se sedaj krešejo mnenja, tudi o
bodočem statusu Ptujskih toplic.
Do konca leta pričakujejo zadovoljiv obisk ko-
palcev. V kratkem se bodo uporabnikom fiziotera-
pije in drugim koristnikom priključili delavci
TGA, ki se bodo vključili v program aktivne re-
kreacije. Obisk napovedujejo tudi delavci IMPO-
LA in drugi.
Zatika pa se pri obisku tujih skupin. Zanimanje
je, vendar jim stalno zagodejo postelje. MG
y tednu od 29. oktobra do vKljučno 5. novembra so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali v dveh lažjih prometnih nesrečah, v
katerih sta bila lažje ranjena le dva udeleženca. Hujših telesnih poškodb
tokrat na srečo ni bilo.
NE VOZITE VINJENI!
Čeprav ga je zelo malo je mošt
v vinskih kleteh že odvrel. Kma-
lu bo tu 11. november, Martino-
vo, ko po starih šegah iz mošta
postane mlado vino. To tradicijo
so v svoj prid zadnja leta izkori-
stili gostinci in privatni gostilni-
čarji, saj ne manjka zabav in raz-
novrstnih Martinovanj. Pričaku-
jemo, da bo tako tudi ob koncu
tega tedna, zato opozarjamo vse
voznike motornih vozil, da ne se-
dajo za volan ali krmilo vinjeni.
Miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov bodo v tem času poo-
strili nadzor v prometu in se bo-
do represivnih. ukrepov strogo
držali. Torej, če vam je vozniško
dovoljenje drago, držite se tega
opozorila; ob številnih nesrečah
in še težjih posledicah, ki so v ča-
su Martinovanj, pa opozarjamo
tudi pešce. Ne le tiste, ki hodijo
pravilno in mimo, temveč pred-
vsem vinjene osebe. Cik-cak ho-
ja po pločniku ali od roou cestiš-
ča je tudi lahko usodna!
-OM
TRCIL V TOVORNJAK S PRI-
KLOPNIKOM
Prejšnji teden je vozil po re-
gionalni cesti proti Šikolam z
osebnim" avtomobilom Anton
Vinko iz Ljubljane. Vozil je po
levem voznem pasu in pri tem
oplazil osebni avtomobil, ki ga je
pravilno po svoji desni vozila
Veronika Pintarič. Toda Vinko je
z nezmanjšano hitrostjo peljal
naprej in trčil v tovomjak s pri-
klopnikom, ki ga je nasproti pri-
peljal italijanski državljan Silva-
no Barbisan. Pri trčenju je bil
Vinko huje ranjen, njegov sopo-
tnik Stane Jerič pa lažje.
POŽAR ZARADI PODLASICE
Prejšnji torek je prišlo do krat-
kega stika in manjšega požara v
relejni transformatorski postaji v
Cirkovcah. Ugotovili so, daje do
kratkega stika prišlo zato, ker se
je skozi kabelsko odprtino spla-
zila podlasica. Ogenj so takoj
pogasili, ocenjujejo, da je škode
nekaj nad 150.000 dinarjev.
FF
Kdo bo tebe kupil!
»Lep je, ni kaj! Ampak presneto drag! Le kdo si ga lahko privo-
šči?« Morda sta takole razmišljala možakarja, ko sta si ogledovala
ponudbo avtomobilov v Merkurjevi prodajalni Volan. Ce ne onadva,
pa zagotovo velika večina ostalih mimoidočih. Non-stop napis na iz-
ložbenem oknu lahko pomeni dvoje: ne ustavljajte se pred izložbo,
vstopite in kupite, dobava takoj. Ali pa: ne ustavljajte se, saj tako ali
tako nimate dveh milijonov dinarjev za nakup enega od teh lepotcev.
Toliko namreč stane — postavljen na cesto.
N. D.
Foto M. Ozmec
Nastop
pred blagovnico
Neobičajen kulturni dogodek za Ptujčane je bil pred dobrim ted-
nom pred blagovnico na Titovem trgu. Svoje pesmi je namreč recitiral
in prepeval, poleg pa igral na kitaro in ustno harmoniko Venčeslav
Špilak, ki je v otroških letih živel v Zavrču, sedaj pa živi in dela v Za-
grebu. Ptujčane je ta, za večja mesta običajen prizor presenetil in
mnogi kar niso upali postati in prisluhniti njegovim, vsebinsko boga-
tim pesmim. Še največ iskrenega zanimanja so pokazali otroci, bilo
pa je tudi nekaj takih, ki so slišali najavo nastopa na našem radiu in
so vedeli, da gre za mladega pesnika, ki je sicer pek po poklicu, s svo-
jimi pesmimi pa se je že predstavil v mnogih krajih, večkrat je požel
mnogo zanimanja med ljudmi v Zagrebu. Venčeslav Špilak za svoj
nastop ni zahteval plačila, prostovoljne prispevke naključnih poslu-
šalcev pa bo namenil za nakup knjig, ki jih bo poklonil osnovni šoli v
Zavrču.
