rsk~ Oi/05 LJubila na n~k Sloweni.la UDK 630*1 /9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1995 • LETNIK 53 • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1995 VSEBINA -CONTENTS 113 Uvodnik 114 Edvard Rebula Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Work Studies with the KP-40 Processor 135 Živan Veselic, Tone Lesnik Turizem, rekreacija in gozd na Krasu Tourism, Recreation and Forest in the Karst 141 Elizabeta Habic Turizem v snežniško-javorniških gozdovih Tourism in the Forest of Snežnik and Javorniki 145 Anton Prelesnik Turizem in gozd na Kocevskem Tourism and Forest in the Region of Kocevj e 147 Tomaž Hartman Kako predstaviti pragozd How to introduce a Virgin Forest 149 Egon Rebec Turisticno vrednotenje slovenskega Krasa v luci gozdarstva Tourist evaluation of Slovenian Karst from the Aspect of Foresters 152 Edo Kozorog Odprta vprašanja gozdarskega nacrtovanja 156 Jani Bele Pridobivanje semena jelke 160 Janez Košir Prejemnik Jesenkovega priznanja za leto 1995 161 ln memoriam 164 Društvene vesti Naslovna stran: dr. marjan Zupancic: V dolini Vrat SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic , dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 501 01-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna narocnin a za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61 102 Ljubljana GOZD IN TURIZEM Ljudje posvecajo rekreaciji in turizmu vse vec prostega casa. Tudi vse vec dejavnosti in denarnih vlaganj je povezanih z njima. Clovek si, navelican vsakdanjega hitrega ritma življenja in neugodnih vplivov mest, vse pogosteje za kraj oddiha poišce neokrnjeno naravo. Kdor uspe v taki naravi videti in obcutiti še kaj vec, poskušati v njej spoznati kaj novega, jo poskušati bolje razumeti, tak ima še motiv vec, da se na oddih odpravi tja, kamor cloveška civilizacija še ni stopila z veliko nogo. Gozd kot zadnji ostanek približno naravnega v tehnizirani in urbaniziran/ krajini postaja tako tudi v našem okolju vse bolj obremenjen zaradi rekreacije in turizma. Ceprav gozdarjem ti dejavnosti nista poklic, pa v zvezi z njima ne smemo skrivati glave v pesek. Ljudje so tu in z njimi njihove želje in potrebe. Gozdarji najbolje poznamo gozd, najbolj vemo, kje je gozd bolj in kje manj ranljiv, kje je njegova varovalna vloga še posebej velika, kaj je v njem tisto, kar je treba v danem okolju še posebej varovati itn. Zato je naša poklicna dolžnost, da prisluhnemo utripu casa in v današnjem casu turizmu in rekreaciji v primerih, ko potrkala na vrata gozda in gozdnega prostora, pridemo z našim znanjem o gozdu naproti-v pomoc ljudem, gozdu in tudi sebi, saj vemo, da je preventiva vselej lažja in uspešnejša kot kurati va. Slovensko gozdarstvo je rekreaciji (in turizmu) že leta 1990 posvetilo strokovni posvet Rekreacijska vloga gozda. V tem zvezku naše revije objavljamo prispevke, s katerimi so strokov­njaki Zavoda za gozdove Slovenije v mesecu marcu letošnjega leta sodelovali na strokovnem posvetu Turisticno vrednotenje · krasa in jam. Gozdarji bomo tudi aktivno sodelovali na posvetu Turizem v gozdnem prostoru, ki bo v jeseni 1995 na pobudo Turisticne zveze Slovenije. Urednik GozdV 53, 1995 113 GDK: 305:307:(497.12*09) Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Work Studies with the KP-40 Processor Edvard REBU LA* 'J...!..t(-1 ( . , -) ~ J Izvlecek Rebu la, E.: Proucevanje dela s procesorjem KP-40. Gozdarski vestnik, št. 3/1995. V sloven­šcini s povzetkom v ang lešcini , cit. lit. 5. S casovnimi študijami smo na gozdarstvu Vita­nje proucevali delo pri dodelavi sortimentov s procesorjem na žerjavu KP-40. Rezultati proucevanja so prikazani z regresij­skimi enacbami med casom obdelave in z raznimi kazalci (prsni premer in dolžina debla, število žagov, število kosov, povprecen prsni premer v kupu, velikost kupa ipd.). Prikazani so vplivi raznih dejavnikov na ucinke dela. Ugotovitve so prikazane loceno, ce je primer­jalna koli cina posamezno drevo, in loceno, ce je primerjalna kolicina kup. Kljucne besede: Procesor KP-40, casovne študije, delovni ucinki , vplivni dejavniki. 1 UVOD INTRODUCTION V letu 1988 je Gozdno gospodarstvo Celje nabavilo stroj za obvejevanje in pre­žagovanje dreves iglavcev (procesor) KP­ 40. Procesor je avstrijskega izvora. LIV iz Postojne je zgradil nadgradnjo kamiona, operatersko kabino, dvigalo, stabilizatorje in potrebne hidravlicne napeljave. Vse sku­paj so nadgradili na odslužen (že izrabljen) kamion. Tako smo pri nas dobili prvi proce­sor na dvigalu (nem. Kranprozessor) v našo redno proizvodnjo. Delo s takimi stroji so si lahko naši strokovnjaki ogledali pred leti v Slovenj Gradcu, ko so tu organizirali prikaz tega dela. Še vec informacij o ucinki h takih strojev so strokovnjaki dobili iz prikazov v inozemstvu, zlasti Avstriji (Austroforma) in literature. Na osnovi tega je potekala ži- • Dr. E. R., dipl. inž. gozd., profesor v pokoju, 66230 Postojna, Kraigherjeva 4, SLO Synopsis Rebu la, E.: Work Studies with the KP-40 Pro­cessor. Gozdarski vestnik, No. 3/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. Time studies were used to investigate the work in assortment finishing process by means of a processor in the KP-40 crane in the Vitanje forest unit. The results are given in the form of regression equations between the machining time and va­rious indices (breast-height diameter and trunk length, the number of saw cuts, the number of pieces, the average breast-height diameter in the pile, pile size and the like). The influence of various factors on work effects are also given. The results are given separately in case the comparative quantity is an individual tree and separately if it is a pile. Key words: KP-40 processor, time studies, work effects, influential factors. vah na razprava o primernosti (gospodarno­sti, proizvodnosti, organizacijskih težavah, razpoložljivi kolicini lesa za tako obdelavo, ipd.) nabave in uporabe takih strojev v naših razmerah. Zato je bila razumljiva radovednost o uspehu dela takega stroja pri nas. Zaradi tega smo vkljuci l i v naše raziskovalno delo prouc itev delovnih ucin­kov in v ko ncni fazi tudi gospodarnosti tega dela pri nas. Uvedba procesorja spremeni celotno teh­nologijo secnj e in obdelave oblovine, spra­vila in dodelave sortimentov. Raziskava je zajela vse te faze in bodo postopoma obdelane vse. V tej študiji pa bomo prikazali le izsledke raziskave o delu procesorja pri obvejevanju, krojenju in prežagovanju ter sortiranju oblovine iglavcev ob cesti v go­zdu. Vsa snemanja dela smo izvedli na TOZD­u Vitanje v revirju Rakovec v maju in juniju leta 1989. Pri organizaciji snemanja pa tudi pri samem delu so nam obilno pomagali strokovnjaki na TOZD-u. Za pomoc vsem najlepša hvala. 114 Gozd V 53, 1995 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 ii 1 '. ' ! ;, ' : 2 MERJENJE DELOVNIH UCINKOV, UGOTAVLJANJE KAZALCEV IN VPLIVNIH DEJAVNIKOV 2 MEASURING OF WORK PERFORMANCES, THE ESTABLISHING OF INDICES AND INFLUENTIAL FACTORS 2.1 Snemanje dela 2.1 Working Time Study Za snemanje dela procesorja pri obdelavi dreves iglavcev smo izdelali poseben sne­malni list. V njem smo beležili vse obicajne reci, ki sodijo tja. Zato bom tu opisal le posebnosti, s katerimi smo se· srecali pri snemanju dela procesorja. 2.1.1 Merjenje kolicin obdelanih sortimentov 2.1.1 Measuring of Machines Assortments' Quantities Drevesa iglavcev (vecinoma smreka in deloma jelka) so bila zložena v razlicno velike kupe ob cesti. Prede bela ali predolga drevesa so zaradi razlicnih vzrokov (zlasti poškodbe pri spravilu) že ob pan ju prežaga­ li. Tako so bila v kupih cela drevesa (veci­noma, oziroma 1 095 dreves od skupno 1416 kosov) in deli dreves (321 kosov). Za vsako drevo smo izmerili prsni premer (z lubjem). Ugotovili smo tudi število iz drevesa izdelanih kosov, njihove premere in dolžine. Tako smo dobili podatke o skup­nem volumnu debla in njegovi dolžini. Ve­ cino premerov so izmerili s premerko. Druge so okularno ocenili. Dolžine kosov so ocenjevali. To je bilo olajšano, ker je operater krojil na standardne dolžine (hlade 4 in 8 m, drogove pa cele m). Na osnovi te izmere smo za vsako drevo (deblo) ugotovili: -prsni premer (X1) -dolžino debla (X2) -volumen debla (X4) Posebej smo oznacevali, ali je bil obdelan kos celo drevo (deblo) ali pa le njegov del. 2.1.2 Merjenje casovnih vrednosti 2.1.2 Measuring of Time Values Vse casovne vrednosti smo merili po kronometricni nicelni metodi s tocnostjo odcitka 0.01 min (1 emin). Da bi lahko po­zneje ugotavljali razne vplive in dosežene ucinke, smo snemali case razmeroma poM drobno. Produktivni cas delavca smo delili na glavnega -za glavna opravila, kot so: -cista obdelava, ko procesor obde­luje obdelovanca; y1 -pomožna obdelava, cas, ko s pro­cesorjem opravljajo opravila dvigala; to je cas, ko s procesorjem seže po naslednje drevo, dokler to drevo ne zacne obdelovati s procesorjem; -zastoji; sem smo uvršcali kratke y2 y3 motnje med obdelavo (npr. s procesorjem ne doseže obdelovanca, ne more ga izvleci iz kupa, zastoji med obdelavo zaradi nepra­vilne oblike drevesa ipd.); y4 -cas premika procesorja; locili smo premike ob kupu, ce je bilo to potrebno, in premike od kupa do kupa; -odmori; gre za kratke od more med delom ko procesor miruje, pogonski motor pa obratuje; y6 y5 -drugo: kratki zastoji med delom, ko motor obratuje, delavec pa odpravlja vzroke zastoja. Vsota y1 + y2 = y je efeklivni cas stroja. y1 + y2 + y3 = obdelovalni cas ali tudi glavni produktivni cas vsota y1 -y4 =produktivno delo strojnika vsota y1 -y6 =obratovalni cas stroja vsota y5 -y10 = neproduktivni cas de­ lavca Snemali smo še: -pripravljalno zakljucni cas; y7 -okvare; to je cas, ko delavec od­pravlja okvaro in kratka popravila (do 1 ure), ce operater pomaga mehanikam pri popravilu; y9 y8 -drugo: cas zastojev, ko stroj miruje in jih ne moremo uvrstiti v druga opravila (npr. ni lesa); -delavec miruje: vsi odmori, preki­nitve dela, ko delavec miruje in stroj stoji. y10 Sestava casa je dana v razpredelnici 3. 2.1.3 Ugotavljanje vplivnih dejavnikov 2.1.3. Establishing of /nfluential Factors Ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na delovne ucinke in ugotavljanje nacina ter GozdV 53, 1995 115 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 moci njihovega vpliva, je osrednji problem raziskave. Zaradi pomanjkanja izkušenj (ni jih tudi v literaturi) smo merili vse dejavnike, ki bi lahko kakorkoli vplivali na delovne ucin ke. Poleg kolicine obdelanih sortimentov (debel in kosov) in casovnih vrednosti smo ugotav­ljali še: -drevesno vrsto: smreko, jelko; -loce no snemali in obdelali podatke za vsak kup, secnospravilno polje in odsek; -preostali (neobdelani) del vrha; -temperaturo in vreme; -število žagov (rezov) za vsako deblo (kos); -število kosov (iz debla). S primerno statisticno obdelavo snema­nih podatkov smo ugotavljali vpliv posame­znega dejavnika. Dejavnike, ki najmocneje vplivajo na delovne ucinke in jih lahko, enostavno, izmerimo ter so primerni za prakso, pa smo uvrstili med kazalce. Z njimi je doseženi u cinek v najtesnejši zvezi (ko­relaciji). Zato kažejo (ponazarjajo) ucinke. 2.1.4 Organizacija snemanja dela 2.1.4 Organization of Working Time Study Vse meritve pri snemanju dela je izvedla ekipa dveh snemalcev. Prvi, Rosenstein Dejan, absolvent gozdarstva, je vodil glavni snemalni list in meril casovne vrednosti . Skrbel je za usklajevanje obeh snemalcev, za to da so h kolicinam pripisali ustrezne case. Drugi snemalec Jese nicnik Ivan, upo­kojeni manipulant, je meril razlicne kolicine obdelanih sortimentov -dimenzije dreves in sortimentov. Beležil jih je v poseben snemalni list. Skupno sta uskladila meritve in jih vnesla v glavni snemalni list. 2.2 Racunalniška obdelava podatkov ?.2 Computer Data Processing Z racunalniško obdelavo, ki je obsegala razne statisticn e metode, smo v glavnem ugotavljali medsebojne zveze med casi , obdelanimi koli cinami in drugimi vplivnimi dejavniki. Z njo smo poskušali zlasti: -najti kazalce, vplivne dejavnike, ki naj­bolje kažejo delovne ucinke; -ugotoviti nacin in moc delovanja vpliv­nih ciniteljev ; 116 Gozd V 53, 1995 -cim bolj pojasniti variabilnost delovnih ucin kov. Poiskati vzroke te variabilnosti. Vso rac unalni ško obdelavo je na VTOZD za gozdarstvo speljal mag. Vlado Puhek, dipl. inž. gozd. Vse tabele in diagrame pa je izracunal in naredil Igor Potocnik, dipl. inž. gozd. Racunalniško smo obdelali podatke dva­krat. Prv ic je bila enota obdelave drevo, drugic pa kup dreves ob cesti. 3 TEHNOLOGIJA, DELAVCI IN OBJEKTI SNEMANJA 3 TECHNOLOGY, WORKERS AND STUDY'S OBJECTS Obdelana drevesa so posekali v sestojih razlicnih starosti. Gre pretežno za eno­dobne sestoje skoraj ciste smreke, na nad­morskih višinah okoli 1000 do 11 OO m. Po­sekana drevje je napadlo pri redcenjih. Sekac je drevo podrl v najugodnejšo smer glede na spravilo. Po potrebi je drevo prežagal, ce je bilo predebelo (nad 30 cm prsnega premera) ali ce bi spravilo celega drevesa povzroc i lo prevelike poškodbe. Gre torej za drevesno metodo oziroma (izjemoma) metodo delov drevesa. Spravljali so s traktorji IMT 560, LKT 81 in BELT GV-70. Spravljali so pretežno cela drevesa. Organizacija secnje in spravila je. bila razlicna. Sekac je ponekod delal sam, dru­god pa v skupini s traktoristom. Traktorist je praviloma imel pomo cnika. Traktorist je spravljena drevesa ob cesti, na primernem mestu u skladišcil v cim vecje kupe. Povprecno je bilo v kupu 6,22 m3 obdelanih sortimentov oziroma 39 dreves in delov dreves. Obdelali so 36 kupov. V naj vecjem kupu (po masi) je bilo 18,87 m3 sortimentov oziroma 55 dreves in delov dreves. Povprecni volumen debla je bil 0,34 m3. To je bil tudi kup z najdebelejšim drevjem pov precen prsni premer 20,51 cm. V najmanjšem kupu je bilo le 0,85 m3 sortimentov oziroma 6 dreves. Najvecji kup po številu dreves je vseboval 88 dreves. V tem kupu je bilo 8,57 m3 sortimentov. Povprecno drevo je vsebovalo 0.0974m3 lesa in je imelo prsni premer Razpredelnica 1.: Obdelana oblovina in njene znacilnosti Table 1: MaChined round wood and its characteristics Zap. Odd. > Secno število število Prsni premer št. spravilno kupov dreves Breast-height diameter polje in delov cm Cons. Dep. Cutting-Thenumber Thenumber Povprec. KV numb. skidding ofpiles of trees 0/o area andpieces Theaverage x, 1 9 5 24<1 18,3 31 9,4 4<1 48,75 0,201 93 372 1,55 2 11 8 314 17,1 30 8,3 32 44,15 0,141 83 425 1,37 3 16 4 129 19,4 30 10,5 39 28,92 0,224 77 223 1,65 4 21 4 5 222 15,5 42 10,3 43 37,68 0,170 120 347 1,57 5 21 6 7 295 14,4 30 8,6 38 31,17 0,106 92 417 1,47 6 25 1 3 51 20,1 34 8,1 28 10,60 0,208 84 63 1,32 7 25 2 3 117 19,6 35 8,8 36 25,91 0,221 83 151 1,31 8 25 8 1 45 14,1 23 9,6 25 4,80 0,107 65 70 1,57 9 Skupaj 36 1416 16,2 32 9,1 39• 231,98 0,164 95 2068 1,46 Total KV= koeficient variacije variation coefficient Razpredelnica 2: Sestava obdelanega drevja Table 2: The structure of trees machined Podebelini According to diameter Prsni število dreves Obdelani sortimenti premer The numberof trees Assortments machined Breast-height St evi lo Delež m' Kosov dia meter kosov Share Thenumberofpieces cm Thenumber % Kolic. Delež% Kolic. Delež% ofpieces Quantity Share Quantity Share do10 135 9,5 4,01 1,7 141 6,8 o < ~ 15-19 399 28,2 55,23 23,8 588 28,4 20-21 126 8,9 27,16 11,7 233 11 ,3 "' ~ 22-23 75 5,3 22,38 9,6 144 7,0 ~ ~ ~ 24-25 78 5,5 28,12 12,1 164 7,9 27-27 55 3,9 23,07 9,9 108 5,2 28-29 25 1,8 12,65 5,5 52 2,5 __, 30 in vec 43 3,0 28,76 12,4 68 3,3 Dolžina debla Trunk lenght m Volumen Vo/ume m' Število kosov The number of pi ece s Povprec. Theaverage x, KV % Vsa dodelana kolicina En tire machined quantity x, KV % Vsota Total število kosov na deblo Thenumber ofpieces per trunk Po volumnu (debeljadi) By vo/ume (of trunkwood) " 10-14 480 33,9 30,60 13,2 570 27,6 N Debeljad število dreves Obdelani sortimenti Trunkwood The number of trees Assortments machined m' število Delež m Kosov kosov Thenumber ofpieces Share % Kolic. Quantity Delež% Share The number of pieces Kolic. Delež% Quaniity Share do0,04 256 18,1 7,86 3,4 260 12,6 0,04-{),08 317 22,4 19,77 8,5 352 17,0 0,09-{),15 318 22,5 36,60 15,8 447 21,6 0,16-0,29 304 21,5 63,98 27,6 545 26,4 0,3Q-0,39 104 7,3 35,69 15,4 210 10,2 0,40-0,49 23 1,6 9,64 4,2 51 2,5 0,50-0,59 55 3,9 28,74 12,4 120 5,8 0,60-0,69 2 0,1 1,20 0,5 3 0,1 nad0,70 37 2,6 28,50 12,3 80 3,9 ~ • o < O> • "· • .