POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PHILIPS RADIO; PADI O PHIUPS RADIO CENA ŠTEVILKI Radioaparat zastonj! V propagandne namene oddamo za časa letošnjega pomladnega velesejma večje število kompletnih detektorskih radioaparatov s kristalom, slušalko in antenskim materialom popolnoma brezplačno! Pogoji so sledeči: 1. Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju radijske oddajne postaje ter do sedaj še nima radijskega aparata. 2. Prejemnik brezplačnega aparata se obveže, da bo aparat uporabljal vsaj eno leto. Če ga hoče prej odpovedati, je dolžan aparat nam vrniti ter plačati za vsak mesec porabe odškodnino Din 7'—. Prijave se sprejemajo v glavni pisarni Radijske oddajne postaje na Miklošičevi cesti št. 5, Akademski dom, ter na naši razstavi na Velesejmu, paviljon K. Prosimo vse cenjene čitatelje, da potom te propagande oskrbe z brezplačni aparati svoje znance in prijatelje. Opozorite nanje vse, s katerimi pridete v dotiko ter pomagajte s tem širiti naš radio! Radijska oddajna postaja v Ljubljani RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA R A D I O F O 1 I J O NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN III22 51. MAJA 6. JUNIJA RAZŠIRJENJE RADIA V izvajanjih iz prejšnjih številk našega lista smo opozarjali na nujno potrebo propagande za radio. Dejstvo je vsekakor, da bi se moglo storiti za propagando več, nego se v resnici zgodi. Smoter je seveda eden: razširjenje radia ... Propaganda pa je le ena stran problema razširjenja radia. Propaganda je pot do tistih, ki radia še nimajo. A to je šele polovica vsega. Če imamo propagando, ostaja namreč še vedno odprto vprašanje,ali bo tudi mogla imetikaj uspeha? V dobi vsesplošne krize so široki sloji prisiljeni, da se omejijo na najnujnejše za vsakdanje telesne potrebe. Vsaka druga stvar, torej, žal, tudi radio, je podrejenega pomena. In tu propagandi omahnejo roke. Dalje ne more ... Stara dejstva premlevamo, če ugotavljamo, kako idealno združuje radio v sebi vse, kar moderen človek za svoje duhovno udejstvovanje in razvedrilo potrebuje. Pa pri tem ne gre le za eno vrsto ljudi, ne gre le za en »sloj. Najsi bo reven in skromnih razmer navajen, najsi bo bogat in željan izbranih dražil za razvajene živce, — najsi bo preprost in neuk ali učen in ves v duhovnosti živeč —, vsakdo najde baš v radiu in edinole v njem, česar potrebuje. Na čudovit način združuje radio s pestrostjo in raznolikostjo programov nekaj za vsakogar. Žalostno dejstvo je, da v časih krize trpi vedno najbolj tisti, ki ima malo ali nič ... In tako je tudi radio skorajda luksus za tiste sloje, ki bi ga bili najbolj potrebni. Saj ne drži, da bi moral revež vrtati ves ljubi dan v svoje skrbi. Hoče se mu razvedrila. In zadnji kovač izgine zato često v gostilni . .. Radio bi mogel v takih dobah vršiti apostolsko delo. Skrbel bi za razvedrilo v najbolj pestri in raznoliki obliki. Tistim pa, ki se radi skromnih razmer morajo omejevati le na najnujnejše, bi radio služil ne le za razvedrilo od najmučnejših skrbi, ampak tudi za tiho samoizobraževalno delo spričo tolikih prilik, ki jih radio za to nudi. vrednote človeškega duha do tistih, ki so jih najbolj potrebni, pa kakor izgnanci ne morejo do njih, — tako delo je veliko in globoko kulturno. Tako delo je izvršila naša postaja. Ne bo sicer prišla z njim do vseh. V to ji nedostaja sredstev, pa tudi teh nični h možnosti. Po njenem razpisu namreč dobi vsak v detektorskem območju Radia Ljubljane bivajoči interesent popolnoma zastonj v uporabo detektor z enim parom slušal in vsem pripadajočim antenskim materialom. Ta detektor postane po enem letu njegova last, ako je ta čas redno plačeval samo določeno^ pristojbino, ki dnevno ne znaša niti en dinar. \ sak prijatelj