JB
Nastop pred blagovnico
Rodile so:
Marjana Tkalec, Zg. Hajdina
55 — Andrejo; Zdenka Težak,
Vinski vrh 94 — Simona; Irena
Pernat, Ul. 25. maja 8 — Ingrid;
Ana Hergula, Sodinci 11 — Mar-
jano; Marija Arnuš, Trnovski
vrh 28 — Smiljana; — Silva Pe-
trič, Janežovski vrh 28 — dekli-
co; Breda Zabavnik, Kog 86 —
Mišela; Milena Pernek, Breg 15
— deklico; Marica Mlakar, Gra-
jena 46 — deklico; Zdenka
Krajnc, Jadranska 17 — dečka;.
Umrli so:
Janez Butolen, Dobrina 74,
roj. 1900, umrl 25. oktobra 1985;
Blaž Kelc, Turški vrh 52, roj.
1915, umri 27. oktobra 1985; Ja-
nez Lenart, Strnišče 2, roj. 1915,
umri 28. oktobra 1985; Alojzija
Andrič, Ul. heroja Lacka 6, roj.
1902 umria 27. oktobra 1985;
Matevž Kamenšek, Grdina 2,
roj. 1923, umri 29. oktobra 1985;
Franc Vuzem, Hrastovec 159,
roj. 1922, umrl 1. novembra
1985; Janko Kovačec, Miklošiče-
va 8, roj. 1954, umrl 1. novembra
1985; Rudolf Turkuš, Cufarjeva
12, roj. 19^17, umrl 3. novembra
1985; Marija Pungračič, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1914, umr-
la I. novembra 1985; Emestina
Gorup, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1902, umrla 3. novembra
1985; Jožef Dovečar, Ul. Preko-
morskih brigad 7, roj. 1897, umri
3. novembra 1985;.
osehna kronika
PRAVOČASNO SE ZAŠČITIMO PRED GRIPO
Na gripo ali influenco smo že
navajeni, saj skorajda ne mine
leto, da ne bi spravila v posteljo
večjega števila ljudi.
Obdobje, v katerem se lahko
pojavi gripa v obliki epidemije,
se koledarsko začne šele koncem
decembra in traja do prvih spo-
mladanskih mesecev. V tem ob-
dobju preživijo ljudje večino ča-
sa v slabo prezračenih prostorih,
odpornost organizma pade pa
tudi virusom gripe prija mrzla zi-
ma.
Največ obolenj povzročajo vi-
rusi influence imenovani tip Al,
A2 in B. OBfc skupini imata več
ducatov podtipov, ki se spet deli-
jo v številne med sabo rahlo ra-
zlična rodove. Novejša cepiva
vsebujejo komponente, ki zago-
tavljajo imunost proti vimsom,
ki trenutno krožijo.
Pri nas razpolagamo s cepi-
vom proti gripi tipa A2 Philipi-
nes. Al Chile in B/USSR-to je
mrtvo cepivo, ki se uporablja za
množično in individualno pre-
prečitev obolenja pred gripo. Ce-
pivo se daje v obliki injekcije v
narstišče ramenske mišice.
Gripa je za večino ljudi nevar-
na, ker zapušča pri ljudeh zlasti
kroničnih bolnikih in starejših
osebah nevšečne komplikacije.
Vsekakor pa je tudi nevarno
obolenje neprijetno in povzroča
daljšo Odsotnost z dela, kar ima
lahko hude gospodarske posledi-
ce. Za popolno zaščito sta po-
trebni dve dozi v presledku me-
sec dni.
Ker vemo, da s pravočasnimi
ukrepi z zaščitnim cepljenjem
zmanjšamo masovno obolevnost
in njihove posledice, priporoča-
mo vsem delavcem v OZD in
ostalemu prebivalstvu, predvsem
starejšim ljudem s kroničnimi
obolenji dihal, srca, sladkorno
boleznijo, revmatizmom itd., ter
tistim delovnim ljudem, ki imajo
pri delu opraviti z ljudmi, ali de-
lajo v takih razmerah, da se za ta
ukrep čimprej odločijo.
Stroški dvakratnega cepljenja
znašajo 770 dinarjev. S ceplje-
njem pričenjamo v začetku no-
vembra. Cepili bomo vsako sre-
do in petek od 7.-9. ure v pro-
storih enote Zavoda za zdrav-
stveno varstvo Ptuj, Jadranska
6/1, ter vsak torek od 8.-9. ure v
prostorih zdravstvenega doma v
Ormožu. Cepljenje delovnih lju-
di v delovnih organizacijah bo
na sedežih DO, le-ti pa se bodo
morali predhodno prijaviti
K. J.
m>NiK
Izdaja zavod za časopisno In ra-
dijsko dejavnost RADiO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Člani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek,. Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.