-~ • • ] • o • ~ ~ . 3 " r. o Skupaj 1416 100,0 231,98 100,0 2068 100,0 Skupaj 1416 100,0 231,98 100,0 2068 100,0 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 x' 11 17 13,9cm. V kupu z najtanjšim drevjem je bilo 77 dreves. V povprecju je drevo vsebo­valo 0.0687 m3 lesa in je imelo prsni premer 12,01 cm (vsa povprecja so aritmeticne sre­dine). V splošnem je bilo v vecjih kupih debelejše drevje. Ko so spravili drevesa in poravnali v kupe, so zaceli drevesa obdelovati s proce­sorjem. Procesor so pripeljali h kupu. Po vrsti je izvlaceval drevesa, jih obdelal in sortimente nesortirane odlagal v kup. Secnjo in spravilo smo snemali pri 1 092 drevesih, iz katerih je napadlo 137,59 m3 sortimentov. Obdelavo s procesorjem smo snemali pri obdelavi 36 kupov s 1416 drevesi in njiho­vimi deli, to je 231,98 m3 sortimentov s 2068 kosi. Podrobnejši pregled o obdelani oblovini je v razpredelnici 1 . V razpredelnici 1 vidimo, da smo snemali razmeroma velik vzorec 232m3 sortimentov z 2068 kosi. Vidimo, da gre za sorazmerno drobno oblovino, za tipicno oblovino iz red­cenj. Kljub temu pa je razpon dimenzij dreves (po debel ini in volumnu) dovolj velik, ter njihova razporeditev taka, da nam omo­goca zanesljivo sklepanje na obmocje de­belin (prsnih premerov) od 9-30 cm ozi­roma za obmocje volumna drevesa od 0,04 m3 do 0,40 m3. To je razvidno iz raz­predelnice 2. Razpredelnica 2 nam daje tudi dobro sliko razmerja debeline in kolicine. Vidimo, da je do debeline 15 cm oziroma do tele- Diagram 1 : Dolžina debla v odvisnosti od prsnega premera. Diagram 1: Trunk's /ength in relation to breast­height diameter. Diagram 2: Telesnina debla v odvisnosti od prsnega premera. Diagram 2: Trunk vo/ume in re/ation to breast­height diameter. " .8 x, o.? .o 'J. -1 .1 Diagram 3: število iz debla izdelanih kosov v odvisnosti od prsnega premera Diagram 3: The number of pieces made of trunk in relation to breast-height diameter lb JB 'Ji .. 6 .tj -:: Diagram 4 : število iz debla izdelanih kosov v odvisnosti od njegove dolžine. Diagram 4: The number of pieces made of trunk in relation to its length. 118 Gozd V 53. 1995 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 sni ne drevesa 0.08 m3 prek 40% dreves, prek 30% kosov in le 12-15% lesne m~se. Nasprotno je nad 30 cm debeline ozirdma nad 0.60 m3 telesni ne drevesa le okoli 3% dreves -pretežno delov drevesa -s pri­bližno 4% kosov in okoli 12% lesne mase. V razpredelnic! 2 tudi vidimo, da iz drob­nih drevesc -do debeline 15 cm in tele­snine 0,08 m3 -izdelajo le 1 kos, celo deblo. Nad to debelina, nekako do debeline 30 cm, izdelajo iz drevesa dva kosa. Nad to debelin o pa morajo drevesa že prež agati. Tako pride iz dela drevesa v povprecju nekako 1 ,5 kosa. Zvezo med dolžino debla X2 (vsoto dolžin sortimentov izdelanih iz drevesa) in njego­vim prsnim premerom x1 kažemo na dia­gramu 1, med prsnim premerom in tele­sni no debla X4 ( debeljadjo) pa na diagramu 2. Na obeh diagramih vidimo, da se dolžina debel in njihova debeljad precej razlikuje med posameznimi secišci. Diagram 3 nam kaže zvezo med prsnim premerom debla in številom iz njega izdela­nih kosov. Vidimo, da je pri istem premeru število kosov precej razlicno na posamez­nih delovišcih. Vzrok so razlicne dolžine debel. To nam potrjuje tudi diagram 4. Tu je prikazana odvisnost števila iz debla izde­lanih kosov (X4) od dolžine debla (X2). Vidimo, da do dolžine okoli 14m skoraj ni razlik. Razlike, ki se kažejo nad to dolžino, pa so bolj posledica nezanesljivosti regresij na mejnih obmocjih (v bistvu ekstrapolacij) kot pa dejanskih razlik. 4 DELOVNI CAS 4 WORKING TIME Pregled o posnetem delovnem casu in njegovi sestavi je dan v razpredelnic! 3. V prvih treh kolonah je delovni cas tak, kot smo ga posneli, v drugih treh pa smo izlocili case selitev, ko so procesor selil! z enega na drugo delovišce. Upoštevali smo le pre­mike, ki so bili krajši od 5 min. Sestava delovnega casa kaže, da dela­vec dve treljini casa dela s strojem in dvigalom. Cista in pomožna obdelava (YH 21 sta v bistvu efektivni cas stroja. Delež tega casa (52%) je razmeroma vi-sok. Pri »zastojih pri obdelavi« (y3) delavec dela z dvigalom in delno s procesorjem. ce dodamo še premike (y4), dobimo produk­tivni cas delavca. Delež tega casa -okoli tri cetrtine -je razmeroma visok. Delavec s svojimi odmori, malicami ipd. povzroca, da delo stoji okoli 8% casa. Stroj je vzrok za zastoje okoli 7% delovnega casa, zaradi drugih vzrokov (y9) pa delo ne tece 11 ,5% casa. Obratovalnega casa je skoraj 80% (79,8%). Za osnovo pri racunanju ucinkov, na katero preracunamo (dodamo) splošne (do­datne) case, bomo jemali: 1. cisti in pomozm cas obdelave (y1 + y2 = y), ko bomo obravnavali ucinke, racunane za vsako deblo, kos in del debla posebej. Dodatnega casa je v tem primeru 617,88 min. in ga moramo dodati cistemu in pomožnemu casu obdelave (y) 793,74 min. Faktor dodatnega casa je tako F= 1,77858. 2. cas obdelave (T G), ko bomo obravna­vali ucinke, racunane iz podatkov za kupe. V tem primeru je F = 1 ,45638. 5 DELOVNI UCINKI KP-40 5 WORK PERFORMANCE VALUES IN THE KP-40 V tem poglavju bomo prikazali rezultate raziskave o ugotovljenih delovnih ucinkih in dejavnikih, ki nanje vplivajo. Rezultate bomo prikazali loceno za dve primerjalni kolicini, kot smo obdelovali podatke sne­manj: 1. za posamezno drevo oziroma del dre­vesa in 2. za kupe. 5.1 Ugotovitve obdelave za posamezno drevo 1.1 Machining Results for lndividual trees Z raziskavo smo ugotovili, da na cas obdelave drevesa ali dela drevesa vplivajo: -njegov prsni premer, -dolžina debla, -debeljad drevesa, -število iz debla izdelanih kosov, -število žagov. GozdV 53, 1995 119 1\) o G> o Q. N Razpredelnica 3: Delovni cas in njegova sestava < Table 3: Working time and its structure -~ ;;; CD "' Zap. št. Dejavnost Activity Oznacba Ctassifi- Posneti delovni cas Working time registered Cons. num. cat ion Trajanje Sestava Sestava z oz. na glavni prod. cas Duration Structure Structure in relation min. % to the main prod. time % Delovni cas brez selitev Working time without the moving Trajanje Sestava Sestava z oz. na glavni prod. cas Duration Structure Structure in relation min. % to the main prod. time % 1 Cista obdelava 1 Pure machining y, 301 ,56 19,78 31,11 301,56 21 ,36 31,11 2 3 Pomožna obdelava 1 Auxiliary machining Zastoji pri obdelavi 1 Delays in machining Y2 Y3 492,18 175,60 32,27 11,51 50,77 18,12 492,18 175,60 34,86 12,44 50,77 18,12 "' a c: (')< "' 4 5 OBDELAVA / TREATMENT Premiki 1 Moves TG Y4 969,34 173,15 63,56 11 ,35 100,00 17,86 969,34 59,69 68,66 4,23 100,00 6,1 6 < ~-.. Q. 6 PRODUKTIVNO DELO 1 m. .. PRODUCT/VE WORK Te 1142,49 74,91 117,86 1029,03 72,89 106,16 "' 'O 7 8 9 10 Odmori 1 Breaks Drugo 1 Others Delavec stoji 1 A worker is waiting DODATNI CAS DELAVCA 1 Ys Ys Y10 11 ,73 63,00 43,00 0,77 4,13 2,82 1,21 6,50 4,44 11,73 63,00 43,00 0,83 4,46 3,05 1,21 6,50 4,44 g "' "' o ..::1.. . 3 ;>; WORKER'S EXTRA TIME Tool 117,73 7,72 12,45 117,73 8,34 12,15 'P ... 11 Pripravljalno zakljucni cas 1 o Preparation-conclusion time Y7 13,23 0,87 1,36 13,23 0,94 1,36 12 Okvare 1 Breakdowns Ya 89,50 5,87 9,23 89,50 6,34 9,23 13 Drugo 1 Others Y9 162,24 10,63 16,74 162,24 11,49 16,74 14 DODATNI CAS STROJA 1 MACHINE'S EXTRA TIME Ts 264,97 17,37 27,33 264,97 18,77 27,33 15 SKUPAJ DODATNI CAS / TOTAL EXTRA TIME Tdoo 382,70 25,09 39,48 382,70 27,11 39,48 16 DELOVNI CAS / WORKING TIME T 1525,19 100,00 157,34 1411 ,73 100,00 145,64 t i 1 1 i Ic tš: Poleg tega se casi obdelave drevesa znacilno razlikujejo med posameznimi objekti (oddelki, secišci), kar kaže, da na cas obdelave vpliva tudi drevo s svojo vejnatostjo, konicnostjo ipd., ki je svojevr­stna na rastišcu. Na cas obdelave vpliva tudi nacin dela. Razlikujejo se casi obdelave celega dre­vesa od casov za obdelavo njegovega dela enake debeline oziroma telesnine. Vecina naštetih dejavnikov je v tesni medsebojni zvezi. Zato vsak od njih pona­zarja tudi vplive drugih dejavnikov. Koncni ucinek te zveze je, da so vsi našteti (5) dejavniki približno enako dobri kazalci po­trebnega casa za obdelavo in je vsak posa­mezno možen kazalec. Njihova uporabnost je tako bolj odvisna od možnosti njihovega merjenja pri delu v praksi. Regresijska in korelacijska obdelava je pokazala, da so cisti casi obdelave (y1) v mnogo tesnejši zvezi z vplivnimi dejavniki kot pa pomožni casi obdelave. Pri prvih so korelacijski koeficienti (R) pretežno okoli 0,85 (od 0,77 do O, 87), pri drugih pa okoli 0,30 do 0,40. Nekje v sredi so korelacijski koeficienti, ce racunamo korelacije casov ciste in pomožne obdelave skupaj (y­y1 + y2). Tu so korelacijski koeficienti (okoli) 0,55-0,60. Zato bomo podrobneje obdelali korelacijske odvisnosti in regresijske zveze le za ciste case obdelave (y1) in za ciste in pomožne case skupaj (y). 5.1.1 Cisti casi obdelave s procesorjem KP-40 5.1.1 Pure Machlning Times with the KP-40 Processor V nadaljevanju prikazujemo regresijske enacbe in njihove korelacija med casi ciste obdelave (y1) in posameznimi kazalci. Na­vajamo le enacbe za skupno vse snemane podatke -za vsa secišca, to je nekako povprecje, ceprav se regresije za posame­zna secišca med seboj precej razlikujejo. Razlike bomo obdelali in prikazali pozneje: Iz pregleda enacb lahko vidimo, da so cisti casi obdelave v tesni korelaciji s posa­meznimi merami drevesa. Te so tudi dobri kazalci. Najboljši je dolžina debla (X2, enacba 2a). Sama dolžina pojasni 70% Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Enacbe za cela drevesa so: St. Korelacijski enacbe Regresijska enacba koeficient R ta y1-7,395 +0,0374X2 0,770 2a Y1 = 3,198 + 1,3146X2 +0,0307X2 0,837 3a y1 = 8,642 + 78,2631 X;-52,0808X2 0,826 4a y1 = 1,998 + 11,2181 X5 0,800 Sa y1 =9,977 +3,0365~+ 1,9258X2 0,70 6a y1 =-3,223 +0,5157X1 + 1,4114X2 0,858 7a y1 =3,888+0,696X1 + 7,3915X5 0,854 aa y1 = 7,205 + 38,864 )4 + 3,984 Xs 0,849 9a y1 =3,496+21,830)(.; + 1,253X2 0,855 10a Y1 =-3,909+ 0,698X1 +5,986X5 + 1,512Xs 0,857 11a y1 = 2,729 + 21 ,185X4+0,661X2+2,959X5+ +1,521X6 0,874 Znaki pomenijo: y1 =cisti cas obdelave v emin (1/100 min) xl= prsni premer drevesa z lubjem v cm x2 =dolžina debla v m X;= telesnina debla, debel] ad v rrf X5 =število iz drevesa izdelanih kosov Xs =število žagov (prežagovanj) na drevesu. vse variance obdelovalnih casov. Skoraj enakovreden kazalec je tudi telesni na debla (debeljad X4-enacba 3a). Po tocnosti sta skoraj enakovredna kazalca prsni premer drevesa (X1) in število iz drevesa izdelanih kosov (X5). Bistveno slabši kazalec je šte­vilo žagov (X s). Za prakticno rabo pa je najuporabnejši kazalec prsni premer, ki ga edinega lahko enostavno zmerimo pred obdelavo. Pri sami obdelavi pa bi z vgradnjo ustreznih števcev v kabini operaterja brez težav zbi­rali podatke tudi o vseh drugih kazalcih. ce v regresije vkljucimo še drugo, do­datno dimenzijo, zvišamo koeficient korela­cija za 2-3 stotinke in tako dodatno poja­snimo delež variance za 3-4%. Najvec pojasnita prsni premer in dolžina debla (R = 0,858, enacba 6a), enako pa tudi druge kombinacije. Vidimo tudi, da kombini­ranje treh ali vec kazalcev, ki so sicer znacilni, nima nobene koristi. Pri obdelavi podatkov smo racunali tudi z drugimi tipi regresijskih enacb. Z njimi nismo mogli pojasniti bistveno vecjega de­leža variance. Zato tu prikazujemo najbolj preproste, zato pa nazorne in razumljive zveze. Na diagramu 5 smo prikazali ciste case obdelave za cela drevesa, za dele dreves in skupno za drevesa in njihove dele. Pri primerjavi krivulj casa obdelave za drevo ali del drevesa je potrebno upoštevati raz- Gozd V 53, 1995 121 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Diagram 5: Cisti casi (Y1) obdelave debel (D), delov debel (OD) in skupaj (D+ DD) v odvisno­sti od posameznih kazalcev 58 a) od debeline (X1) Yl to the thickness values Clii n 4e D 3e ~DD A::o ze 1e Xl -e111 8+---~----~--~----~ 18 15 ze 25 38 58 u c) od števila kosov (X5) 1 1 to the number of pieces Clllin J-V 48 /~~_y 38 ~/~ 28 18 X5 kosov 8 +---~----~--_,----~ 1 1.5 2 2.5 3 Diagram 5: Pure times (Y1) of trunk machining (O), of trunk parts (DO) and total (0+00) in relation to individual indices 58 V1 b) od dolžine (X2) to the length values 48 anin DD 38 28 HI X2 -M 8+-~--~4-~--+--+~ s 6 7 8 9 18 11 12 d) od števila žagov (X6) to the number of saw cuts 38 ZB 1: t X6 -žagov ' 1 1 1.5 2 2.5 3 3.5 358 't'1 f) min/m3 minutesl m3 388 258 288 158 188 58 B 8.2 8.3 8.4 8.1 se 48 38 ZB IB Telesnine -debeljadi X4 Cubature -of trunkwood Y1 e) min/drevo CM ln minutes/tree DD X4 -M3 8 +---~--~----~--~ 8 8.1 8.2 8.3 8.4 122 GozdV 53, 1995 Proucevanje dela s proceso~em KP-40 licne mere in druge znacilnosti dreves in njihovih delov. Prežagali so v glavnem najdebelejša (nad 30 cm) drevesa. Od tod izhajajo tudi razlike. Prikazane so v razpre­delnici 4. Razpredelnica 4: Primerjava velikosti in drugih znacilnosti dreves in delov dreves Table 4: A comparison of the heights and other characteristics of trees and tree parts Znacilnost Drevesa Deli Skupaj drevesa drevesa in deli dreves Characteristic Trees Tree Trees and pal1s treeparts together Prsni premer -cm x, 15,52 19,9+ 17,21 Breast height diameter -cm Dolžina-m x, 9,30 7,72 8,90 Lenght-m Debeljad -m3 x. 0,136 0,201 0,159 3 Trunkwood -mštevilo kosov x, 1,47 1,28 1,41 The number of pieces Število žagov x, 1,34 0,57 1,16 The number of saw cuts + srednji premer 1 mean diameter V razpredelnici vidimo, da so deli dreves znatno debelejši, krajši in da imajo skoraj še enkrat vecjo telesnino (debeljad). Iz dela drevesa pride manj kosov, 'zlasti pa je manj žagov. Poleg tega se deli dreves enakih mer (npr. premera) locijo od celih dreves še po vejnatosti, velikosti ipd. Zato so casi obdelave delov debel bistveno razlicni od casov obdelave dreves enakih dimenzij, kar je razvidno na grafikonih. Praviloma obdelujjo s procesorjem cela drevesa. Deli dreves so v manjšem deležu, kolikor je nujno iz raznih vzrokov. Poleg tega so casi obdelave delov drevesa v veliko bolj ohlapni zvezi (nižje korelacija R = 0,4-0,45) s kazalci kot pri celih dreve­sih. Zato ne bomo podrobneje obdelovali odvisnosti obdelovalnih casov delov dreves in njihovih kazalcev. Normalno obdelujejo skupaj drevesa in drevesne dele. Zanje smo ugotovili nasled­nje odvisnosti oziroma regresijske enacbe. Pregled regresijskih enacb, zlasti pa še korelacijskih koeficientov, kaže, da so zve­ze med casi obdelave in njihovimi kazalci St. Regresijska enacba Korelacijski enacbe koeficient R 1 Y1--o,973+ 1,111 X1 0,69 2 Y1"" 1,138+ 1,9125X2 0,74 3 Y1 ::=:8,866+68,941 ~-38,48:<2 0,80 4 Y1 ::=:2,382+ 11,154X!i 0,74 5 Y1 = 13,234+2,636X 0,59 6 Y1 =·4,44+0,586X1 + 1,4058X2 0,84 7 Y1 =·4,97 +0,690X1 + 7,956X5 0,83 8 Y1 =7,33 +41,15)4 +3,708Xc; 0,84 9 y1 =4,001 + 1,0974X2 +27,661 >4 0,84 10 y1 =-s, 15 + o,758 x1 + 5,582 Xs + 2, 0618 ~ 0,84 11 y1=3,784+0,44X2+29,99X!