radiofonije bo ta korak naše postaje samo pozdravil. Seveda je spričo nezadostne jakosti naše postaje naše detektorsko območje nekam skromno. A mnogo dobrega bo mogel radio storiti tudi v tem omejenem območju. Zakaj okolica Ljubljane s sosednimi manjšimi mesti vred je v veliki meri proletarska okolica in deležni bodo mogli biti brezplačnega detektorja baš tisti, ki jim je ta akcija namenjena. Tako pa je prav in umestno! Akcija naše postaje ima kajpak poleg tega svojega altruističnega pomena še drugo, navidezno docela materielno stran. Povečalo se bo na ta način število naših abonentov, ki se ne mara in ne mara premakniti navzgor in postaja skorajda že naša kulturna sramota. Večkrat smo že poudarjali, da je razvoju in izboljšanju naše postaje nujno potrebno večje število abonentov, kar pomenja povečanje dohodkov za kritje ogromnih izdatkov in investicij. Ta akcija, ki se je započela v svrho širjenja radia med manj premožnimi sloji detektorskega območja, ne bo prinesla sicer takoj novih dohodkov, ker bo postaja morala sama plačati drage aparate. Pač pa bo doseženo nekaj: v dviganju zanimanja bo storjen spet korak naprej. Marsikdo, ki sicer težko izhaja, bo to ali ono nepotrebnost vendarle žrtvoval radiu in tako postal abonent. Znan-stva, delo od osebe do osebe bodo pri tem največje važnosti. V tem smislu želimo tej akciji kar največjega uspeha! RADIO ZAGREB PET LET! Dne 15. maja t. 1. je praznovala naša zagrebška posestrima, Radijska oddajna postaja Zagreb, petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je priredila v dvorani hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu izbran koncert jugoslovanskih skladateljev, katerega je oddajala pod naslovom: «Jugoslovanski večer» vsem jugoslovanskim in češkoslovaškim postajam. Intimne slavnosti, na kateri se je zlasti poudarjalo prisrčno sodelovanje vseh treh jugoslovanskih postaj, se je udeležilo tudi predsedstvo naše in belgrajske postaje. Ob petletnici je izdala zagrebška postaja proglas, ki ga objavljamo v originalu: «Pred pet smo godina razapeli usred našeg starog grada, med ju visokim istupovima, prvu emisionu antenu. — S najesta koje je uvijek bilo simbol kulturne volje našeig naroda, potekao je i ovaj put jak i nov impuls. U ono prvo vrijeme vjerovali smo tek u nove puteve i nečuvene mogočnosti radia, ta nas je misao za-nijela, a danas je ona ostvarena i privedena u život. U deset hiljada domova, u neposrednoj našoj bližini stoje danas aparati za primanje, a u pedeset hiljada domova po čita-voj zemlji. To nije mnogo ako se mjeri mjerilom zemalja koje su velike i bogate po broju svojih gradova, no ipak možemo da ustvrdi-mo, da je to uspjeli početak. Ostva-rili smo namisao da ljudima, koji su nama najbliži, pružimo više radosti i zadovoljstva, pak vjerujemo, da smo to postigli našim radom, i da srno mnogima u ovo pet godina priredili po koji ugodno provedeni sat. Ima ih, koji se i danas smiješe toj našoj aktivnosti, dok radiofonija donosi dnevno dokaze neograniče-nih mogučnosti. x\li prigodom pete obljetnice našeg rada zahvaljujemo svinia, koji su nas potpomogli i podvkičimo, da če radioionija u Jugoslaviji biti ona-kova i da če onoliko značiti, koliki če biti interes i koliko če biti razum jevanj e naših radioslušača za nju. Mi nismo sami položili prve temelje radiofoniji u liašoj zemlji, več je to učinilo s nama i onih deset hiljada slušača, što ili danas imade naša stanica. lil učili dvadeset hiljada slušača izgradit če uašu organizacija, a daljnjih dvadeset hiljada podiguut če ju na onu visinu, ko ju joj mi želimo. Ne može se dakako reči, da je s ve bilo odlično, što je o vi h pet godiua emitirala naša stanica, ali ipak znamo, da je bilo mnogo zanimiva i dobra, mnogo više nego što bi iuialo da se