+2,BOXs+ 1,53~ 0,86 Z1aki so isti kot v prejšnjih enacbah. tu bolj ohlapni kot pri celih drevesih. To zlasti velja, ce obravnavamo le enacbe z eno neodvisno spremenljivko. Tu je naj­boljši kazalec debeljad kosa X4 (R = 0,80), najslabši pa premer X1 (R = 0,69), ce ne upoštevamo števila žagov (X6). ce pa v enacbo vkljucimo še drugo spremenljivko, pa so tudi regresijske enacbe za case obdelave dreves in njihovih delov dovolj zanesljive. Z njimi pojasnimo okoli 70% vse variabilnosti. Zakljucimo lahko, da je za kazalca cistih casov obdelave dreves in delov dreves dovolj zanesljiva le njihova telesni na (debe­ ljad). Boljše je, ce za to rabimo dva kazalca. Skoraj enako tocne in zanesljive so vse kombinacije. Za prakticno rabo (brez dodat­ nih števcev) paje najuporabnejša kombina­ cija premera (X1) in števila kosov (X5). Z vgraditvijo primernih števcev so tudi prak­ ticno uporabne vse kombinacije. Na diagramih vidimo, da so cisti casi obdelave drevesa bistveno razlicni od istih casov za obdelavo debla enakih dimenzij. ce je kazalec premer (X1) ali debeljad (X4), so cisti casi obdelave za drevo vecji kot za del drevesa. Pri drugih kazalcih pa je obrat­ no. Ta ugotovitev je logicna, saj je drevo enakega prsnega premera ali debeljadi bi­ stveno daljše od dela drevesa. Nadalje vidimo na diagramu, da so cisti casi obdelave drevesa zelo podobni cistim casom za obdelavo dreves in delov dreves skupaj. To je zato, ker je v populaciji pre­težni del celih dreves (prek 80 %). Do sedaj smo obravnavali >'povprecne« regresije za vse snemane podatke, skupno za vsa secišca. Na diagramu 6 pa so ·prikazane regresijske krivulje cistih casov GozdV 53, 1995 "\23 Proucevanje dela s proceso~em KP-40 Diagram 6: ~isti casi obdelave debel po seciš· cih v odvisnosti od razlicnih kazalcev 58 Y1 a) od prsnega premera c~ni n to the breast height diameter 48 38 28 povpr 1: 1 X1 -ca 18 12 14 16 18 28 z z 24 26 58 c) od debeljadi Y1 to the trunkwood Clii in 48 38 28 18 8 8 B.t B.Z 8.3 8.4 obdelave dreves za razne kazalce po seciš· cih. Vidimo, da se regresije med seboj precej razlikujejo. Najmanj se razlikujejo, ce je kazalec dolžina debel. Od povprecne (skupne) krivulje odstopajo navzdol do 9% in navzgor do 4 %. Veliko bolj odstopajo, ce je kazalec prsni premer ali debeljad drevesa oziroma število kosov ali žagov. Tu odstopajo od povprecja navzdol do 11 %, navzgor pa celo do 18 %. Podrobnejša analiza kaže, da so cas i daljši pri vitkejših drevesih, to je pri tistih, ki so pri enakem prsnem premeru ali enaki telesnini (debeljadi) daljša. Tudi to potrjuje že zapisano ugotovitev, da je posamezna 124 Gozd V 53, 1995 Diagram 6: Pure times of trunk machining by cutting places in relation to various indices y 1BB b) od dolžine debla Clii in to the trunk length 98 BB 78 &B 58 48 xz -• 38 1 5 b 7 8 9 18 11 12 SB 48 38 28 lB B 1.2 znacilnost drevesa komaj uporaben kaza­lec za napovedovanje izdelovalnih casov. Je popolnoma ustrezen (tocen, zanesljiv), ce gre za enake sestoje. ce pa se sestoji razlikujejo po višinah, in to je navadno, moramo pri napovedovanju cistih casov obdelave uporabiti dva kazalca ali njuno kombinacijo. Posebej smo snemali in obdelali podatke za jelko (25 jelk}. Kaže, da so cisti obdelo­valni casi pri jelki najkrajši. Res pa je tudi, da so bila drevesa jelke najkrajša. Vzorec jelke je razmeroma majhen. Drevje je bilo razmeroma drobno. Zato je težko karkoli zak lj uciti. Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Podrobnejša primejava kaže, da so krivu­lje, ce je kazalec debeljad, prt jelki bolj strme. To kaže, da so obdeloval ni casi za drobnejše jelke, do okoli 0,20 m3 debeljadi, krajši kot pri smreki enakih dimenzij. Pri debelejših pa nekoliko vecji. ce primerjamo case na osnovi prsnega premera in dolžine debel, pa ugotovimo, da so pri drobnejšem drevju casi pri jelki daljši, pri debelejšem pa enaki. Vidimo, da razlike niso dosledna in tudi ne velike. Zato za prakso lahko zakljucimo, da pri procesorski obdelavi med smreko in jelko ni razlik v casih obdelave. 5.1.2 Pomožni casi obdelave s procesorjem KP-40 5.1.2 Auyi/iary Times of the Machining by the KP-40 Processor Procesor je vgrajen na hidravlicno dviga­lo. Z njim jemlje pri obdelavi drevesa iz kupa in jih privlece na mesto obdelave. To smo šteli za pomožni cas obdelave y2 • V bistvu deluje dvigalo s procesorjem pri tem opravilu kot obicajni nakladalnik pri prekla­danju oblovine. Tudi te case smo analizirali enako kot ciste case obdelave. Ugotovili smo, da so tudi pri pomožnih casih zanesljive (znacil­ne) zveze casov in kazalcev. Velik del casa je konstanten (gibanje praznega dvigala po drevo in prenos drevesa na mesto obdela­ve). Variira v bistvu le izvlacevanje iz kupa in prenos drevesa-v odvisnosti od njegove teže. Zato so korelacija med casi in kazalci znatno nižje. Korelacijski koeficienti so okoli R = 0,20 do 0,27. Tako z regresije poja­snimo nepomemben del variance. To velja tako za posamezen kazalec in tudi za njihove kombinacije. Zato v nadaljevanju navajam le regresije s posameznim kazal­cem in skupno za debla in dele debel. St. Regresijskaenacba Korelacijski enacbe koeficient ,. 12 y2 24,68+0,495X1 0,21 13 y2 =25,99+0,B10~ ~23 14 Y2=2B,08+44,73~-46,12X2 0,25 V enacbah je y2 pomožni cas obdelave v emin (1/100min). Drugi znaki so isti kot v prejšnjih enac­bah. 5.1.3 Cas obdelave s procesorjem KP-40 5.1.3 The Time of Machining by means of the KP-Processor Cas obdelave (y) je vsota cistega in pomožnega casa obdelave. Zanj veljajo vse ugotovitve, ki sem jih navedel v prejš­njih dveh poglavjih, ko sem obravnaval cisti in pomožni cas obdelave. Na diagramu 7 so prikazani casi obde­lave za razlicna secišca v odvisnosti od razlicnih kazalcev. Iz teh diagramov lahko povzamemo: 1. casi obdelave se precej razlikujejo po delovišcih. Najmanjše so razlike, ce je ka­zalec dolžina debla. Velike pa, ce je kazalec prsni premer (X1) ali debeljad (X4) debla. 2. Vrstni red secišc je enak pri kazalcih, kjer so kazalci mere dreves (X1, X2, X3). Nekoliko se vrstni red spremeni, ce je kazalec število kosov ali število žagov. Vrstni red je enak kot na diagramih št. 6. Obdelava vitkejših dreves je daljša. 3. Vse krivulje se zacenjajo precej vi­soko na ordinati. Regresijske krivulje imajo sorazmerno velike konstantna clene, kar sem že obrazložil pri obravnavi pomožnih casov obdelave. V nadaljevanju prikazujem regresijske enacbe casov obdelave in korelacijske koe­ficienta s posameznimi kazalci. Prikazane enacbe so povprecje vseh se­cišc. Preracunana so na delovni cas. To je narejeno tako, da smo koeficienta regresij­skih krivulj povecali za dodatni cas (F = 1,7786). Tako nam spodnje enacbe že dajejo delovni cas za obdelavo drevesa ali dela drevesa (min/deblo). Enacba delovnega casa za obdelavo drevesa in delov drevesa Št. Enacba Korelacijski enacbe koeficient 16 17 18 T =0,4537 +0,0298X1 T =0,4649+0,0524X2 T =0,6864 +2,1464~-1,5481 x~ 0,47 0,56 0,54 19 T = 0,4722 +0,3247X~ 0,56 20 21 T =0,7634+0,0864X6 T = 0,3536 + 0,0135X1 + 0,0406X2 0,53 0,58 22 T =0,3360+0,Q147X1 +0,2536X5 0,60 23 T =0,3582+0,0227X1 +0,1752Xo 0,60 24 25 26 T =0,5217 +0,6249)4 +0,2264X5 T = 0,6193 + 0,9165X4 + 0,1526>C,; T = o,5309 + o,5522)4 + o,0361 x2 0,60 0,61 0,58 27 T =0,3322+0,0173X1 +0,1368X5+ 28 +0,1064:<, T =0,5492+0,7198)4 + 0,1113Xs+ 0,61 +0,1024:<, 0,61 Gozd V 53, 1995 125 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Diagram 7: cas obdelave debla po secišcih v odvisnosti od raznih kazalcev a) od prsnega premera to the breast-height diameter 166 y 216 96 86 76 66 58 48 38 1 1 1 1 1 18 12 14 16 18 28 22 24 26 188 y c) od debeljadi to the trunkwood ca in 96 86 78 68 56 46 38 +-----+-----+-----~--~ 6 6. 1 8.2 8. 3 8. 4 Iz pregleda enacb vidimo, da je najmanj zanesljiv kazalec prsni premer drevesa ali premer debla drevesa (X1) . Drugi samo­stojni kazalci: x2 = dolžina debla in dela debla, x4 = debeljad drevesa ali dela drevesa, X5 =število iz drevesa ali dela drevesa izdelanih kosov in X6 = število žagov v enacbah 17-20 so približno enako zanesljivi. Vsak pojasni 28-31% variance obdelovalnih casov. Ce v regresijo vkljucimo dva kazalca (enacbe 21-26), pojasnimo nekoliko vec variance obdelovalnih casov, od 34-31%). 126 Gozd V 53, 1995 Diagram 7: Trunk machining time according to cutting p/aces in relation to various indices 58 b) od dolžine debla Y1 to the trunk length Clii n 46 36 11 povpr. 25 $11 28~~~­ 1 .J.B • 25 je X2 -• 6+---~~---+--~--+---+-~ s b B 9 18 11 12 d) od števila žagov to the number of saw cuts 188 y 21~216 98 Clii n 88 ZSj~· 78 ~~-11 68 58 .. 3X6 -štev. žagov 4 881+----+--~----~--+---~ 1 1 1.5 z.s 3 3. s Vkljucevanje tretjega kazalca prakticno ne prispeva k pojasnitvi variance. Vidimo, da cas obdelave precej variira okoli povprecij . Vzrok za to je zlasti v pomožnih casih obdelave, kar smo že poja­snili. Navedeno velja tako za cela drevesa kot za dele dreves, saj tudi ce obravnavamo samo cela drevesa, ni korelacija, razen pri prsnem premeru, nic boljša. N~ diagrarriu prikazujem primerjavo ob­delovalnega casa za drevesa, dele dreves in skupno za drevesa in dele dreves. Na diagramu vidimo, da narašca cas obdelave premosorazmerno z merami drevesa in številom ·kosov oziroma žagov. Le z debe- - Proucevanje ·dela s procesorjem KP-40 Diagrama:· Delovni cas -+-+-+-+---+--+--+----l 5. 5 c) od 'telesni ne sortimentov debeljadi to the cubature of trunkwood's assortments T !GB Min/kup Tol 14B IZB lB !BB BB GB 4B z S!1 -oJ B+-~-+-+--+-+-~-+~~ Z 4 G B lB !Z 14 16 lB ZB ZZ Z4 Enacbe za racunanje delovnega casa za kup dreves št. Enacba enacbe 52 Tt;up 0,11 +5,9028Sd 53 Tkup=3,63+0,6195SK 54 Tt;up=13,94+3,9218SM 55 Tt;up= 7,60+0,1628Sd2 + 0,3956SK Tabelirani casovni normativi so prikazani v prilogi. Graficno pa so casovne vrednosti prikazane na diagramu 1 O. Na diagramu vidimo, da delovni casi narašcajo premosorazmerno z velikostjo Diagram 1 o: Working time (T) for pile machining and the units in relation to a pile's size in various indices b) od števila izdelanih kosov to the number of pieces made T 1.5 !GB 1r:dnlkup Tk ~ain/kos 14B 1.3 IZB !BB 1.1 BB B. 9 GB lB B. 1 ZB Sk -k011 B +--+--+--+-+-t--+---t---+--1 B. 5 lB GB BB !BB IZB 14B !GB !BB ZBB d) od vsote premerov in števila kosov to the sum of diameters and the number of pieces Sl2BB !lB HB Sd B-1--+---+--+----t--~-+ z B lB 12 kupa. Ce pa case preracunamo za 1 enoto (m premerov, 1 m3 ali 1 kos) izdelanih sortimentov, pa vidimo, da se delovni cas za 1 enoto izdelkov znižuje z velikostjo kupa. Ta ugotovitev se ne ujema popolnoma z ugotovitvijo v zvezi med casi zastojev in velikostjo kupa. Ugotovitev, da se cas obdelave za 1 m3 sortimentov znižuje z velikostjo kupa, je sicer logicna. V našem primeru pa jo je treba jemati nekoliko previdno zaradi razlic­nih interakcij, ki jih do sedaj nisem opisal. GozdV 53, 1995 131 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 Gre namrec za to, da so bila v vecjih kupih debelejša drevesa. Zato je pri vecjih kupih skrajševala cas obdelave 1 m3 sortimentov tudi vecja debelina drevja. 5.3 Zastoji pri obdelavi 5.3 Delays in Machining Pri našem proucevanju smo ugotovili, da pri obdelavi dreves delavec in stroj porabita 12,4% casa za odpravljanje raznih zastojev pri delu, ki nastajajo zaradi položaja (v kupu), oblike ali vejnatosti obdelovanca. Teh zastojev nismo posebej obdelovali, vendar bistveno vplivajo na ucinek dela. Najpogostejši vzroki zastojev so nasled­ nji: 1. Položaj drevesa v kupu. Obdelovanec je predalec in ga delavec z dvigalom ne doseže. Drevesa v kupu niso lepo zložena. Ležijo drugo prek drugega, so prekrižana in vpeta. Delavec tako ne more drevo izvleci iz kupa ali pa ga izv lece s preprije­manjem. V takih primerih traja delo z dviga­lom veliko dlje -tudi prek 100%. 2. Nepravilna oblika drevesa. Gre za zakrivljenost, dva vrha ali za svecnike (krivo izrasel vrh, kjer je bil enkrat odlomljen). Taki primeri zelo otežijo delo procesorja in ga primerno podaljšajo. 3. Vejnatost drevesa. Ta se javlja lahko v obliki predebelih ali pregostih vej. Prego­ste veje nastajajo kot posledica gostih ven­cev (majhne razdalje med venci) ali veli­kega števila vej v vencih. Zastoje povzro­cajo veje, debelejše od 3 -4 cm, ali pa gosti venci, kjer je razdalja med njimi manjša od 25 -30 cm (BERHARD 1982). Suhe veje so trše in prej zaustavijo stroj. 4. Prelomljena ali nalomljena drevesa. Nastaja vec kosov in žagov. Odvreci mora tudi poškodovani del. 5. Nastavitev merjenja. Stroj meri dol­žine sortimentov od prvega žaga (celje nja) naprej. Zato ga mora izvesti. Zaradi vejnatosti tega vcas ih ne more. Zato mora najprej del drevesa oklestiti (1 ,5-2 m) in se nato vrniti na zacetek . Ta zastoj podvoji cas obdelave. Rešitev zastoja je v tem, da sekac prej oklesti vsako drevo (ali njegov del) na debelejšem koncu v dolžini 1,5 m -2m). 132 GozdV 53, 1995 Pogostnost teh zastojev in njihovo traja­nje smo snemali. Zabeležili smo 358 zasto­jev v trajanju od O, 1 O min. do prek 4 min. Zastoj je nastopil pri vsakem cetrtem obde­lovancu. V primerjavi s cistim casom obde­lave je casa zastojev 58 %, oziroma ga je skoraj 36 % od pomožnega casa obdelave. V glavnem casu obdelave je 18% zasto­jev. Zaradi zastojev se cas obdelave po­veca za 22 %. Avtorja BERNHARD (1982) in BERNHARD in WENTER (1984) ugotav­ljala, da nastopajo zastoji pri delu z dviga­lom na okoli 15% (4-26 %} obdelovancev, pri delu procesorja pa 20 -25% (12 ­36 %) obdelovancih. V naši raziskavi je povprecen cas obde­lave na obdelovalcu brez zastojev 0,56 min., zastoj pri obdelovancu, kjer je ta nastopil, pa 0,49 min. ali 88% cistega in pomožnega casa obdelave. Vse gornje številke kažejo pomen zasto­jev. Z dobro organizacijo dela jih lahko veliko izlocimo . Sem spada pravilno zlaga­nje in poravnavanje v kupe ob cesti. Avorja BERNHARD in WENTER (1982 in 1984} priporocala , naj bi sekac z motorno žago odžagal debele veje in dvojne vrhove. Vpra­šanje pa je, kaj narediti s krivinami. Tu izgubimo pri delu sekaca, pri spravilu in pri delu procesorja, ko mora prijeti dva kosa. Zna biti, da bi bila ta izguba vecja od zastoja pri obdelavi. Podrobnejša obdelava zastojev pri delu presega okvir tega dela. Zato jo bomo izvedli drugod. Povzetek Spomladi leta 1989 smo na Gozdarstvu Vitanje (Gozdno gospodarstvo Celje) s casovn imi snema­nji proucevali delo s strojem za obvejevanje in krojenje (procesorjem) KP-40. Procesor je monti­ran na kamionu Magirus 190 z ustrezno nadgrad­njo (izdelek UV-a iz Postojne) in na dvigalu Javornik 9. Stroj je delal v revirju Rakovec. Obdeloval je drevje iz redcenj v smrekovih sestojih na nadmor­ski višini okoli 11 OO m. Proucevali smo po posebni melodiki. Sestavili smo ustrezne snemalne liste. Snemala sta dva snemalca. S stat isticno obdelavo podatkov snemanj smo ugotavljali vplive posameznih dejavnikov, kot so: dimenzije drevesa, dimenzije sortimentov, znacil­nosti drevesa, velikosti kupov ipd. na delovne Proucevanje dela s procesorjem KP-40 ucinke. Loceno smo obdelali vplive in medseboj­nme zveze, ce je bila primerjalna kolicina (enota mere) posamezno drevo, in loceno, ce je bila primerjalna kolicina kup. Proucevanje nam je omogocilo naslednje naj­pomembnejše ugotovitve: 1. Delovni cas je sorazmerno ugodno izkoriš­cen. Ce ne štejemo glavnega odmora, je produk­tivnega casa, ki je tudi obratovalni cas, 75%. Zastojev zaradi delavca je 8%, zaradi stroja pa 17%. Tu je vštet tudi pripravljalno zakljucni cas. Delež efektivnega casa je 63%. Od tega je 20% ciste obdelave, ko s procesorjem obvejujejo ali prežagujejo, 32% je pomožnih opravil, kjer gre v bistvu za prijemanje dreves, premikanje in odla­ganje sortimentov. 