očekuje po čistom računu i samom broju radioslušača. lome je n pivom redu dopriuio idealizam naših saradnika, ko j ima na njiliovom radu zahvaljujemo. Mi smo od prvog početka intenzivno saradjivali s obira prijateljskim stanicama u Beogradu i Ljubljani, koje su osnovane iza nas, te se je pokazalo, da je redovita i stalna izmjena svega najboljeg, što pružaju naše tri stanice, najideal-11 i ji način medjusobnog u poznavanja naših ljudi i krajeva, te i naj-ispravniji put medjusobnom raz-umijevanju čitavog našega naroda. Svakdo, tko sluša, ima pravo da čuje priredbe iz cijele naše države. Radio je sredstvo sporazumijevanja medju ljudima i narodima. Naš je cilj, da u granicama rno-gučnosti dademo najbolje šta ima-derno. Nema vecili vrednota, nego što su one uma i srca, a mi od prvog početka do danas služimo njihovom rasprostran ji vanju i služiti temo im. Radio, svim onima, koji to hoče, daje mogučiiost da budu sudionici svili vrednota umjetnosti i znanosti. Jedan od najvažnijih ciljeva našeg djelovanja, bio je i ostat če: služenje velikoj stvari sporazunijevanj a. Zato je razumljivo naše živo su-djelovanje 11 izmjeni programa s ostalim evropskim stanicama, ko-jima ne možemo da dosta srdačno zahvalimo za sve dragocjene ča-sove, koje smo putem njih priredili našim radio-slušačima. Naša je želja, da valovi etera ostanu uvijek valovi prijateljstva medju sviin narodima. Izumom ra-diofonije pronadjeno je novo sredstvo obogačivanja ljudskog života. Na svima je, i svakome je dana mogučnost, da se s tim sredstvom po« luži. Sve je odvisno samo o foiue, Iioce li široki slojevi našeg naroda spoznati velike mogučnosti, koje im radioionija pruža. Mi sa zadovoljstvom dovršavamo petu godinu našeg djelovanja. Naša je stanica uvela radio u Jugoslaviji i ot v o rila je put njezinom razvitku u čitavoj zemlji. Mi se nadaino i želimo da če 11 narednih pet godina interes za radio znatno porasti, i da če oinogučiti potpuni razvitak našeg rada.» Naša revija, ki samo z velikimi težavami in s trdim delom utira pot slovenski radiofoniji, ve ceniti težo petletnega dela in zato zagrebški postaji k jubileju iskreno čestita! Šolski radio — oblastveno dovoljen Prosvetna zveza kot upraviteljica Radijske oddajne postaje v Ljubljani je naslovila na kr. bausko upravo v Ljubljani prošnjo, da se dovoli uvesti radio v osnovne šole ter da se prične del šolskega pouka po radiu. Na ta dopis je prejela sledeči odgovor: Iv r. b a 11 s k a uprava d r a v s k e banovine v L j u b 1 j a n i. IV No 4683/2 15. aprila 1931. išolski radio. Prosvetni zvezi v Ljubljani. Na \ aš dopis z dne b. marca 1951., št. 5105, Vas kraljevska banska uprava obvešča, da 11 a č e 111 o o d o b r a v a, da se uvede šolski radio v šole dravske banovine. Svoje posebne želje glede podrobnosti, potrebnih priprav ter sestave učnega načrta izvolite sporočiti poverjeništvu «Udruženja jugu s 1 o v. u č i t e 1 j s t v a» v Lj ub-Ijani, kateremu je poverjena naloga, voditi to akcijo in sestaviti poseben odbor učiteljev in strokovnjakov. Ban: dr. Marušič. S tem odlokom našega bana, ki je odprl vrata naših šol radiu, se je uresničila večletna želja naše radi jske postaje ter njenih prijateljev, želja, ki jo je naš list dosledno poudarjal iu utemeljeval. Hvaležni smo našemu banu, ki jo je uresničil. S tem bomo stopili tudi mi v vrsto onih kulturnih narodov, ki uporabljajo moderni izum radija v učne in vzgojne namene šole. Pričakujemo, da bo po uvedbi radija v šole celotno naše radijsko gibanje dobilo novega pogona in novih življenjskih moči. Kot smo že poročali, je odbor za izvedbo šolskega radija že sestavljen ter se bo takoj lotil praktičnega dela. Televizija napreduje V Ameriki je Chieago središče poskusov za televizijo, v kateri so dosegli zadnje čase velike nove uspehe. Slike, ki jih dobijo, so velike že 60X60 cm, kar je najprimernejša velikost za stanovanja. Upajo, da bodo mogli to velikost v kratkem tudi toliko povečati, da bo zadostovala za kino-dvorane. Če pomislimo, tla smo te slike pravkar merili še po centimetrih, bomo znali ta uspeh ceniti. Za opazovanje poskusnih oddaj je bil v (Jtiicagjj, ustanovljen «Klub 99ih», ki je znatno pripomogel k tem uspehom. To je klub 99 navdušenih televi-zijonistov, ki stanujejo na 99 različnih krajih \ okolici Chicaga ter redno sprejemajo televizijske oddaje ter o njih kvaliteti stalno poročajo oddajni postaji. Večina članov tega kluba ima tudi male televizijske oddajne postaje, s katerimi sami više poskuse ter sporočajo oddajni postaji svoje skušnje. •S pomočjo telefona ter tudi s pomočjo radijske postaje sporočajo člani oddajni postaji svoja opazovanja, tako da se morejo poskusi stalno vršiti ter ni treba šele čakati, da pošta dostavi pismena obvestila. Najbolj priljubljena točka televizijskega sporeda je prenos boksarskih tekem. Pogosto prenašajo tudi razne dovtipe na ta način, da spreten risar dovtipe sproti karikira. Na ta način podane smešni« mnogo bolj učinkujejo, kot pa \ hu-monstičnih listih. Dalje prenašajo plese in razne prizore, ki jih lahko podobno iuseenirajo z raznimi fotografskimi zvijačami kot pri tako imenovanih cti ickliimilu. V prizori! i so že celo prvo televizijsko igro, ki je dosegla velik uspeh. Upajmo, da bodo poskusi kmalu tako napredovali, da bodo mogli iziti iz poskusnih laboratorijev do praktične uporabe. IZ PROGRAMOV OPERE IN OPERETE iN e d e 1 j a : «La Boheme», opera, 15.00: Dunaj (PL), 20.00: konigsberg; «Manon Lescaut», opera, 20.45: Milan-Torino; «Zlati križ», opera, 21.00; «Dolarska princezinja», opereta, ■ 20.40: Rim; «Gejša», opereta, 21.00: Brno. Ponedeljek: «Kraljica rož», opereta, 20.30: Varšava, katovice. Torek: «Opera s skušnjos, opera, 19.50: Leipzig. Sreda: «MephistopIieles», opera, 20.30: Rim; «Stainbulska roža», opera, 20.45: M ilan-Torino; «Veselo», opera, 19.40: Varšava, Katovice. Četrtek: «Tannhtiuser», II. dejanje, 19.45: Miinchen; «Čarostrclec», opera, Dunaj; «Noč v Benetkah«, opera, 20.30: Breslau, 20.00: Berlin; «Manon Lescaut», opera, 20.45: Rim. Petek: «Eiiryanthe», opera, 19.30: Miihlacker; «Romeo in Julija», opera, 20.30: Praga, Bratislava, Brno, Košice, Mor. Ostrava; «Paganini», opera, 20.40: Rim. Sobota: «Mignon», opera, 20.00: Budapest; «Prijatej Fric», opereta, 20.40: Rim; Opere, 20.00: Beograd, Zagreb. KONCERTI Nedelja: Leipzig', Berlin. Breslau. Konigsberg, Langenberg, Miihlacker, Munehcn: 11.30: J.S.Bach: Kan-tata 176. — Zagreb: 21.00: «Mati Božja v kamenitih vratih s, misterij (izvajajo: solisti onere in drame, operni zbor in orkester). — Oslo: 20.00: Koncert moškega pevskega zbora. Ponedeljek: Beograd: 21.00: Prenos vokalnega koncerta iz Sombora ob 60letnici srbskega pevskega udru-ženja v Somboru (tekmuje 9 zborov! 1000 pevcev). Torek: Langenberg: 20.00: Pevski koncert. — Dunaj: 20.(5: Simfonični koncert Filharmonije. Četrtek: Langenberg: 20.45: Simfonični koncert. ' — Budapest: 20.00: Mozartov koncert. Petek: Varšava, Katovice: 20.15: Simfonični koncert Filharmonije. — Beograd: 21.00: Komorna glasba (Beethoven). PR E D A V A N J A Nedelja: 16.00: «Bitka pri Skagerrakiu, Berlin. Ponedeljek: 18.35: «Arabec I.». Torek: 17.45: «Iz življenja čebel s>; 18.20: «Poletno gnojenje in pašnikov*. Sreda: 18.50: cArabec TT.Konigsberg; 19.30: «Bernhard Shaw», Bern. Četrtek: 18.00: «0 boleznih v stopalu*, Leipzig. Petek: 18.30: «V snežnem viharjn_ na sv. BernardMiinchen; 19.05: «Te-lesni ustroj človeka in njegov značaj*, Miihlacker; 19.20: cKriza ame-rikanske duševnosti», Dunaj; 20.00: «Slike iz današnje Rusije V.», Ko-nigs Wusterhausen. od 31. maja SPOREDI do 6. junija Radi tehničnih ovir smo morali obliko lista spremeniti; upamo, da izide prihodnjič zopet v prejšnji obliki. RADIO LJUBLJANA 527 kc •>•5 kW 9.00 9.30 10.00 10.20 1.00 12.00 15.30 16.00 16.30 20.00 21.00 Nedelja. 