11% delovnega casa (ali 18% glavnega produktivnega casa) so zastoji pri obde­lavi. 2. Cisti casi obdelave posameznega drevesa so v tesni korelacij] z dimenzijami drevesa ozi­roma s številom iz drevesa izdelanih sortimentov ali s številom žagov. Najboljši kazalec cistega casa obdelave je dolžina debla (R = 84), zelo dober in ustrezen je tudi prsni premer drevesa (R = 0,77). 3. Pomožni cas obdelave drevesa in delov drevesa, ki je vsota cistega in pomožnega casa obdelave, je v dobri korelaciji z dimenzijami dre­ves oz. delov dreves. Korelacijski koeficienti so okoli R = 0,55 do R = 0,60. Korelacija je veliko boljša, ce upoštevamo kombinacije kazalcev, in sicer prsni premer in število kosov oziroma prsni pr~mer in število žagov. Cas obdelave se razlikuje po posameznih seci­šcih. Obdelava vitkejših dreves je daljša. Za prakticno rabo kazalca delovnih ucinkov obdelave drevesa so kot samostojni kazalci upo­rabni: dolžina debel, število iz drevesa izdelanih kosov oziroma število žagov. Natancnejša je raba dveh kazalcev. Najprimernejša je kombinacija prsnega premera in števila iz debla izdelanih kosov ali volumna debla in števila kosov. 5. cas za obdelavo kupa ali cas za obdelavo 1 m3 sortimentov je v zelo tesni (prakticno funkcij­ski) zvezi z znacilnostmi kupa. Na cas obdelave 1 m3 sortimentov najbolj vpliva povprecni prsni premer v kupu (R = 0,96) oziroma njihova debe­ljad (R = 0,97). Ce pa upoštevamo tudi zastoje pri obdelavi, so korelacije med povprecji kazalcev in casom za 1 m3 sortimentov veliko ohlapnejše (R = 70) kot korelacije med velikostjo kupa (vsoto premerov, število kosov in volumnom kupa) ter casom obdelave kupa. 6. Delovni cas obdelave 1 m3 sortimentov se zelo hitro znižuje z rastjo velikosti drevesa ali povprecja v kupu. Tako traja obdelava 1m3 sorti­mentov z »debelih« kupov okoli 3 minute. V kupih z drobnejši mi drevesci (prsni prmer do 1 O cm) pa traja obdelava 10-15 minut!m3. Temu ustrezajo dnevni ucinki 30 -35m3/dan pri drobnejših dre­vescih in 150-170 m3/dan pri debelejšem lesu. Cas za izdelavo 1 kupa je v veliki meri odvisen od velikosti kupa. 7. Zastoji pri obdelavi trajajo uro na dan (1/8 delovnega casa). Nastajajo zaradi položaja dre­ves v kupu -nacina zlaganja, nepravilne oblike debla -lahko se izlocijo z rocnim prežagovanjem dreves, vejnatosti drevesa-predebele ali prego­ste veje-in prelomljenih ali nadlomljenih dreves. Del teh zastojev nastaja zaradi narave dela. Velik del zastojev pa je s smotrno metodo dela in primerno disciplino pri delu možno izlociti. 8. Izdelani so bili delovni normativi za delo s procesorjem KP-40. Na voljo so pri avtorju. WORK STUDIES WITH THE KP-40 PROCESSOR Summary ln the spring 1989 time studies were used in the investigations regarding the work pertormed by means of the KP-40 machine for branching and bucking (processor). The processor is moun­ted on the Magi rus 190 truck, with the adequate extra equipment (produced by LIV Postojna) and on the Javornik 9 crane. The machine was used in the Rakovec forest district. It machined the trees from thinnings in Norway spruce stands at an altitude of about 1100m. A special methodology was applied and special work sampling sheets were prepared. The time study was carried out by two persons. By means of statistical processing of time studies' data, the influences of individual factors, like tree dimensions, assortment dimensions, tree characteristics, pile sizes and the like on work pertormance were established. Separate proces­sing was carried out regarding the influences and correlations if the comparative unit was represen­ted by an individual tree and separately if it was represented by a pile. The following main results are the consequence of the study: 1. The utilization of working time is relatively good. Without the main break, productive time, which is also at the same time operation time, amounts to 75%. Delays due to workers total 8% and due to machine 17%. This also includes the preparation and conclusion time. The share of the effective time is 63%. 20% thereof represent pure machining, performing branching or tran­sverse cutting with the processor, 32% auxiliary jobs-grabbing of trees, moving and laying down of assortments. 11,5% of working time (or 18% of the main productive time) are represented by delays in machining. 2. Pure times of the machining of an individual tree are in close correlation with tree dimensions or the number of assortments made from a tree or the number of saw cuts. The best index of the pure machining time is the length of a trunk (R = 0,84), while the breast- Gozd V 53, 1995 133 Proucevanje dela s procesorjem KP-40 height diameter of a tree (R = 0,77) is very good and suitable too. 3. Auxiliary times of the machining of trees and their parts evidence loose correlation between tree dimensions. Correlation coefficients only amount to about R = 0,23. 4. The time of the machining of a tree and of its parts, which is a sum of the pure time and auxiliary machining time, evidences high correla­tion with tree dimensions or tree parts. Correlation coefficients total about R = 0,55 to R = 0,60. Cor­relation is much higher if index combinations are !aken into consideration, i.e. breast-height diame­ter and the number of pieces or the breast-height diameter and the number of saw cuts. Machining time differs drom one cutting place to another. The machining of thinner trees takes up more time. ln practical use regarding the index of work performance in tree machining the following inde­pendent indices are applicable: trunk length, the number of pieces made from a tree or the number of saw cuts. The application of two indices is more accurate. A combination of the breast-height and the number of the pieces made from a trunk or the volume of a trunk and the number of pieces is the most appropriate one. 5. The time required for the machining of a pile or the time for the machining of 1 m3 of assor­tments is in very close (functional) correlation with the characteristics of a pile. The machining time of 1 m3 of assortments is mostly influenced by the average breast-height diameter in a pile (R = 0,96) or its trunkwood (R = 0,97). lf the delays in the machining are !aken into considera­tion, the correlations between the average values of indices and the time for 1 m3 of assortments are much looser (R = 70) than the correlations between the pile size (diameter sum, the number of pieces and the volume of a pile) and the time of the machining of a pile (R = 0,95) are. 6. Machining working time of 1 m3 of assor­tments quickly decreases with the increase of the tree height or the average in a pile. Thus, the machining of 1 m3 of assortments of "thick" piles lasts about 3 minutes. ln the piles of thinner trees (breast-height diameter to 1 O cm) the machining lasts 10-15 minutes/m3. This corresponds to a daily performance of 30-35 m3/day with Ih in trees and 150-170m3/day with trees of greater diame­ter. The time required for the preparation of 1 pile highly depends on the size of a pile. 7. Delays in the machining take up one hour a day (1 /8 of the working time). They occur due to the position of trees in a pile -the way of stacking, irregular forms of trunks -they can be eliminated by means of the manual sawing through of trees, the branchiness of a tree -too thick or too thin branches and broken or partly broken trees. Part of the delays occur due to work's nature. A great deal of delays, however, can be eliminated by means of an appropriate work method and suitable discipline at work. 8. Work norms for working by KP-40 processor have been made. They are on disposal at author. LITERATURA 1. Bernhard, A. 1982: Arbeitstechnische und betriebswirtschaftliche Untersuchungen beim Schwachholzprozessor Stenab 35, AFZ Wien 93 (1982) s. 151. 2. Bernhard, A., Wenter, W. 1984: Arbeitstec­hnische und ergonomische Studien beim Eisatz des Schwachholzprozessor MN 400, AFZ Wien 95 (1984) s. 329. 3. Hafner, F. 1982: Steyr-Forstmaschinen­Parade, AFZ Wien 93/1982. 4. Trzesniowski, A., 1987.: Forsttechnik der Zukunft, Osterreichische Forsz. 1987 s. 17. 5. N. N. Walderprobte Steyr-Kranprozessoren, AFZ Wien 97 ( 1986) s. 318. 134 GozdV 53, 1995 GDK: 907.2+(497.12) Turizem, rekreacija in gozd na krasu Tourism, Recreation and Forest in the Karst Živan VESELIC, Tone LESNIK* Izvlecek Veselic, ž., Lesnik, T.: Turizem, rekreacija in gozd na krasu. Gozdarski vestnik, št. 3/1995. V slovenšcini, cit. nt. 10. Prispevek govori o turizmu in rekreaciji na splošno ter o motivih za turizem in rekreacijo v gozdu. Navedene so temeljne usmeritve za razvoj obeh dejavnoti v gozdu ter podrobnejše usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v gozdovih sloven­skega kraškega sveta. Kljucne besede: turizem, rekreacija, kras, fun­kcije gozdov, raba gozdov UVOD INTRODUCTION Zaradi povecevanja produktivnosti dela ostaja delovnim ljudem vse vec casa za turizem in rekreacijo. Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost, lju­dje vse vec casa posvecajo tudi bolj ali manj aktivni rekreaciji. Vedno pogosteje zahajajo tudi v gozdove, kar od gozdarjev zahteva, da prisluhnejo turisticnemu in re­kreativnemu utripu in s svojo strokovnostjo prispevajo k usmerjanju takšne turisticne in rekreativna rabe gozdov, ki bi pomenila sprejemljiv kompromis med željami ljudi po obeh dejavnostih ter zagotavljanjem vseh drugih vlog gozdov in gozdnega prostora. V prispevku se ukvarjava predvsem z usmerjanjem razlicnih rab gozda in goz­dnega prostora, med katerimi je tudi raba obojega v turisticne in rekreativna namene. Samo obliko sodelovanja gozdarjev pri ne­posrednem izvajanju turisticnih in rekreativ­nih dejavnosti sva pri tem pustila ob strani. Tako kot doslej bomo gozdarji tudi v prihod­nje zainteresirani za sodelovanje pri vseh dejavnostih v gozdovih, ki jim bo glavni ali * Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., T. L., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, 61000 Ljub­ljana, Vecna pot 2, SLO Synopsis Veselic, ž., Lesnik, T. Tourism, Recreation and Forest in the Karst. Gozdarski vestnik, No. 3/ 1995. ln Slovene, lit. quot. 10. The article talks of tourism and recreation in general as well as of the motives for tourism and recreation in the forest. Basic guidelines as to the development of both activities in the forest and more detailed ones for the development oftourism and recreation in the forests of the Slovenian karst area are sta ted. Key words: tourism, recreation, karst, forest functions, forest utilization. pa spremljajoc motiv spoznavanje gozda in življenja v njem ter osvešcanje javnosti o vlogah gozdov ter potrebi po njihovem va­rovanju. Zaradi kratkega delovanja Zavoda za gozdove Slovenije (šele od 1. maja 1994) ter velikih organizacijskih sprememb v slovenskem gozdarstvu v celoti pa bi v tem trenutku verjetno tudi težko v podrob­nosti dorekli vse možne oblike sodelovanja gozdarjev pri neposrednem izvajanju turi­sticne in rekreativne dejavnosti. 2 O TURIZMU IN REKREACIJI 2 ON TOURISM AND RECREATION Turizem in rekreacija sta razlicni dejavno­sti, ki na nekoliko razlicen nacin pa vendar podobno obremenjujeta prostor. Z rekrea­cijo naj bi se clovek telesno in duševno sprostil in okrepil, pri turizmu pa gre za potovanja in zacasno bivanje v tujih krajih zaradi oddiha ... , kar naj bi po nekaterih navedbah celo trajalo vsaj 24 ur. V vsakem primeru gre pri rekreaciji za nabiranje novih moci bližje domu, pretežno v krajevnih ali obmocnih okvirih, pri turizmu pa za potova­nja ljudi v bolj oddaljene kraje. Glede obremenitve prostora se turizem in rekreacija pomembno razlikujeta v tem, da je turisticni tok ljudi praviloma usmerjen Gozd V 53, 1995 135 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu k posameznim zanimivejšim tockam ali pre­delom, pri iskanju primerne (zelo raznolike) rekreacije pa se ljudje bolj enakomerno, ceprav seveda še zdalec ne enakomerno, razpršijo po njihovemu domu bližnjih prede­lih. V odnosu do okolja je primerno pri obeh obnoviti nekaj že znanih dejstev. 2.1 Turizem 2.1 Tourism O odnosu med turizmom in okoljem je v zadnjih letih po svetu organiziranih zelo veliko strokovnih srecanj in posvetovanj. Med njima je ozka zveza -ni turizma brez primernega okolja, velikokrat so prav na­ravne zanimivosti cilj turistov. Kako zlasti v takšnih primerih okolje ohraniti, da ne po­stane žrtev turizma? To je vprašanje, ki intenzivno zaposluje turisticne in naravo­varstvene delavce. Problem je še posebej perec, kjer je glavna odlika nekega okolja v njegovi prvobitni ohranjenosti in naravno­sli -tudi ali predvsem zaradi neobljudeno­sti. V strokovnih krogih sta se ob obravnavah te problematike uveljavila dva termina: "traj­nostni turizem" in "ekoturizem". V novinar­skih zapisih je veckrat zaslediti tudi pojem "mehki turizem". V zvezi z zagotavljanjem trajnostnega razvoja turizma v naravnem okolju govorimo o pojmu "nosilne zmogljivo­sti" okolja oziroma ekosistema za turistic no obremenitev. Pojem ekoturizma je ožji od pojma trajnostnega turizma. Po definiciji IUCN (Mednarodna zveza za zavarovanje narave) gre v primeru ekoturizma za "seg­ment turizma, ki v kljucuje potovanje v sora­zmerno ohranjenem naravnem okolju z na­menom opazovanja, študija in uživanja po­krajine in njenega rastlinskega in žival­skega sveta kot tudi kulturnih znaci lnosti tega okolja" (Cerovsky 1992). Lahko ugotavljamo veliko podobnost med konceptoma sodobnega gozdarstva, ki temelji na sonaravnosti, vecname n skosti in trajnosti vseh vlog gozda, ter trajnos­tnega turizma. 