31. maja Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu Prenos cerkvene glasbe \ersko predavanje. P. Dr. R. Tominec F. Jelene: k n iigovodstvo za hotelirje in gostilni-ča rje Salonski kvintet: Rosev: Ljubljenec armade. Sultanov sen. Wald-teufel: Nad vse. Kom-zak: Za dunajsko srce. Lehar: Carjevič. Čas dnevne vesti, plošče: (/.borovo petje - šlagerji): I.) T,. Matičič: Mato Obilic. Marinkovič: Ifer trubači. 2.) Niščen-cki: Ujeti kozak. S. Tgna-tijev: Lovski marš. 3.) T. Forster: Orač, lin-drich: Ta nemam u tom klenči. 4.) Ruski narodni: Večerni zvon, Dnjepr široki. 5.) Naila — fox trot. Parisette. 6.) Naredimo kot nrijatelii. Ti si moj tihi družabnik — slow fox. 7.) Roža nre-rije — fox trot. Ubogi nrinc — fox trot. 8.) Ljubosumnost — tango Ogrski tango. 9.) Mister Bou-, opera, Puccini Ponedeljek, 1. junija 11.18 Plošče 12.00 Pestra glasba 16.40 Otroški kotiček 17.00 Popoldanski koncert 19.15 Pestra glasba 19.50 Plošče 21.00 Komedija 21.30 Komorna glasba Torek. 2. junija 11.18 Pestra glasba 13.00 Plošče 16.40 Otroški kotiček 17.00 Popoldanski koncert 19.10 Pestra glasba 19.50 Plošče 21.00 Simfonični koncert Sreda, 3. junija 11.18 Plošče 12.00 Pestra glasba 16.40 Otroški kotiček 17.00 Popoldanski koncert 19.10 Pestra glasba 19.35 Plošče 20.45 cStambulska roža», opereta, L. Fall Četrtek, 4. junija 11.15 Pestra glasba 13.00 Plošče 16.40 Otroški kotiček 17.00 Popoldanski koncert 19.15 Pestra glasba ' . 19.50 Plošče 20.45 «Manon LescanU. opera. Puccini Petek, 5. junija 11.18 Plošče 12.00 Pestra glasba 17.00 Popoldanski koncert 19.50 Plošče 21.00 Pester koncert Sobota, 6. junija 11.18 Pestra glasba 13.00 Plošče 16.40 Otroški kotiček 19.10 Pestra glasba 19.50 Plošče 21.00 «Neprijateljica», komedija Moravska Ostrava Nedelja. 31. maja 7.00 Praga 9.00 Brno 10.00 Praga 13.00 Bratislava 16.00 Orkestralni koncert 19.25 Brno 20.00 Praga 21.00 Brno 22.25 Praga Ponedeljek, 1. junija 11.30 Plošče 12.30 Radio orkester 13.05 Orkester 14.30 Bratislava 17.00 Plošče 17.30 Komorna glasba 18.10 Alcordeon 19.05 Brno 20.55 Praga 22.15 Radio orkester Torek, 2. junija 11.30 Plošče 12.30 Brno 14.10 Plošče 16.45 Otroška ura 17.00 Plošče 18.00 Akordeon 19.05 Bratislava 20.00 Praga 21.00 Brno 22.20 Praga Sreda, 3. junija 11.30 Plošče 12.30 Bratislava 14.10 Plošče 14.30 Radio orkester 17.00 Drama 18.30 Francoski romantizem 19.00 Praga Četrtek, 4. junija 7.00 Praga 9.00 Bratislava 10.00 Brno 11.00 Praga 12.05 Orkester 16.00 Brno 19.00 Praga 19.30 Brno 22.25 Praga Petek, 5. junija 10.00 Praga 11.30 Plošče 12.30 Brno 14.10 Plošče 17.00 Kabaret 19.05 Brno 19.30 Praga 22.25 Koncert Radio orkestra Sobota, 6. junija 11.30 Plošče 12.30 Bratislava 14.30 Brno 19.05 Brno 20.00 Praga 21.25 Radio film Miihlacker Nedelja, 51. maja 7.00 Hamburg: Pristaniški koncert 10.00 Evangelska svečanost 10.45 Jutranji koncert 11.30 Leipzig 12.00 Opoldanski koncert 13.15 Plošče 15.00 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 18.30 Pevski koncert 19.30 Križem po Nemčiji 21.00 »Zlati križ», opera. Igu. Brfill 22.45 Plesna glasba Ponedeljek, 1. junija 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 19.45 Humor v težkih dneh 20.30 Koncert (Ant. Rubiustein) 23.00 Plesna glasba Torek, 2. junija 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Plošče 16.00 Igre in šport v poletju 16.30 Popoldanski koncert 18.45 Mladina in Amerika 19.45 Slovanska glasba 20.30 Rusija Sreda, 3. junija 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Promenadni