136 Gozd V 53, 1995 2.2 Rekreacija 2.2 Recreation Pri rekreaciji je še pomembneje kot pri turizmu dejavnosti deliti glede na to, ali je gozd sestavni del vsebine neke dejavnosti oziroma motiv zanjo ali pa samo okolje te dejavnosti, ki bi jo lahko ljudje naceloma opravljali tudi zunaj gozda -cep rav seveda ne gre zanemariti pozitivnega fiziološkega ucinka gozdnega okolja. Neprimerno pa je k rekreaciji v gozdu šteti dejavnosti, ki se jim mora gozd šele umakniti, da se lahko razvijejo, kot je na primer smucanje (Anko 1990). 3 TURIZEM IN REKREACIJA V GOZDU 3 TOURISM AND RECREATION IN THE FOREST Poglejmo odgovore na vprašanje, kateri motivi vodijo ljudi, da si izberejo za rekrea­cijo gozdno okolje. Bernard Stritih (1990) ugotavlja: -C lovek v gozdu lahko še najde okolje, ki je najbolj podobno okolju, v katerem se je zacel njegov prazgodovinski razvoj. -V gozdu se clovek približa preprostosti svoje biti. -Gozd je posebno ugoden ambient ne le za oddih in sprostitev, ampak tudi za globlja doživetja. Pirnat {1990) podrobneje razclenjuje de­javnike fizicnega in psihicnega ugodja, ki ga ljudje doživljajo v gozdu. Med dejavniki f iz icnega ugodja navaja izravnano mikrokli­mo, cistej ši zrak, manjši hrup ter možnost telesnega razgibavanja in nabiranja goz­dnih sadežev, med dejavniki psihicnega ugodja pa stik s prvobitnimi prvinami nara­ve, simbolno iskanje virov življenja, zadovo­ljevanje atavistic nih nagonov (lov, nabiralni­štvo), odsotnost u bijaj ocega tempa civiliza­cije in estetsko ugodje. Podobno razmišljajo o motivih, ki vodijo ljudi na rekreacijo v gozd tudi nemški avtorji {Tavcar 1990), posebej pa poudarjajo obcu ­tek osebne svobode, saj je po njihovem mnenju za mnoge ljudi gozd edini kraj, kjer se lahko pocutijo svobodne, nenadzoro­vane in neopazovane. Turizem, rekreacija in gozd na Krasu Ceprav je Valvasor menil, da gozd ne pristoji cloveku, in ceprav se vecina ljudi v skrivnostnem in tujem okolju obsežnejših gozdov pocuti nelagodno, si od vsakda­njega nemirnega življenja preobremenjeni ljudje vse pogosteje prav v gozdu poišcejo poslednjo oazo miru. Tako za turizem kot za rekreacijo v gozdu oziroma gozdnem prostoru (prostoru, ki je ekološko ali funkcionalno povezan z go­zdom) velja, da sta tu, da obstajata in da bo pritisk ljudi na gozd vse vecji, tudi zaradi novih oblik rekreacij kot posledice novih tehnicnih sredstev (npr. gorska kolesa) ter izpopolnjenih sredstev za orientacijo v pro­storu (karte, tehnicna sredstva). V Sloveniji lahko vecji obisk gozda in gozdnega pro­stora pricakujemo tudi zaradi objektivno zmanjšanih možnosti za obmorski turizem v primerjavi s prejšnjimi razmerami. 4 USKLAJEVANJE RAZLICNIH RAB GOZDA IN GOZDNEGA PROSTORA TER TEMELJNE USMERITVE ZA RAZVOJ TURIZMA IN REKREACIJE V GOZDU 4 BRINGING INTO LINE VARIOUS FOREST FUNCTIONS AND FOREST SPACE AND THE BASIC TENDENCIES REGARDING THE DEVELOPMENT OF TOURISM AND RECREATION IN THE FOREST Gozd pa seveda ni namenjen samo turi­zmu in rekreaciji, ampak ima še številne druge vloge. Zakon o gozdovih govori o ekoloških, socialnih (sem spadata tudi turi­sticna in rekreativna vloga) in proizvodnih vlogah gozda. Poleg alpskega sveta so na obcutljivem kraškem svetu, kjer brez goz­dne vegetacije rastišca hitro degradirajo, degradira pa tudi vsa krajina, še posebej pomembne ekološke vloge, predvsem va­rovanje (gozdnih) zemljišc. Turisticna in rekreacijska vloga gozda sta pogosto prijazni gozdarjem, ker se go­zdarji z njuno pomocjo uspešno zbližamo z javnostjo, javnost prek njiju spoznava gozd in njegov pomen, kar je vse v prid boljšemu ravnanju ljudi z gozdom in vso naravo, torej gozdarjem v pomoc, življenje samega gozdnega ekosistema pa turizem in rekreacija vselej molita in sta neprijazna tudi do vecine drugih vlog gozdov (npr. do ohranjanja virov pitne vode, zagotavljanja miru gozdnim živalim, ki so pomembne za vzdrževanje biološkega ravnotežja tudi zu­naj gozda, idr.). še posebej motec je, oziroma bi bil, zelo množicen turizem v predelih, kjer želimo zaradi živali ohraniti popolno naravnost živ­ljenjskih razmer, torej tudi "gozdni" mir. Nekatere oblike turizma oziroma rekreacije so za gozd v vsakem primeru neprimerne (npr. dirke s terenskimi avtomobili in motorji po gozdnih cestah, vlakah in brezpotjih). Takšne oblike rekreacije je treba organizi­rati na posebej pripravljenih poligonih, lahko delno tudi v gozdnem predelu, ce ga zavestno žrtvujemo tem namenom. V tak­šnih predelih je gozdno drevje seveda zgolj kulisa in ne gradnik gozdnega ekosistema. Zlasti pri takšnih oblikah rekreacije je treba pomisliti tudi na lastništvo oziroma pri nas na dejstvo, da je velika vecina sloven­skih gozdov zasebnih (pred denacionaliza­cijo 65 %, po njej 75-80 %). Naš Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93) sicer dovo­ljuje v zasebnem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam ter v skladu s predpisi cebelarjenje, lov in rekreativno na­biranje plodov, zelnatih rastlin, gob in pro­stoživecih živali (5. clen), zato tudi država prispeva k stroškom gospodarjenja z go­zdom in k vzdrževanju gozdnih cest, vendar bi utegnilo priti do konfliktov, ce bi obisko­valci gozdov z neodgovornim ravnanjem povzrocali škodo na sestojih ali rastišcih. Kdor usmerja ljudi v gozd in gozdni prostor, mora zato posvetiti ustrezno pozor­nost tudi njihovemu osvešcanju, da jih pou­ci, kaj je primerno gozdnemu okolju in kaj ni. Naloga gozdarjev je, da, upoštevajoc tudi spoznanja drugih strok, cim bolje spo­znamo vloge gozdov v posameznih prede­lih -dolocimo poudarjenost posameznih funkcij gozdov v njih -in s poznavanjem obcutljivosti in ranljivosti gozdnih združb in njihovih rastišc usmerjamo ne le razvoj gozdov in izkorišcanje njihovih proizvodnih potencialov, ampak uživanje vseh njihovih dobrin, torej tudi turizma in rekreacije v gozdu in gozdnem prostoru. GozdV 53, 1995 137 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu V ta namen prostor najceloviteje obrav­navamo in razcleni mo ob izdelavi 1 O-letnih gozdnogospodarskih nacrtov oziroma ob izdelavi njihovih prostorskih delov, ki bodo imeli zn acaj prostorskoureditvenih aktov in bodo tudi sprejemani po postopku spreje­manja teh aktov. Ker je Zakon o urejanju prostora in graditvi (naslov osnutka) še v sprejemanju, ti postopki pravno formalno še niso doreceni. Pri razmišljanju o pravilni in smotrni rabi prostora, in to vsega, ne le gozdnega, moramo razmišljati od velikega k majhne­mu, kar v prenesenem pomenu, primer­nemu vsebinski obravnavi prostora, pome­ni: od bistvenega k manj bistvenemu (fakul­tativnemu) oziroma od ekskluzivnega k splošnemu. Drugace povedano: izjemne vrednote v prostoru, ki edine lahko služijo nekemu namenu, je treba ohranjati predvsem za ta namen. Ne gre jih obremenjevati z rabami oziroma dejavnostmi, ki jih lahko izvajamo kjerkoli. Z vidika temeljne naloge (sodobne­ga) cloveka -ohranjati biološko pestrost in vse oblike življenja na našem planetu -imajo naravovarstveni cilji oziroma zagotav­ljanje obojega prednost pred zagotavlja­njem materialnih dobrin. Na mnogih površinah pa je treba z ustre­zno mero subtilnosti med seboj usklajevati vec bolj ali manj enakovrednih rab prostora. Ob n acrtovanju razvoja turizma in rekrea­cije v gozdu in gozdnem prostoru moramo upoštevati tudi dejstvo, da sta z naravo gozda in vseh njegovih vlog usklajeni dejav­nosti lahko tudi pomemben dejavnik v raz­voju podeželja. 5 KRAŠKI SVET TER TURIZEM IN REKREACIJA V GOZDU 5 KARST AREA AND TOURISM AND RECREATION IN THE FOREST Kraški svet zavzema v Sloveniji 9.000 km2, kar je 44 % njene površine (Mihevc 1992-po P. Habi cu 1992). Odlikujejo ga karbonatne kamnine, iz katerih voda z raz­tapljanjem skozi tisoc letja oblikuje številne in zelo zn aci lne oblike kraškega površja in podzemlja. Velika prepustnost karbonatnih kamnin kraškega sveta ima za posledico odsotnost površinskih vod, neenakomerno preperevanje apnenca, ki tu zelo prevladu­je, pa veliko skalovitost površja. Razvoj tal poteka zlasti na kompaktnejših apnencih silno pocasi , saj je topljenje izredno poca­sen pedogenetski proces, netopnega ostanka pa je v teh kamninah praviloma zelo malo (manj kot 1 %). Vse navedeno poleg podnebja doloca osnovne pogoje za razvoj rastja in tudi opozarja na obcutlji vost kraškega sveta ter na težko in dolgotrajno popravilo ran, ki jih tu storimo rastju in vsej naravi. Zelo težko je v nekaj stavkih orisati goz­dno vegetacijo klimatsko in reliefno zelo raznolikega kraškega sveta v Sloveniji. V predgorskem pasu, predvsem v preddinar­skem svetu pa tudi v gorskem pasu mu dajejo z nacilen videz obsežni bukovi go­zdovi, gorski pas dinarskega krasa in pre­dalpskega sveta prekrivajo obsežni jelovo­bukovi gozdovi. Altimontanski pas tvorijo v Alpah mešani gozdovi bukve in smreke s primesjo macesna, v dinarskih gozdovih pa ta pas porašcajo (višinski) bukovi gozdovi, ki tod tudi oblikujejo zgornjo gozdno mejo. Razen na nizkem krasu, kjer so bili go­zdovi v preteklih stoletjih prakticno povsem izkrcen i , zdaj pa se postopno vracajo -zaradi uspešne sadnje c rn ega bora in na­ravnega zarašcanj a -so gozdovi na kra­škem svetu zaradi težje prehodnosti in pomanjkanja vode ter zato manjše naselje­nosti med najbolj ohranjenimi pri nas. Ko govorimo o turizmu in rekreaciji v gozdovih slovenskega kraškega sveta, mo­ramo razmišljati po prej predstavljenem vzorcu -od ekskluzivnega k splošnemu. Ne glede na nekatere že objavljene bolj zapletene delitve gozdov po primernosti v turisticne in rekreativna namene (Jeršic · 1990, Pirnat 1990, žonta 1990), bi lahko na osnovi takšnega razmišljanja v pogledu turisticn e in rekreativna vloge pregledno razclen ili kraške gozdove predvsem v tri skupine. 5.1 Obsežni gozdovi visokega krasa 5.1 Vas! Forests of the High Karst Ti gozdovi so zaradi nenaseljenosti in ekološke cistosti v slovenskem prostoru 138 Gozd V 53, 1995 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu posebna vrednota, tako v krajinskem in ekološkem pogledu (ohranjeno rastje in živalski svet) kot zaradi njihove Vloge pri zagotavljanju zdrave pitne vode. Tu mislimo na primer na vecji del gozdov Triglavskega narodnega parka, na gozdove Trnovske planote, Nanosa in Hrušice, Javornikov in Snežnika, Kocevskega Roga in druge. Omenjene ekološke vloge lahko v Sloveniji opravljajo samo ti gozdovi, na vsem kra­škem svetu pa samo ta obmocja zagotav­ljajo odtok resnicno zdrave vode v kraško podzemlje. Vse te gozdove moramo, ne glede na posebno zašcito manjših predelov znotraj njih zaradi posebnih navarovarstve­nih razlogov, cim bolj varovati v celoti, da ostanejo po sestavi rastja in živalskega sveta cim bolj naravni, poleg tega pa jih z vsemi sredstvi varovati pred onesnaževa­ njem. Razen turizma in rekreacije, ki bi jima bil motiv tak ohranjen gozd, bi morali v obmocju gozdov z navedenimi kvalitetami in vlogami vse oblike turizma in rekreacije omejevati. še posebej strogi režimi za obi­skovanje bi morali biti v izlocenih t. i. mirnih conah in razlicnih rezervatih. V zvezi s temi gozdovi in njihovimi tako poudarjenimi vlogami ne moremo mimo vprašanja t. i. lovskega turizma, ki poteka prek površine vseh gozdov in moti življenje gozda, ne le z navzocnostjo lovcev, ampak tudi z neposrednim poseganjem (z odstre­lom) v populacije divjih živali. Ce uravnava­nje populacij divjih živali z odstrelom sledi strokovno ustrezno dolocenim usmeritvam, moramo to poseganje v gospodarskih go­zdovih dopustiti, podobno kot strokovno poseganje v gozdove s secnjo, navzocnost lovcev pa zelo malo obremenjuje gozdove, znatno manj kot jih obremenjujemo z vsemi gozdnogospodarskimi opravili. Omenjeni gozdovi imajo tudi zelo po­membno proizvodno vlogo, saj tod prevla­dujejo za rast gozdnega drevja ugodna rastišca, vendar gozdnogojitveni ukrepi, ki na sonaraven nacin zagotavljajo trajno iz­ polnjevanje te vloge gozda, v celoti zago­tavljajo varovanje virov ciste pitne vode. Posebna previdnost pa je pri izpolnjevanju proizvodne vloge teh gozdov seveda po­trebna ob uporabi gozdne mehanizacije. 5.2 Primestni gozdovi 5.2 Suburban Forests Primestne gozdove zaradi bližine naselij obišce najvec ljudi in jih rekreacija najbolj obremenjuje. Nekatere od teh gozdov bi bilo primerno posebej opremiti za posame­zne oblike rekreacije, pac skladno z interesi ljudi in njihovimi potrebami po rekreaciji. Priporocljivo bi bilo, ce bi primestne gozdo­ve, še posebej tiste, ki bi jih bilo treba v rekreativna namene v vecji meri dodatno opremiti, v primeru, da so v zasebni lasti, lokalne skupnosti odkupile in se tako izog­nile morebitnim zapletom z lastniki gozdov. V to skupino gozdov lahko štejemo tudi gozdove v neposredni bližini pomembnejših turisticnih tock. V teh primerih gre za pou­darjeno turisticno vlogo. Kako globoko v gozd dopustiti povecan vpliv ljudi, ki obiš­cejo doloceno turisticno tocko, je odvisno predvsem od narave in vlog gozdov, ki jo obdajajo. V primeru poudarjena navarovar­stvene vloge želimo vpliv ljudi v gozd in gozdni prostor omejiti, v primeru, ko turi­sticna tocka leži v manj obcutljivem goz­dnem okolju, pa bomo morda z gozdovi v okolici turisticne tocke ravnali podobno kot s primestnimi gozdovi. 5.3 Vsi drugi gozdovi in gozdici 5.3 All the other Forests and Groves Sem sva uvrstila gozdove, ki pri ohranja­ nju naše naravne dedišcine (v širšem smi­ slu) sicer nimajo tolikšnega pomena kot obsežni strnjeni in nenaseljeni gozdni kom­pleksi, opravljajo pa v krajini pomembne vloge, še posebej v tem, da kot zadnji ostanek naravnejšega sveta pomagajo vzdrževati ravnotežje vsemu spremenje­ nemu v krajini -zaradi zazidava, gradnje infrastrukturnih objektov, kmetijstva in dru­gih rab. ce jih ne onesnažimo z divjimi odlagališci smeti, in to se resnicno ne bi vec smelo dogajati, gotovo veliko prispe­vajo tudi k cistosti kraških vodnih virov, saj je vse kraško podzemlje zelo povezano in zbira vodo od vsepovsod (P. Habic i99i). Tudi ti gozdovi opravljajo doloceno re­kreativno vlogo, ki pa ni tako izražena, da bi zahtevala posebne prilagoditve gospo­darjenja z gozdovi. V nasprotju z gozdovi GozdV 53, 1995 139 Turizem, rekreacija in gozd na Krasu v osrcju obsežnih gozdov visokega krasa njihova obcasna prevelika obljudenost (npr. zaradi gobarjenja, nabiranja drugih gozdnih sadežev) tudi ne moti prevec. Po Zakonu o gozdovih gozdarji usmer­jamo razvoj gozdov in gozdnega prostora, dolocamo najvišjo možno stopnjo izkorišca­nja gozdov ter pogoje za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove. Primerno bi bilo, da bi se oblike množicnejšega turizma in rekreacije ter oblike obojega, ki bi utegnile motiti gozdni ekosistem ali fun­kcije gozdov, dolocile za poseg v prostor in bi zanje moral organizator pridobiti sogla­sje Zavoda za gozdove Slovenije. To bi poenostavilo prizadevanja za usklajevanje vseh rab gozdov in gozdnega prostora. VIRI 1. Anko, B. 1990. Rekreacija, turizem, gozdar­stvo. (Zbornik seminarja Rekreacijska vloga go­zda), Ljubljana, s. 15-24 2. Cerovsky, J. 1992. Tourism, Environment .and Education -a Global View. (Conf. proc. Educating for Sustainable Tourism), Ljubljana, s. 13-16 3. Habic, P. 1991. Kraški izviri Unice in njihovo zaledje. (Zbornik Posveta o varovanju pitne vode na Krasu), Postojna. 