koncert 15.30 Otroška ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Plošče 20.20 Koncert 21.00 Recitacije 21.30 Pesmi in šlagerji 22.45 Ciganska glasba Četrtek, 4. junija 10.00 Plošče 11.15 Procesija sv. Rešnjega Telesa 12.20 Plošče 15.20 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.45 Narodne himne II. 20.30 »Srce v razvalinah«, igra 21.10 Komorni večer (Ed. Morit/) 22.25 Plesna glasba Petek, 5. junija 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Plošče 16.30 Koncert 19.05 Telesni ustroj človeka in njegov značaj 19.30 «Euryantlie», opera, Kari Maria v. Weber 23.00 Plesna glasba Sobota, 6. junija 10.00 Plošče 11.45 Koncert 12.20 Plošče 15.20 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.45 Operni zbori 20.15 Orkester trobil 21.00 Lep večer 22.50 Plesna glasba Miinchen Nedelja, 31. maja 10.00 Dstol. svečanost 11.00 Domača glasba 11.30 Leipzig 13.00 Zabavni koncert 13.35 Orkestralni koncert 14.30 šah 15.15 Cez drn in strn 16.20 Zabavni konccrt 17.40 Mladinska ura 18.00 Orgle 19.20 Koncert vojaške godbe 20.20 Plošče 21.00 Večerni koncert 22.45 Plesna glasba Ponedeljek, 1. junija 12.30 Opoldanski koncert 16.20 Koncert 17.20 Zabavni koncert 19.30 Pestra ura 20.10 Orkestralni koncert Torek, 2. junija 12.30 Opoldanski končen 10.05 Ženska ura 16.20 Koncert 17.20 Popoldanski koncert 19.30 Orkestralni koncert 20.15 »Koncert«. veseloigra, H. Bahr 21.45 Komorna glasba Sreda, 3. junija 12.30 Vojaški koncert 16.20 Otroška ura 17.20 Popoldanski koncert 19.30 Pevski zbor 20.00 Zabavni koncert 22.30 Komorna in plesna glasba Četrtek, 4. junija 10.00 Ustol. svečanost 11.00 Komorna glasba 12.00 Zabavna glasba 13,35 Vesela glasba 15.20 Šramel koncert 16 45 Vesela glasba 18.20 Lovska ura 18.45 Orgle 19.45 »Tannhžluser«. opera. II. dejanje 21.20 Koncert Radio orkestra 22.45 Plesna glasba Petek, 5. junija 12 30 Opoldanski koncert 15.05 ženska ura 16.20 Koncert 16.50 Vzgoja 17.20 Komorna glasba 18.30 V snežnem viharju na Sv. Bernard 19.30 Vojaški koncert 21.10 Komorna glasba Sobota, 6. junija 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Zabavni koncert 17.45 Mladinska ura 18.30 Koncertna ura 19.10 Koncert 20.10 Zabavni koncert Radio orkestra 22.00 Plesna glasba Oslo Nedelja, 51. maja 10.20 Zvonjenje 10.30 Prenos cerkvene glasbe 16.15 Orkestralni koncert 19.30 Koncert Radio orkestra 20.00 Moški pevski zbor 22.05 Koncert Radio orkestra 22.30 Recitacija 23.00 Plesna glasba Ponedeljek, 1. junija 16.15 Salonska glasba 20.00 Violinski koncert 20.30 Pevski koncert 22.05 Igra ' Torek, 2. junija 14.00 Promenadni koncert 17.00 Orkestralni koncert 20.30 Koncert Radio orkestra 22.05 Koncert: kvartet Sreda, 5. junija 17.30 Plošče 20.00 Koncert Radio orkestra 22.05 Petje, nato plesna glasba Četrtek, 4. junija 14.00 Promenadni koncert 17.00 Orkestralni koncert 18.30 Prenos iz študija 20.30 Violincello 21.00 Pianinski koncert 22.05 Lahka glasba Petek. 5. junija 18.00 Pevski koncert 20.00 Igra 21.35 Poročilo Sobota, 6. 17.15 Otroška ura 18.15 Narodna glasba 20.00 Lahka glasba 22.15 Recitacija 22.45 Plesna glasba junija I Prag Nedelja, 31. maja 7.00 Koncert v Karlovih Varili 9.00 Brno 11.00 Plošče 13.00 Bratislava 16.00 Moravska Ostrava 19.00 Ljudske pesmi 19.25 Plošče 19.25 Plošče ' 20.00 Domača glasba 22.00 Brno 22.25 Ljudska glasba Ponedeljek, 1. juni ja 11.30 Plošče 12.30 Moravska Ostrava 14.10 Plošče 14.30 Bratislava 17.20 Plošče 19.05 Brno 21.00 Radio orkester 22.15 Moravska Ostrava Torek, 2. junija 11.30 Plošče 12.30 Brno 14.10 Plošče 34.30 Koncert Radio orkestra 17.10 Plošče 19.05 Bratislava 20.10 Pevski koncert 21.00 Brno 22.20 Plošče Sreda, 3. junija 11.30 Plošče 12.30 Bratislava 14.10 Plošče 14.30 Moravska Ostrava 17.20 Plošče 19.05 Orkestralni koncert 20.05 Ljudski koncert 21.25 Koncert Četrtek, 4. juni ja 8.30 Prenos cerkvene glasbe 9.00 Bratislava 10.10 Plošče 11.00 Matineja 12.05 Moravska Ostrava 16.00 Brno 19.30 Brno 20.45 Plošče 21.00 Simfonični koncert 22.25 Koncert 10.00 11.30 12.30 14.10 14.30 17.15 20.20 20.30 22.10 21.30 12.30 14.30 17.20 18.30 19.05 20.00 22.25 Petek, 3. junija Otvoritev XV. agrikulturnega internacionalnega kongresa Plošče Brno Plošče Orkestralni koncert Plošče Uvod k prenosu -Konico in Julija«, opera, J. Bende Moravska Ostrava Sobota, 6. junija Plošče Bratislava Brno 1 Plošče Otroška glasba Brno Koncert Moravska Ostrava Rim Nedelja, 31. maja 10.00 List in evangelij 10.15 Plošče 13.00 Radio kvintet i 17.30 Koncert, simfonični 19.50 Plošče 20.40 »Dolarska princezinja«. opereta Ponedeljek, 1. junija 12.15 Lahka glasba 17.00 Vokalni koncert 19.50 Plošče 20.40 Lahka glasba Torek, 2. junija 12.45 Plošče 17.00 Pester koncert 19.50 Plošče 20.40 Vokalni koncert Sreda, 3. junija 12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 19.40 Plošče 20.50 «Mefistofeles», opera, A. Boito Četrtek, 4. junija 12.45 Plošče 13.00 Radio kvintet 17.00 Vokalni koncert 19.50 Plošče 20.55 Pester koncert Petek, 5. junija 12.45 Lahka glasba 17.00 Orkestralni koncert 19.50 Plošče 20.40 «Paganini», opereta Sobota, 6. junija 12.30 Plošče i 12.45 Radio kvintet 17.00 Orkestralni koncert 19.50 Plošče 20.40 »Prijatelj Frie«. opera. Mascagni Varšava Nedelja, 31. maja 10.15 Prenos iz katedrale 10.35 Misijoni 12.15 Koncert 14.20 Glasba. 15.20 Za vojsko 16.50 Plošče 17.411 Popoldanski koncert 19.50 Plošče 20.30 «Krintski soneti» (mešani zbor in 1 orkester) 21.45 Violinski koncert 23.00 Plesna glasba Ponedeljek, 1. junija 12.10 Plošče 16.00 Plošče 18.00 Lahka glasba 19.20 Plošče 20.30 »Kraljica rož«. opereta. Leoncavallo 23.00 Lahka glasba Torek, 2. junija 12.10 Plošče 16.00 Koncert (plošče) 17.15 Plošče 18.00 Simfonični koncert 19.20 Plošče 20.15 Lahka glasba 21.20 Okestralni koncert (Ch. Szyma- nowski) 23.00 Plesna glasba Sreda, 3. junija 12.10 Plošče 16.00 Otroška ura ' 16.30 Plošče 18.00 Baletna glasba 19.50 »Vesela«, opera, A. Poncluelli 23.45 Plošče Četrtek, 4. junija 12.10 Plošče 13.20 Glasba 15.20 Koncert 16.20 Koncertni orkester 10.40 Otroška ura 17.50 Plošče 17.45 Ljudska glasba 20.15 Lahka glasba 22.15 Pevski koncert 23.00 Lahka in zborovska glasba Petek, 5. junija 12.10 Plošče 16.15 Plošče 18.00 Lahka glasba 19.20 Plošče 20.15 Simfonični koncert t 22.15 Plošče 23.00 Lahka glasba Sobota, 6. junija 12.10 Plošče ' i 16.00 Otroška ura 16.25 Mladinska ura 17.15 Plošče i 20.30 Lahka italijanska glasba 22.15 Chopinov koncert 23.00 Plesna glasba KOLIKO NAS JE? Mednarodna radijska linija je izdala sledečo statistiko radijskih naročnikov s koncem leta 1930.: Tek. it. Država Število prebivalcev Število radionaroč. Na 1000 preb. odpade naročnikov Tek. it. Država Število prebivalcev X. Na 10C0 Število preb odpade radionaroc, naročnikov 1. Danska . . . . 3,513.000 420.000 119-50 12. Estonija . . . . 1,108.000 13.400 12-10 2. švedska . . . . 6,105.000 482.000 78-99 13. Belgija . . . 7,500.000 81.200 10-80 3. Anglija . . . . 44,024.000 3,412.000 77-50 14. Irska . . . . . 2,943.000 26.000 8-83 4. Avstrija . . . . 6,087.000 423.500 63-34 15. Poljska . . . . . 30,408.000 246.000 8-09 5. Nemčija . . . . 62,410.000 3,510.000 56-23 16. Litva . . . . . 2.362.000 11.600 4-90 6. Ogrska . . . . . 8,602.000 308.000 35-79 17. Italija . . . . . 42,000.000 170.000 4-04 7. Norveška . . . . 2,811.000 84.400 30-04 18. Jugoslavija . . . 12,985.000 42.500 3-27 8. Finska . . . . 3,665.000 106.600 2907 19. Romunija . . 17,904.000 51.000 2-80 9. Švica . . . . . 3,880.000 103.800 26-73 20. Bolgarija . . . . 