4. Jeršic, M. 1990. Sodobni rekreacijski motivi kot dejavnik preobrazbe pokrajine. (Zbornik semi­narja Rekreacijska vloga gozda), Ljubljana, s. 92-106 5. Mihevc, A. 1992. Cave Tourism and the Problems of the Cave Protection in Slovenia. (Conf. proc. Educating for Sustainable Tourism), s. 11 3-116 6. Pirnat, J. 1990. Izhodišca za vrednotenje rekreacijske vloge gozda. (Zbornik seminarja Re­kreacijska vloga gozda), Ljubljana, s. 146-154 7. Stritih, B. 1990. Doživljajske in vedenjske komponente rekreacije v gozdu. (Zbornik semi­narja RekreacijskaVlOga gozda), Ljubljana, s. 70-82 8. Tavcar, M. 1990. Rekreacija v gozdu-most do javnosti. (Zbornik seminarja Rekreacijska vloga ,.90zda), Ljubljana, s. 140-145 9. Zonta, l. 1990. Normativizem in tehnicna komponenta rekreacije v gozdu. (Zbornik semi­narja Rekreacijska vloga gozda), Ljubljana, s. 34-56 1 O. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/ 1993) Surove rastišcne razmere so svojstven car kraškega gozda (foto: Elizabeta Habic) GDK: 907.2:904:(497.12.05 Snežniška-Javorniški masiv) Turizem v snežniško-javorniških gozdovih Tourism in the Forest of fhe Snežnik and Javorniki Elizabeta HABic• Izvlecek Habic, E.: Turizem v snežniško-javorniških go­zdovih. Gozdarski vestnik št. 3/1995. V slovenšci­ni. V prispevku je predstavljeno snežniško-javorni­ško obmocje, kjer se razprostira prek 40.000 ha velik nenaseljen kompleks gozdov ter opisano današnje stanje izrabe tega obmocja v turisticne in rekreativne namene. Opisane so možnosti za razvoj obeh dejavnosti na tem obmocju ter vloga in naloge gozdarjev pri njunem razvoju. Kljucne besede: turizem, rekreacija, kras, fun­kcije gozdov, raba gozdov. Spominjam se dogodka iz študijskih let. ko nas je profesor popeljal na ekskurzijo v globino snežniških gozdov. V ranem jutru smo z avtobusom rinili po ozkih gozdnih cestah in kar na lepem nam je pripeljal naproti osebni avto s francosko registracijo, v njem pa štirje popolnoma izgubljeni in hudo prestrašeni Francozi. Kdo ve, kako dolgo so že tavali po labirintu gozdnih cest pod Snežnikom. Z obrazov jim je bilo brati olajšanje, da so koncno naleteli na ''živo dušo'; ki jim lahko pokaže pot iz gozdov v obljudene kraje. Bili so rešeni. 1 PREDSTAVITEV OBMOCJA THE PRESENTATION OF THE REGION Osrednji del postojnskega gozdnogospo­darskega obmocja je gorski hrbet Javorni­kov in Snežnika. Od Postojnskih vrat, naj­zložnejšega prehoda iz osrednje Slovenije proti morju, se v dinarski smeri SZ-JV razpotegne do najvišjega vrha, Snežnika (1796 m) in naprej, cez hrvaško mejo v * E. H., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9,SLO Synopsis Habic, E.: Tourism in the Forest of the Snežnik and Javorniki. Gozdarski vestnik No. 3/1995. ln Slovene. The topic of the article is the presentation of the Sneznik-Javorniki region, where there is an over 40 000 ha large, uninhabited forest area, as well as of the present state regarding the utiliza­tion of the region for touristic and recreation purposes. The possibilities of the development of both activities in this reg ion and the role and tasks of foresters in the development thereot are descri­bed. Key words: tourism, recreation, karst, forest functions, forest utilization. Gorski kotar. Visokokraške planote, porasle s strnjenimi gozdovi, so brez površinsko tekocih voda. Te lahko srecamo šele na obrobju kraških polj ob vznožju masiva, ko iz številnih kraških izvirov privrejo iz pod­zemlja. Znacilna kraška polja, ki obdajajo gorski masiv na vzhodnem in zahodnem obrobju, ter številne kraške pojave pove­zuje reka sedmerih imen (Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Unica, Pivka in Ljublja­nica). Prostrani snežniška-javorniški gozdovi so s površino prek 40.000 ha eden najvecjih strnjenih, nenaseljenih kompleksov v Evro­pi. Slabih 60% površine, predvsem v osred­njem, najvišjem predelu, je v državni lasti (tocnega podatka ni mogoce dobiti, ker denacionalizacija še ni koncana). Preostala površina je razdrobljena na manj kot hektar velike parcele nekaj tisoc lastnikov. Vecino obmocja porašcajo rastišcno zelo pestri jelovo-bukovi dinarski gozdovi, saj se zaradi razgibanega reliefa, razlik v naravi apnencev, razlicne globine tal in drugih naravnih dejavnikov rastišca mozaicne pre­ pletajo. Z višino jelovo-bukovi sestoji preha­jajo v visokogorske bukove gozdove, ti pa v subalpinske bukove gozdove, ki med 1500 in 1600 m nadm. v. dosežejo zgornjo GozdV53,1995 141 Turizem v snežni~ko·javorniških gozdovih gozdno mejo. Nad njo se vzpenja le bota­n icno izredno zanimiv vrh Snežnika, obdan z vencem temnozelenega ruševja. Relativno dobro ohranjeni in strnjeni na­ravni gozdovi so domovanje številnih žival­skih vrst, med katerimi ne manjkajo niti medved, volk, ris, divja macka ter druge vrste divjadi in številne ogrožene in redke vrste ptic. Razen nekaj sto hektarov gozdnih rezer­vatov in varovalnih gozdov na ekstremnih rastišcih, na katerih ne gospodarimo, imajo snežniška-javorniški gozdovi izrazit lesno­proizvodni pomen. Pomembni so tudi za­radi zagotavljanja zdrave pitne vode prebi­valcem na njihovem obrobju. Druge ekolo­ške (varovalne, biotopska, klimatske) in socialne funkcije (zašci tna, rekreacijska, turisticna, poucna, raziskovalna, obram­bna, estetska, varovanje naravne in kul­turne dedišcine) so poudarjena le na posa­meznih mestih, predvsem v okolici naravnih znamenitosti. 2 TURIZEM V SNEŽNIŠKO­ JAVORNIŠKIH GOZDOVIH DANES 2 TOURISM IN THE FORESTS OF THE SNEŽNIK AND THE JAVORNIK! TODA V Postojna je zaradi Postojnske jame eden v svetu najbolj znanih slovenskih turisticnih krajev. V njeni bližini pa je na obrobju snežniška-javorniškega masiva in v njego­vem osrednjem delu še cela vrsta naravnih in kulturnih zanimivosti, privlacni h za turiste in izletnike. Naj navedem le najpomembnej­še: Kalic -smucarski center, ki "oživi" le, kadar je narava radodarna s snegom ali vsaj z daljšimi obdobji mrzlega vremena, ko je možno delati umeten sneg. Gozdovi so se umaknili smucišcem in infrastruktur­nim objektom. Planinsko polje s Planinsko jamo in Unico -kot "idealen" (ker je nebranjen) kraj za piknike v naravi ga obiskujejo predvsem izletniki, doživetje popestri obisk Planinske jame, najštevilnejši pa so tu ribici , saj je Unica ena najkvalitetnejših ribolovnih rek v Sloveniji. Gozd, ki obdaja polje, je le kulisa kulturne krajine. 142 GozdV 53, 1995 Rakov Škocjan -zbirka enkratnih kraških pojavov je zanimiva predvsem za skupine šolarjev iz vse Slovenije in udeležence drugih ekskurzij. številni so tudi izletniki -neredko se zgodi, da v poletnih vikendih tako rekoc zmanjka primernih(?) prostorov za piknik. Po dolini je speljana naravo­slovna ucna pot, ki predstavlja gozdove in razlicne kraške pojave. Za obiskovalce ucne poti je gozd, poleg kraških pojavov, osnovna vsebina in hkrati motiv njihovega obiska, za ostale pa le prijeten kraj za posvecanje drugim dejavnostim. Cerkniško jezero -izjemna naravna zna­menitost, privlacna za izletnike in turiste, ribice in ornitologe. Gozd se na zahodni strani spušca tako rekoc v jezero, vendar zaradi znacilne strme obale skorajda ni obiskan. Grad Snežnik -kulturni spomenik v le­pem naravnem okolju, tocka, kjer se usta­vijo prakticno vsi izletniki in turisti, ki obiš­cejo ta odmaknjeni predel naše dežele. Gozd je kulisa, ustvarja prijeten ambient. Mašun -slikoviti lazi sredi gozdov in staro lovsko, kasneje tudi delavsko nasta­nišce. Kraj za izletnike, vse bolj tudi za domace in tuje turiste (predvsem iz obmor­skih krajev), ki išcejo mir, svežino in odmak­njenost od hitecega vsakdana. Gozd je tu lahko osnovna vsebina in hkrati motiv njiho­vega obiska, za izletnike pa je predvsem tvorec prijetnega ambienta. Svišcaki -naselje pocitniških hišic, ki se je bolj ali manj nenadzorovano razrasle in se še širi, smucišce in najpogostejše izho­dišce za vzpon na Snežnik. Za vecino dejavnosti je gozd tu le velika, slabo bra­njena površina. Snežnik -najvišji in najprivlacnejši vrh. V vseh letnih casih se nanj vzpenjajo pla­ninci in izletniki. Gozd je okolje, skozi kate­rega pelje pot na vrh. Na obširnem obmocju snežniško-javorni­ških gozdov potekajo tudi številne druge dejavnosti, ki uporabljajo gozd kot privlacno okolje, ne pa tudi kot vsebino, npr. pohod­ništvo, gorsko kolesarjenje, motociklizem in reli po gozdnih ·cestah ter podobno. Posledica tega je škoda v naravnem okolju, ki se izraža na razlicne , bolj ali manj razpo­ Turizem v snežniško·javorniških gozdovih znavne nacine (poškodovane ceste in poti, uniceni objekti v gozdu in signalizacija, vnašanje nemira v gozd, številna divja ku­rišca, odpadki, onesnaženje gozdov ... ). Zaradi razsežnosti prostora in odsotnosti, neorganiziranosti in zakonske nemoci "nad­ zorne" (gozdarske?) službe je te dejavnosti skorajda nemogoce spremljati, nadzorovati in preprecevati. Pri naštevanju turisticnih dejavnosti v naših gozdovih ne smemo pozabiti lov­skega turizma. V gojitvenem lovišcu Jelen ima že dolgoletno tradicijo. Uveljavljen je sistem prodaje lova v paketu. Osnova tega sistema je en lovski gost v enem revirju, ki vnaprej odkupi doloceno število jelenov in srnjakov po enotni, dovolj visoki ceni. Placa tudi spremstvo na lovu z nastanitvijo, zato pa ima prednostno pravico do vstopa v lovišce prek cele lovske sezone. Ker visok stalež rastlinojede divjadi povzroca v go­zdovih veliko škodo in mocno zavira, ce že ne onemogoca naravno pomlajevanje, si gozdarji in lovci prizadevamo, da bi rastlin­sko in živalsko komponento ekosistema uravnotežili. To pomeni zniževanje staleža divjadi, za lovski turizem pa zmanjševanje dohodka. 3 MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA V GOZDOVIH SO, VENDAR OMEJENE 3 THERE EXIST POSSIBILITIES AS TO THE DEVELOPMENT OF TOURISM IN FORESTS YET THEY ARE LIMITED Prostrani snežniška-javorniški gozdovi in njihovo obrobje ponujajo s svojo pestrostjo in izjemnimi naravnimi danostmi precejšnje možnosti za razvoj primernih oblik turizma. Pri tem se moramo zavedati, da bo treba skrbno izbrati take oblike turisticne dejavno­sti, ki okolja, v katerem se bodo razvijale, ne bodo hkrati tudi unicevale. Zato so neprimerne vse tiste oblike turizma, ki zah­tevajo, da se jim gozd umakne, zaradi katerih bi morali gozd izkrciti. Neprimerne so tudi dejavnosti, ki v naravno okolje vnašajo nemir. Nesprejemljiv je torej vsakr­šen avtomobilizem, motociklizem ali upo­raba drugih vrst hrupnih strojev in naprav. Prav tako povecuje nemir in s tem posredno povzroca škodo predvsem številnim žival­skim vrstam vsakršna oblika množicnega turizma. ln kaj potem sploh ostane? Izletniški turizem, ki ponuja razlicne oblike spoznavanja narave, izjemnih narav­ nih pojavov ter naravnih in kulturnih zname­nitosti, ali pa okolju prijazne oblike rekrea­cije, kot so pohodništvo, gorsko kolesarje­nje, orientacijski tek, jahanje, lokostrelstvo in podobno. Predvsem pa naj bi v gozdovih razvijali tiste oblike turizma, ki jim gozd daje vsebino: lov, fotolov ter strokovni turizem. Zlasti za razvoj slednjega so visokokraški dinarski gozdovi, kot naravni laboratoriji, izjemno zanimivi, saj je paleta odprtih vpra­šanj pestra, tako da snovi za preucevanje še zlepa ne bo zmanjkalo. Poleg omejitev, ki jih narekuje narava sama, je treba omeniti tudi omejitve, ki izhajajo iz naše družbe. Zacnemo lahko kar z lastništvom. Res je vecji delež snežniško­javorniških gozdov v državni lasti, res pa je tudi, da so nižji, najlaže dostopni predeli, ki prav tako dajejo precejšna možnosti za razvoj turizma v gozdovih, zasebni. To pa pomeni veliko težav pri uveljavljanju idej in izpeljavi turisticnih, infrastrukturnih in drugih projektov. V kratkem pricakujemo sprejem zakono­daje z razlicnih podrocij (zakon o naravi, zakon o lovstvu, zakon o turisticni dejavno­sti), ki bo prav gotovo odlocilno vplivala na nadaljnji razvoj turizma v gozdovih. Morda še ni prepozno za morebitne dodatke in popravke. 4 VLOGA GOZDARSTVA PRI USMERJANJU IN IZVAJANJU TURIZMA IN REKREACIJE V GOZDNEM PROSTORU 4 THE ROLE OF FORESTRY IN THE DIRECTING AND EXERCISING OF TOURISM AND RECREATION IN lHE FORST SPACE 1. Zavod za gozdove Slovenije je odgo­ voren za celovito in strokovno usmerjanje razvoja vseh slovenskih gozdov. 2. Kakovost turizma v gozdovih ni mo­goce razvijati brez tesnega sodelovanja gozdarstva in turisticne dejavnosti. GozdV 53, 1995 143 Turizem v snežniško-javomiških gozdovih Iz teh dveh trditev že izhajajo številne naloge, ki cakajo gozdarje, da bi v gozd vnesli vec reda tudi na tem podrocju in kolikor je mogoce omilili škode, ki nastajajo zaradi neurejenih razmer_ Za zacetek bo treba uskladiti merila in ovrednotiti celoten gozdni prostor v pogledu turisticne vloge_ Izlociti je treba posamezna obmocja , namenjena razlicnim turisticnim dejavnostim, oz_ zavarovana obmocja, npr. mirne cone za divjad ali zaradi drugih vzrokov. To je mogoce narediti le s poglob­ljenimi študijami in analizami, z upošteva­njem tujih izkušenj in interdisciplinarnim sodelovanjem. Na osnovi dobljenih rezultatov bo treba gozdove primerno opremiti: gozdne pro­metnice s smerokazi in markacijami, ciljne tocke pa z opremo za obiskovalce. Primerni smerokazi so lahko gozdu tudi v okras -delo Janeza Sedeja, dipl. inž. gozd. (foto : Elizabeta Ha bic) Turisticne programe in pakete bi morali skupaj pripravljati turisticni delavci in go­zdarji, saj je pri tem potrebno znanje obojih. Na ustrezen nacin bo treba urediti tudi trženje, kar bo še posebej težavno v zaseb­nih gozdovih. Srecujemo se tudi s kadrovskimi in orga­nizacijskimi težavami znotraj gozdarstva ter seveda s financnimi problemi, cesar pa na tem mestu ne bomo podrobneje razcle­njevali. Naši gozdovi so lepi. Zato in zaradi vsega, kar nosijo in varujejo v sebi, so vredni, da jih na primeren nacin predsta­vimo ljudem. Le ce jih bomo poznali, jih bomo znali spoštovati in varovati in le tako bodo lahko trajno opravljali vse splošnoko­ristne naloge, ki jih od njih pricakujemo . Rakov Škocjan -biser slovenskega kraškega sveta. Mali naravni most. (foto: Elizabeta Habic) GDK: 907.2+(497.12.06) Turizem in gozd na Kocevskem Tourism and the Forest in the Region of Kocevje Anton PRELESNIK• Izvlecek Prelesnik, A.: Turizem in gozd na Kocevskem. Gozdarski vestnik št. 3/1995. V slovenšcini. V prispevku so opisane znacilnosti današnje turisticne dejavnosti v kocevskih gozdovih ter prikazane možnosti in omejitve za razvoj turizma v tem prostoru. Navedeni so nekateri konkretni predlogi za njegov razvoj ter možnosti vkljuceva­nja gozdarjev pri razvoju in izvajanju turisticne dejavnosti v gozdovih Kocevske. Kljucne besede: turizem, rekreacija, funkcije gozdov, raba gozdov. SPLOŠNE UGOTOVITVE GENERALSTATEMENTS 1. Turist se v gozdu ne znajde in najvec­krat ne obcuti njegove enkratnosti. Izjema so Je redki ljubitelji, ki se na obisk gozda pripravijo = vnaprej pouce in zato lahko gozd proucujejo. Iz te ugotovitve sledi, da je za predstavitev gozda potreben nekdo, ki ga pozna. Ali je to poleg gozdarja še kdo? Široko znanje o naravi gozda ima Je gozdar, oni drugi se lahko Je nauci razlage na posameznih tockah turisticnega izleta. Problem je v tem, ker turisticno vodenje ni dejavnost zaposlenih v Zavodu za gozdove Slovenije. 