5,800.000 3.024 0-51 10. Češkoslovaška . . 14,400.000 315.200 21 -89 21. . . 6,205.000 1.626 0-26 II. Letonska . . . . 1,900.000 37.700 20.38 22. Albanija . . . . 1,003.000 225 0-22 Zanimivo je. da je bil vrstni red držav koncem leta 1929. . razen Jugoslavije in Italije, popolnoma isti. Italija je bila namreč minulo leto s svojimi 85.000 naročniki in 2-06%() za nami. ki smo imeli 29.900 naročnikov, kar predstavlja 2-20 »/„ o prebivalcev. V minulem letu pa je Italija podvojila svoje število naročnikov ter prišla zbog tega pred nas, ki smo manj napredovali. — Pač pa je Jugoslavija vodilna med balkanskimi državami. Kakor razvidimo iz primerjanja števila naročnikov raznih držav, je radio pri nas še tako rekoč v povojih ter o kaki nasičenosti radijskega trga ne more biti še nobenega govora. Vprav nasprotno! lz tega pregleda vidimo, da se mora število naših naročnikov najmanj popetoriti, da dosežemo odstotek, kakršnega imajo druge države, ki imajo približno iste kulturne in gospodarske razmere kakor Jugoslavija, število naročnikov v Sloveniji mora v tem primeru doseči 25.000 do 30.000. Dasi se zdi ta številka pri sedanjih komaj 7000 naročnikih skoro utopistična, je vendar dosegljiva. Kadar jo bomo dosegli. bo mogla naša postaja nuditi svojim naročnikom tak spored, da jih bo gotovo zadovoljil, zlasti še, če pomislimo, da je njegov spored že sedaj najboljši od vseh jugoslovanskih postaj, dasi je naše število najman jše. Prosimo naše naročnike, da nam s propagandnim delom pomagajo doseči ta cilj. JEZIKOVNI TEČAJI ANGLEŠČINA Poučuje ga. Ortliaber. 52. (Thirty-second) Lesson. Skloni. Glagoli, pri katerih lahko stoji samo eno dopolnilo, zahtevajo 4. sklon (accusative). To a d vise — nasvetovati komu to aid, to assist, to lielp — pomagati to approaeh — bližati se to pardon — oprostiti to please — ugajati to precede — prednjačiti to suceeed — nasledovati to believe — verjeti to imitate — posnemati, itd. During liis last illness king Edward advised the Wise Men to clioose ifarold king. Alfred built ships to meet the Danes on tlie sea. He is always vvilbng to se i've a friend. Nothing in London pleases a foreigner more than the parks. The eldest s on suceeeds liis fatlier on the throne. Izjema: Sledeči glagoli, večinoma glagoli g o v o r j e n j a . zahtevajo vedno 3. sklon (dbtive) z to, če tudi i m a j o s a m o e n o d o p o I n i I o ]) r i s e b i. to announee — naznaniti to eommunieate — sporočiti to belong — pripadati, čigav biti to introduce — ]>redstaviti (o read — predčitati to say — reči to listen — poslušati, itd. I lave the kindness to introduce me to your friend. Please, listen to what I a m going to say! Some parts of Africa belong to France. He announeed the vietor to the general. Preselit evils alvvavs seem to us the worst. Opozorilo naročnikom! S prihodnjo številko bomo prisiljeni ustaviti list onim našim naročnikom, ki nimajo plačane naročnine. Zato prosimo vse one, ki so v zastanku. da se poslužijo naše položnice, ki so jo pred kratkim dobili. Pohitite, stvar je nujna! Uprava. Vodilni aparat svoje vrste z nedosegljivo visokim učinkom je novi EUMIG LS3 Troelektronski aparat z viso-kolrekv. stopnjo za popolen priključek na električni tok Sprejem Evrope na zvočni k med oddajo domače postaje, brez valolovke. Neodvisen od antene EUMfCi, WIEN VI Cena Din 2500'— skupno s štirimi elektronkami. Natančen popis brezplačno PHILIPSOV PREJEMNI APARAT ZA VSAK OKUS! Model 2514 Ogromna množina Philipsovih modelov Vam nudi veliko izbiro modernih prejemnih aparatov v vsaki ceni in za vsako svrho, aparate za kratke in dolge valove in električne gramofone 2514 najpriljubljenejši tip Philipsovih aparatov. Model enostaven, cenen »H I UPS RADIO POSLUŠAJTE APARATE S PHILIPSOVIM ZVOČNIKOM