2. To ugotovitev dokazuje dejstvo, da se danes zelo malo ljudi -turistov napoti v gozd, kljub temu da za to ni nobene ome­jitve. Velika vecina Slovencev gozda še ne mara, ker o njem premalo ve in ga tudi ne obcuti kot ohranjeno naravo. Zelo lepo se to opazi pri obisku pragozdov-kjer obisko­ valci v veliki vecini ne zacutijo neokrnjene narave. Tudi med tujci je razlika -Nemci, * Spec. A. P., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje, 61330 Kocevje, Rožna ul. 39, SLO Synopsis Prelesnik, A.: Tourism and the Forest in the Reg ion of Kocevje. Gozdarski vestnik No. 3/1995. ln Slovene. The article gives the description of the charac­teristics of the prese nt tourist activity in the forests of Kocevje and the presentation of the possibilities and limitations regarding the development of tourism in the reg ion mentioned. There are some concrete suggestions proposed regarding its de­velopment as well as the possible participation of foresters in the development and implementing of tourist activities in the forests of Kocevje. Key words: tourism, recreation, forest fun­ctions, forest utilization. Avstrici, Švicarji gozd drugace obcutijo kot Francozi. Gre za splošno kulturo narodov in tukaj Slovenci ne stojimo visoko. 3. Odpiranje gozdov, jam in redkih rastišc rastlin prinaša s seboj dodatne težave. Redka favna in flora sta izpostavljeni in omogoceno je njeno ropanje. Nevarni so tako znanstveniki kot zbiralci in na to mo­ramo biti pripravljeni. Vprašanje je, kako zavarovati naše naravno bogastvo? Samo z nedorecena zakonodajo, brez ustreznega nadzora bomo doživeli enak neuspeh, kot smo ga pri prepovedi nabiranja gob. V naši, še anarholiberalni družbi, so potrebni trši prijemi za zavarovanje narave kot v starih demokracijah. Nekdo je dal takšno primer­javo: v naših razmerah lahko av1o ustavi le na cesto zavaljena skala -v urejenih raz­ merah zadošca prometni znak. 4. Množicni turizem je v gozdovih možen le omejeno in na vnaprej dobro pripravljenih obmocjih, vendar zanj še nismo zreli. Vca­sih zadošca Je nekajurna vožnja av1obusa skozi gozd s krajšimi razlagami, kar pa je zopet povezano z vodenjem. Kakovosten in gozdu prijazen je lahko le turizem manj­ših skupin in posameznikov. 5. V obcini Kocevje ni turisticne agencije in tudi ne usmerjevalca turizma. Vse, kar Gozd V 53, 1995, 145 Turizem in gozd na Kocevskem se dogaja na tem podrocju, se dogaja "ad hoc" -najveckrat na škodo ugleda Kocev­ske. Gozdarji nismo poklicani, da bi vodili turisticno politiko obcine , pomagamo pa vedno, kadar nas zaprosijo za pomoc. Sklep Naštete probleme lahko rešimo le z us­trezno terensko službo = nadzorom. Na Kocevskem bi lahko organizirala nadzor in vodenje le uprava Kocevskega naravnega parka. Bistveno pa bi bilo sodelovanje s turisticnimi agencijami. KONKRETNE AKCIJE V GOZDOVIH KOCEVSKE CONCRETE ACTIONS IN THE FORESTS OF KOCEVJE Že desetletje in vec gozdarji organiziramo propa­gandne akcije, ki imajo namen približati gozd mladini in odraslim. Seveda to ni turizem, vendar nam ta dejavnost omogoca oblikovati izhodišca za turisticno dejavnost v gozdovih Kocevske. Za turizem v drugih delih Kocevske gozdarji nismo kompetentni dajati mnenje. Pri obravnavanju bomo skušali biti cim bolj konkret­ni, da bi se pokazala morebitna uporabnost naših akcij za turisticno ponudbo Kocevske. 1. Hotel Valentin in motel Jasnica omogocata biva­nje okoli 120 gostom. Zasedenost obeh objektov je skromna, ker ni poskrbljeno za turis ticno infrastrukturo. Z manjšim vlaganjem bi lahko pritegnili obiskovalce, ki bi v bližini in daljni okolici Kocevja -v naravi in kulturni dedi šcini-našli dovolj zanimivosti. Gozd sega v neposredno bližino Kocevja , zato ni težko pripraviti primerno turisticno ponudbo. 2. Gozda~i smo že uredili Roško pešpot, ki popot­nika tri dni vodi skozi gozdove Roga -vmes je omogoceno bivanje v gozdnih kocah. Ker ni propagan­de, je obisk te poti skromen. Nacrtujemo še dve podobni poti in izdajo vodnika po Roški poti. Vprašanje je, kje dobiti sredstva, ker to pac ni dejavnost, ki jo je pripravljen financirati Zavod za gozdove Slovenije oziroma Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov. Vsa dobra volja se ustavi pri pomanjkanju denarja. Ne­dvomno je to sedaj najbolj primerna, takoj izvedljiva in najcenejša vrsta turizma, prijaznega gozdu. Zaradi fizicnih naporov pa to nikoli ne bo množicen turizem, ampak bo prihranjen za izbrance. 3. Pri strokovnih ekskurzijah, ki prihajajo na Kocev­sko, gre za neke vrste "strokovni turizem". Tujci 146 Gozd V 53, 1995 pridejo k nam na ogled, ki je bolj ali manj strokoven, veckrat tudi prenoce · in naroce hrano. Pogosto je v program vkljucen obisk trgovine z suho rabo v Ribnici in lon ca rja v Prigorici. ce je le možno, goste sprej­memo že kje na obrobju, tako da c im vec izvedo o krajih pred Kocevsko. Marsikdo se po takšni ekskurziji še vrne na Kocevsko sam, z družino ali s sodelavci. S turisticno ponudbo bi se takšna strokovna ekskurzija obogatila -sedaj ostaja le v domeni gozdarjev. 4. Letošnja zima je ponovno pokazala, kako neizko­rišcena je Kocevska. Sneg na planotah o mogoca cudovite pohode na smuceh , ki bi lahko bili vecdnevni ali samo enodnevni (bivanje v Kocevj u ?) . Za to dejavnost so potrebni le organizato~i -sneg in koce za bivanje so v gozdovih. Edine smucine ostajajo sedaj za gozdarji, ki se podajajo na zasnežene gozdne ceste. 5. Turis ticna ponudba so tudi gozdne ucn e poti, namenjene izobraževanju, ki pa pritegnejo tiste, ki jih zanima narava. Na njih vodenje ni potrebno, ker nas vodijo "vodniki" -knjižice. Z dodatno gostinsko po­nudbo lahko takšna gozdna u cna pot pomeni koristno turisticno tocko zlasti za enodnevne turiste in družin­ske izlete. 6. Vsako leto sprejmemo in vadimo po gozdovih vec kot 1.500 ucencev in dijakov. Ta prva seznanitev z gozdom pri marsikom pusti sledove, tako da se še vrne v naravo Kocevske . Torej je to naložba, ki se že sedaj obrestuje. K nam pripeljejo ucence uc itelj i, ki so bili kot dijaki v naših gozdovih. Pri tem delu je nujna kontinuiteta, ki pomeni vsakoletno narašcanje števila obiskovalcev v naših gozdovih. 7. Zeleni turizem je v naših razmerah malo znan pojem gozdu prijaznega turizma. Kocevski gozdovi skrivajo množico vecjih in manjših gozdnih koc. Z manjšimi vlaganji je te koce možno urediti za krajše bivanje ljudi, ki si žele miru in narave. Sedaj so vse te koce malo izkorišcene, ceprav jih je velika vecina dana v najem. Lahko bi pomenile svojevrstno tu risticno ponudbo za domace in tuje ljubitelje gozda, ki žele gozd spoznavati prek bivanja v njem. Za izkorišcenje teh koc je treba: 1. najti lastnika, ·2. poiskati denar za obnovo in nujno opremo, 3. najti turisticno agencijo, ki bi bila voljna z njimi tržiti (idealna bi bila tudi v tem primeru bodoca uprava Kocevskega naravnega parka). Namesto da bi koce v kocevskih gozdovih že danes služile tej za gozd najbolj prijazni obliki turizma, so razen izjem le neznansko breme, ki ga nihce noce prevzeti nase. GDK: 228.81+907.2:(497.12.06 Rajhenavski Rog) Kako predstaviti pragozd How to introduce a Virgin· Forest Tomaž HARTMAN* Izvlecek Hartman, T.: Kako predstaviti pragozd. Gozdar­ski vestnik št. 3/1995. V slovenšcini. V prispevku je prikazan nacin, kako javnosti predstaviti znacilnosti pragozdov in vendar obva­rovati dragocene pragozdne ostanke pred mote­cim vplivom množicnega obiskovanja. Rešitev zahtevne naloge je prikazana na konkretnem primeru pragozdnega rezervata Rajhenavski Rog na Kocevskem. Kljucne besede: turizem, pragozd, javnost. VAROVATI All PREDSTAVITI-ZAKAJ? TO PROTECT OR TO PRESENT-WHY? Mogocna gozdna pogorja Kocevske so še pred stoletjem samevala kot neprehoden pragozd. Nacrtno gozdarjenje nam je ohra­nilo mogocne sonaravne gozdove in nekaj "nedotaknjenih" pragozdov, ki pa zaradi onesnaženega zraka, kislega dežja, prešte­vilcne divjadi in obiskovalcev po kriticni strokovni definiciji zaslužijo le ime: gozd s pragozdnim znacajem. In vendar-tako (ne)vajene modernega okolja nas stik s pradavnin o, notranji mir ali pa samo nenavadnost mogocnih trhležev vedno znova ocara in prevzame. Prvobit­nost in drugacnost ter clovekov intimni odnos do življenja, cesto nedojemljiv, nera­zložljiv ... opravicujejo ime: pragozd. Redek in ogrožen, a prav zato tako dragocen, je naš pragozd naravni spomenik in dedišci­na, ki jo s spoštovanjem varujemo. Prago­zda torej ne obisku jemo!? Toda -naloženo znanje, oprema rezer­vata in pripravljenost gozdarjev so vse bolj odpirali vrata v pragozd. Radovednim razi­skovalcem, ki so z barvo in številkami * T. H., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje, 61330 Kocevje, Rožna ul. 39, SLO Synopsis Hartman, T.: How to introduce a Virgin Forest. Gozdarski vestnik No. 3/1995. ln Slovene. The article presents the method how to make the public acquainted with the characteristics of virgin forests and at the same time protect the precious rests of virgin forests from the disturbing influence of mass visits. The solution of the demanding task is offered on the concrete exam­ple of the Rajhenavski Rog forest reserve in the Kocevje region. Key words: tourism, virgin forest, public. "okrasili" kar precej pragozdnih dreves, so sledili zelo razlicni obiski: strokovne in šol­ske ekskurzije, seminarji in pragozdne okrogle mize, fotografi, casopis in televizija. Dober glas, ki je segel v deveto vas je pripeljal tudi prve turiste, saj so ogled pra­gozdov (kljub opozorilom gozdarjev) ponu­dile vse novopecene tu(isticne agencije na Kocevskem. Pragozd torej obiskuje mo?! VAROVATI IN PREDSTAVITI-KAKO? TO PROTECT AND TO PRESENT-HOW? Nasprotje med varovati in predstaviti vse­ kakor ni navidezno. Skušajmo ga preseci z razclenitvijo nekaterih vlog in omejitev, ki jih danes "nalagamo" pragozdu; in ne poza­bimo: vec glav-vec ve. -Naravna dedišcina: zakonsko varova­ nje z varstvenimi režimi in dovoljenimi izje­ mami (Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine ter gozdarstvo). Obisk pragoz­dnega rezervata je praviloma voden. -Razis~ovalno delo: obvezno prijav­ljeno pri BF -gozdarstvo in Zavodu za gozdove Slovenije; cim manj naj vpliva na ekosistem. -Vzgojno-poucna vloga: pragozd je pri­ložnost za našo "zeleno politiko", srecanja z mladino, strokovno javnostjo, umetniki, GozdV 53, 1995 147 Kako predstaviti pragozd popotniki . . . in tudi z radovedni mi turisti. Razgledani strokovno-poljudni besedi daje mogocna naravna scena še posebno moc in preblisk za snovanje novih idej. -Strokovne ekskurzije: omejene na delu pragozda, množicnejše le ob meji rezervata s stalnim predstavitvenim stojišcem. Ostale ekskurzije omejene le na predstavitveno stojišce ob meji pragozda ter opremljen zašcitni pas. -Turizem: le za nekaj objektov; omejen izkljucno na razširjen, opremljen, "aranži­ran" zašcitni pas rezervata. Steze do pra­gozdnega rezervata niso oznacene; redke posameznike, ki sami poišcejo pragozd, informativna tabla opozori na izjemnost za­varovanega predela in vedenje v rezervatu. -Posebnosti : se upoštevajo za vsak pragozd posebej (npr. casovna omejitev obiska v casu gnezdenja redke ptice ... ). Ob vse bolj nujnem varovanju pragozda smo obiske -z redkimi izjemami -omejili na obmejni pas; razširili in oznacili pa smo varovalni pas, ki postaja "pragozd za obi­skovalce". Drugacna duhovna, estetska razsežnost mirno vecnega pragozda pa je morda v premislek in poudarek Cloveku , majhnemu in spoštljivemu med stoletnimi orjaki prama­tere Narave. Zato je pravi odgovor: varovati in pred­staviti; pa tudi spoštovati, raziskati, razume­ti, posnemati, razširiti ... Pragozd ni in je tu zaradi nas. RAJHENAVSKI ROG-"NOV" PRAGOZD THE RAJHENAVSKI ROG-A "NEW" VIRGIN FOREST -Pragozd Rajhenavski Rog bo s 150 in vecmetrskim razširjenim zašc itnim pasom del zaokroženega osrednjega predela na Rogu, ki je s kulturno-pricevalno-zgodovinsko {Roška ža­ga), naravno dedišcino (pragozd) in ostalo opremo {dostopi, tabori. .. ) ena osrednjih "aku­punkturnih" tock bodocega Kocevskega narav­nega parka. -Pragozd bo kot naravni spomenik, boga­stvo živega, šola sožitja in preživetja ... predstav­ljen obiskovalcem le na mini pragozdni ucni poti v razširjenem zašcitnem pasu. -Dostopi ostanejo neoznaceni vse do aktivi­ranja nacrtovane celostne ponudbe na Rogu. Upoštevamo estetsko vlogo gozda ob cestah, vlakah, poteh ... -Pešpot bo pripeljala do vstopa v "novi" pragozd -razširjen zašcitni pas, kjer bo prva informativna tabla z imenom pragozd nega rezer­vata, opozorilom o posebnosti zašciten ega pre­dela, vedenju v rezervatu, traso pragozd ne ucne poti ... Tu bo lahko tudi spomin naravovarstve­nikom -morda v bele apnenceve skale s simbo­lom varovanja {roke in drevesa) vklesana imena: npr. Leopolda Hufnagla, Antona Šivica, Maksa Wraberja, Dušana Mlinška ... -Pragozdna ucna pot, oznacena s simbolom pragozdnega rezervata ali kamnitimi možici, se bo nadaljevala po "narejenem pragozdu" {sušica za vtis, zakriti panji nekdanjih secenj ... ). -Na posameznih predstavitvenih stoj išcih bodo v npr. aluminijaste plošce s sliko in besedo vgravirana sporocila "videnega" -od mikro-do makropogledov, talnega profila, korenin, padlih dreves in življenja v njih, starosti, pomena, delovanja .. . -Ob poti na meji z "gospodarskim" gozdom bo ucni amfiteater. -Pot se bo v ostrem loku le na enem mestu dotaknila pravega pragozda, s tablo bomo to povedali in z l icno leseno ograjo dodatno opom­nili na nevstopanje. -Slikovito opremljen vodnik, plakat. . . bo olajšal delo "akreditiranim" vodnikom-gozdar­jem; priponka, znacka, plakat, zloženka pa bodo za spomin obiskovalcem. -Na gozdni jasi, nedalec od urejenega par­kirnega prostora ob gozdni cesti, bodo hrastove klopi za oddih, malico in zakljucek ogleda. -Raziskovalni tabori, slikarska kolonija, pra­gozdne okrogle mize ... so možnost za zanimiva srecanja in predstavitev pragozda. -Malo pragozd no pot bo povezovala z Roško žago in Podstenami pohodniška pot po Rogu. To je priložnost za samotarje in intimnejši stik s pranaravo. Noben gozd ni nav(!den gozd, a pragozd je najbolj nenavaden gozd. Stoletna rasto­živost, patinasta vecnost, misticn ost, rado­živost . . . bodo s "strokovno" besedo na mali pragozdni poti le skromno dopolnjene. Kar naj ostane odmaknjen in skrivnosten -pragozd. 148 Gozd V 53, 1995 GDK: 907.2+(497.12 Kras) Turisticno vrednotenje slovenskega Krasa v luci gozdarstva Tourfst Evaluation of Slovenian Karst from the Aspect of Foresters Egon REBEC* / Izvlecek Rebec, E.: Turisticno vrednotenje slovenskega Krasa v luci gozdarstva. Gozdarski vestnik št. 3/1995. V slovenšcini. V prispevku je predstavljeno obmocje sloven­skega Krasa, opisano je današnje stanje izrabe tega obmocja v turisticne in rekreativna namene, navedene so možnosti in omejitve pri razvoju obeh dejavnosti na tem obmocju ter prikazane vloga in naloge gozdarjev pri razvoju turizma in rekreacije v gozdnem prostoru slovenskega Kra­ sa. Kljucne besede: turizem, rekreacija, funkcije gozdov, raba gozdov. SPLOŠEN OPIS KRASA A GENERAL DESCRIPTION OF THE KARST Kras z veliko zacetnico je pokrajina med Tržaškim zalivom, Doberdobsko planoto, Vipavsko dolino, Vremšcico, Brkini in Slav­niškim pogorjem. Je valovita planota, ki meri približno 500 km2, med 200 in 600 metri nadmorske višine in je izrazita na­ ravna enota ter v vseh pogledih ena najbolj samosvojih slovenskih pokrajin. Maticna kamenina je kredni apnenec, zato je kraški svet brez površinskih voda. Vode se pretakajo le v podzemlju in na obrobju. Prevladujoce oblike površja so suhe do­ line in obsežne ravnine, ki so razjedene s kraškimi vrtacami (dolinami), manjšimi uva­lami (doli) ter raznooblicnimi kraškimi kota­njami (dolinicami), med njimi pa so ostali holmi, brda in hribi. Tudi tla na površju so izredno zapletena, kar je rezultat malopo­vršinskega spreminjanja osnovnih pedoge­netskih dejavnikov: klime, maticnega subs­ * E. R., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana, 6621 O Sežana, Partizan­ ska 49, SLO Synopsis Rebec, E.: Tourist evaluation of Slovenian Karst from the aspect of Foresters. Gozdarski vestnik No. 3/1995. ln Slovene. The article describes the region of Slovenian Karst and the present state regarding the utiliza­tion of this region for tourist and recreation purpo­ses. The possibilities and limitations in the deve­lopment of both activities in this region are also stated and the role and tasks of foresters in the development of tourism and recreation in the forest space of Slovenian Karst are pointed out. Key words: tourism, recreation, forest fun­ctions, forest utilization trata, reliefa in organizmov. Razlocimo lahko tri glavne skupine tal, med katerimi se pojavljajo najrazlicnejši prehodi -talni tipi: rdece rjava tla (terra rossa), pokarbo­natna tla (terra fusca) in rendzine. Splet zelo pestrih ekoloških dejavnikov pogojuje tudi pestrost kraških rastišc. Pre­vladuje združba Seslerio autumnalis­Ostryetum, ki jo zaradi lokalnih ekoloških razmer kraškega površja lahko podrobneje razclenimo na nižje vegetacijske enote oz. subasociacije: -Seslerio autumnalis-Ostryetum pe­traeae s prevladujocim deležem gradna -Seslerio autumnalis-Ostryetum pubes­centis s prevladujocim deležem puhavca -Seslerio autumnalis-Ostryetum tipi­cum s prevladujocim deležem crnega gabra -Seslerio autumnalis-Ostryetum tere­ binthetosum pa je najtoplejša varianta. Na terri rossi se pojavlja še edafsko pogojena združba Querceto·Castanetum submediterraneum, ki je ohranjena le v obliki manjših sestojev, vseeno pa so ti najbolje ohranjeni av1ohtoni kraški gozdovi, tako po kvaliteti kot po obsegu. Omeniti je treba še številne nasade crnega bora, ki je za mnoge postal kar nekak zašcitni znak GozdV 53, 1995 149 Turisticno vrednotenje slovenskega ~asa v luci gozdarstva Krasa -imamo ga tudi v grbu nekdanje sežanske obcine -in drugih neavtohtonih drevesnih vrst: macesna, duglazije, rde­cega bora, lawsonove paciprese, grške jel­ke, španske jelke, rdecega hrasta, robinije, pajesena, velikega jesena, ki so prav tako posebnost Krasa. Združbe, bogate s travami, zelišci, grmovno podrastje, ki na Krasu prevladuje­jo, velik delež mladih gozdov in površin v zarašcanju, mozaicna prepletenost gozdnih in kmetijskih zemljišc, dajejo ugodne pre­hranske razmere za divjad, zlasti za parklja­sto divjad in divjega prašica. V nasprotnem primeru pa so se z zarašcanjem Krasa drasticno poslabšali pogoji za obstoj male divjadi. Prepelica je že povsem izginila, kotorna tudi, jerebico pa najdemo le še malokje. GOZDARSTVO IN TURIZEM FORESTRY AND TOURISM Po svetu Kras ni znan samo po izrednih hidrografskih in geomorfoloških pojavih in oblikah, ki so bili tu prvic opaženi in popisa­ni, prav tako odmeven je bil uspeh nacr­tnega pogozdovanja zaradi kmetijske de­javnosti ogolelih kraških površin. Pogozdo­vanja s crnim borom, v obdobju od konca prejšnjega stoletja do konca šestdesetih let, ter nadaljnje naravno zarašcanje kmetij­skih površin zaradi spremenjenih družbe­noekonomskih dejavnikov so dvignila goz­dnatost Krasa od približno 1 O % sredi prejšnjega stoletja do današnjih 50 %. Kras lahko danes oznacimo kot gozdnato krajino in ne vec agrarno, se pravi, da gozdarji odlocamo o gospodarjenju na že vec kot polovici Krasa. Dodati moramo še 8 % zarašcajo cih površin oziroma bodocega go­zda. Gozd je zdaj torej že prevladujoc element, zato se gozdarji vprašanju turizma na Krasu ne moremo vec izogniti. Gozdarji lahko na gospodarjenje z go­zdovi oz. gozdnato krajino v zasebni lasti, ki na Krasu mocno prevladuje, vplivamo predvsem prek gozdnogospodarskih, goz­dnogojitvenih in lovskogojitvenih nacrtov ter s svetovanjem. Pri tem upoštevamo tudi 150 GozdV 53, 1995 usmeritve za ravnanje z naravno in kulturno dedišcino , ki je ena glavnih osnov turizma. Najvidnejši del dedišcinske, pa tudi turi­sticno-rekreativna funkcije je svetovno zna­ni, znameniti naravni spomenik Škocjanske jame, uvršcen v seznam svetovne naravne in kulturne dedišcine v okviru UNESCA. Gozdarji smo 228 ha njegove neposredne okolice, porašcene z gozdnim, drevjem predlagali za gozdove s posebnim name­nom, kamor se posega le v primeru narav­nih nesrec. Skupaj je na Krasu 971 ha površin s poudarjeno dedišcinsko funkcijo in 240 ha površin, kjer je poudarjena turisticno-re­kreativna funkcija. Te površine so vezane predvsem na kraške pojave in znacilno kraško krajino in so državnega ter celo svetovnega pomena. Naj omenim še Lipico, imenovano tudi "zeleno oazo Krasa", Vileni­co, Divaško jamo, pa tudi štanjel -kot predstavnika kulturne dedišcine. V teh po­vršinah še ni zajet predviden Kraški regijski park, v velikosti 4200 ha, ki ga že priprav­ljajo. Lipica s kobilarno, golfom, igralnico, ba­zenom. teniškimi igrišci je na Krasu edini pomembnejši turisticni kraj, kjer je možen stacionarni turizem; drugod je navzoc zgolj izletniški turizem, pogojen s krajinskimi (kraško krajino in posebnostmi), arhitekton­skimi (kraško arhitekturo), zgodovinskimi (ostanki 1. in 2. svetovne vojne) itd., mar­kantnejšimi tockami , ki jih navadno obkroža gozd, kakor tudi v primeru planinske tran­sverzale, ki gre cez del kraških gozdov. Poleg obiska naravnih in kulturnih spomeni­kov je glavni motiv izletništva zlasti rekrea­cija, pa tudi nabiranje gozdnih sadežev: gob, špargljev, kostanja, malin, borovnic, itd .. ; skoraj ve<:lno se izlet konca z obiskom v eni od kraških gostiln. Izletništvo kot najbolj razvita oblika turi­zma na Krasu ima osnovo v Trstu, ki mu je Kras bližnje zaledje. Tržacani radi obi­skujejo ta del Slovenije in v casu lepega vremena ob vikendih in praznikih dobe­sedno preplavijo kraško krajino. Izdali so celo vodnik za enodnevne izlete po sloven­skem Krasu. Kras kot celota je s svojim mozaikom kmetijskih in gozdnih z e mlji šc, Tl!riSiicno vrednotenje slovenskega Krasa v luci gozdarstva dobro odprtostjo z asfaltnimi cestami, z naravno in kulturno pestrostjo in tudi s sicer že okrnjeno svojevrstno identiteto enkraten prostor za enodnevne izlete zaradi oddiha in rekreacije. Najbolj priljubljena vrsta kra­jine je kraška gmajna, prepredena s potmi, ki daje cloveku vtis divjine, je pa še zados­tno prehodna, da clovek lahko skrene tudi po brezpotju. Med najbolj pomembne splošno koristne funkcije kraškega gozda spada tudi lovno gospodarstvo, ki je tesno povezano s t. i. lovskim turizmom, posebno obliko turizma, ki ga gojijo lovci v lovskih družinah. Po Zakonu o gozdovih sta dostop in gibanje v gozdovih javnosti dovoljena. Na drugi strani pa moramo kot varuhi gozdov, ce želimo naravo ohraniti in nekaj lepot zapustiti tudi našim potomcem, upoštevati omejitve, ki jih narekuje sama narava. Ne­dopustno je na primer v gozdu dirkati z gorskimi kolesi ali z motorji in džipi, itd., kar zdaj doživljamo. Pri tem moramo poudariti, da to v glavnem pocnejo tujci. Nedopustno je tudi, da izletniki nabiralci, ki jih je iz dneva v dan vec, do cistega pospravijo vse goz­dne sadeže, celo na mestih, kjer to ni dovoljeno -v mislih imam gozdne rezerva­te, posebej Zlato dolino, kjer se kostanjev gozd zaradi nabiranja kostanja prakticno ne more obnavljati. Nedopustno je tudi nabiranje zašcitenih gozdnih rastlin, kot npr. lobodike, žajblja, šmarnic, gob itd. Gozda ne smemo preobremenjevati s sicer primernimi oblikami gozdnega turizma in rekreacije, saj ima pretirana obljudenost l l gozda s turisti in rekreativci za gozd vec negativnih posledic. Negativne posledice izletnikov so na primer smeti, ki jih pušcajo za seboj, pa tudi marsikateri požar povzro­cijo. Prav zato gozdov ne kaže prevec odpirati; naj ostanejo oaza sprostitve, eks­ kluzivni prostor za turiste, ki znajo ceniti njihove vrednote. IN KAKO NAPREJ !? AND WHAT ARE THE SUGGESTIONS FOR THE FUTURE? Kot je omenjeno že na zacetku, je moc gozdarjev predvsem v nacrtovanju in sveto­vanju. Mocno pogrešamo sodelovanje lo­kalnih skupnosti in turisticnih društev pri usmerjanju razvoja turizma in rekreacije. Skupaj bi lahko na eni strani z našim poznavanjem gozda in Krasa nasploh našli nove perspektive turizma na Krasu, na drugi strani pa z nacrtno usmeritvijo turistov zmanjšali ekološko škodo ki jo povzrocajo izletniki. Gozdarji moramo gozdove razvrstiti po kategorijah glede na primernost za posa­ mezne oblike rekreacije oziroma turizma in s tem seznaniti tudi javnost. Vsekakor se kraški gozdarji, zaradi obcutljive kraške kra­jine, zavzemamo za t. i. blagi turizem oz. turizem po meri posameznika z urejenimi varovanimi stezami, s potmi za popotnike, kolesarjenje, jezdece, za ljubitelje gozdne flore in favne, gozdnih skrivnosti in gozdne tišine. GozdV 53, 1995 151 GDK: 61+624.3:(497.12) Odprta vprašanja gozdarskega nacrtovanja Edo KOZOROG* "Na poti k SPOZNANJU se mora spopa­sti s štirimi sovražniki: To, cesar se nauci, ni nikdar tisto, kar si je zamišljal in predstavljal, da bo, zato se ga poloti STRAH. Ko ga premaga, lahko sprevidi naslednje korake na poti k ucenju, zacuti bistrino duha, ki odganja strah, a hkrati tudi ZASLEPLUJE. Ce se tej zna upreti, je resnicno mocen. MOC pa postane tvoj sovražnik, ce se ji prepustiš, postaneš okruten, muhav clovek. Pride pa cas, ko cloveka zacneta zapušcati bistrost duha in moc, nastopi cetrti sovražnik-STAROST, ki jo mora premagati. " Dr. Castaneda, G., 1971 1 UVOD V slovenskih strokovnih krogih že nekaj let poteka polemika o gozdnogospodar­skem nacrtovanju , ki pa zaenkrat ni prinesla skupnih zakljuckov. Zato tudi pravilniki o gozdnogospodarskem in gozdnogojitve­nem nacrtovanju še niso pripravljeni. Po drugi strani že deluje Zavod za gozdove Slovenije, ki opravlja vecino nalog, ki so mu naložene z zakonom, med drugim tudi nacrtuje. Vendar je pri operativnem delu prisotno veliko dilem, saj je že sam zakon in sistematizacija v Zavodu za gozdove prinesla dolocene spremembe, ki jih je potrebno pri delu upoštevati. 2 GOZDNOGOSPODARSKO NACRTOVANJE V SLOVENIJI Gozdnogospodarsko nac rtovanje kot oblika okvirnega nacrtovanja, ima v Slove­niji vec kot sto letno tradicijo. Kljub temu, da je bilo v preteklosti že kar nekaj korenitih • E. K. , dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, 65220 Tolmin, Tumov dre­vored 17, SLO sprememb v pogledih na nacrtovanje, je vsa Slovenija enotno pokrita z nacrti vsaj trikrat. Pravkar je minilo deset let, odkar je ta informacijski sistem podprt z racunalni­kom. Skoraj vsaka gozdnogospodarska enota ima izdelan nacrt, v katerem so podrobno obdelani vsi dejavniki v enoti (imenoval bi ga temeljni nacrt). Zato prav vsi nacrtovalci ugotavljamo, da lahko upra­viceno v prihodnje težimo še k vecji racio­nalizaciji, še zlasti zato, ker se vsi dejavniki v casu ne spreminjajo. Vendar je bila bistvena racionalizacija dosežena že v prejšnjem desetletju. V tol­minski obmocni enoti smo povprecno pora­bili za obnovo zadnjih nacrtov 48 % manj casa kot v prejšnjem desetletju (P1 O -graf 1 ), v zadnjih petih letih pa celo 65 % manj casa (P5). ln to kljub temu, da so zadnji nacrti veliko podrobnejši (do nivoja razvojne faze) in poglobljeni (fitocenološko, prostor­sko, upoštevanje vseh funkcij gozda). Kako je bilo to doseženo? -Z boljšim kartnim gradivom. -Z uporabo aerofotogramov in drugih · pripomockov pri kartiranju. -Z vzo rcnimi metodami (Bitterlich, 6­drevesna metoda). -Zaradi racunalniške obdelave. -Z vecjim deležem iskušenega inženir­skega kadra. V desetletju, ki prihaja, bi se ob nespre­menjenem konceptu nacrtovanja tak trend nadaljeval: -ker je treba odslej le ažurirati informa­cije na racunalniškem mediju; -zaradi boljših (enostavnejših) pro­gramskih paketov; -zaradi uvajanja stalnih vzorcnih plo­skev (statisticnih metod); -zaradi selektivnega pristopa in opu­šcanja nekaterih del v slabših enotah (npr. barvanja mej, ki povsod ni vec potrebno zaradi odlicnih kart z gozdarskimi detajli). Zato je vcasih nerazumljivo, zakaj prav 152 GozdV 53, 1995 Odprta vprašanja gozdarskega nacrtovanja Grafikon 1. Poraba casa za obnovo nacrtov enot v OE Tolmin Grafikon 2. Poraba casa za obnovo GGE Brda USKLAJEVANJA IN POTRDITEV FITOCEN.,VALORIZACIJA SKFil!i~i~~~~~~~*~piD IZMERA IN VRIS CEST IZDELAVA KART PISANJE BESEDILA OPISI SESTOJ EV~ GozdV 53, 1995 153 gozdnogospodarsko nacrtovanje doživlja v zadnjem casu toliko kritik in je pri . njem prisotno toliko razlicnih želja po hitrem in korenitem spreminjanju. Najvecja dilema je v tem, katere informacije se zbira neracio­nalno. Graf 2 prikazuje porabo casa po posameznih delih za nacrt v razdrobljeni zasebni posesti. Tu vzame najvec casa izdelava in ažuriranje indeksa, opisi sesto­jev predstavljajo komaj 15% celotnega ca­sa. Vsako racionalizacijo pa moramo gledati le v povezavi z drugimi nivoji, predvsem gozdnogojitvenim nacrtovanjem . 3 GOZDNOGOJITVENO NACTOVANJE Gozdnogojitveno nacrtovanje je izrazito operativnega znacaja, saj je podlaga za dolocitev dreves za posek in potrebnih gozdnogojitvenih del ter sanacijo prizadetih obmocij. Zato so bili doslej z njim vecinoma pokriti le tisti gozdovi, kjer se je najvec dogajalo (sekalo). Praviloma se je gozdno­gojitveni nacrt izdeloval za oddelek ali od­sek pred secnjo obenem s sec nospravi lnim nacrtom . To je bilo razumljivo, saj je bil nacrtovalec in izvajalec v isti osebi. Nov zakon o gozdovih je na tem podrocju pravzaprav prinesel najvec sprememb: -ker predvideva, da mora biti z gozdno­gojitvenimi nacrti pokrit v nekaj letih celoten gozdni prostor; -ker sta locena nacrtovalec in izvajalec in se mora še zlasti v razdrobljenem zaseb­nem sektorju delati nacrte na zalogo; s tem pa je operativnost in zato tudi privlacnost izdelave nacrta manjša. Stanje je v tem trenutku sledece: -ažurno nacrtovan je le del slovenskih gozdov; -podatki se ne obdelujejo enotno na racunalniku in torej niso povsem združljivi; -na tem nivoju nacrtovanja je bilo v preteklosti manj sistematicnega in enot­nega pristopa (uporaba instrumentov in metod za ocenjevanje sestoj nih parametrov in za izloca nje sestojev); -nosilce nacrtovanja (revirne gozdarje) v tem trenutku šele izobražujemo, in bodo v naslednjih petih letih še mocno obreme­njeni s študijem. 4 SRECANJE OBEH NIVOJEV NACRTOVANJA Najvecja hiba v preteklosti je bila slaba povezava obeh nivojev nacrtovanja in pre­tok informacij med njima. Vsekakor bo mo­rala biti kompatibilnost obeh nacrtov veliko vecja. še zlasti v primeru, ce bodo nekatere informacije prehajale direktno iz nižjega nivoja v višji, kar je po pravilu "iz podrobnej­šega v manj podrobno" razumljivo. Vendar ta prenos trenutno nekateri dejavniki otežu­jejo: -v gozdnogojitvenem nacrtu najdemo le manjši del informacij, ki jih sedaj potrebu­jemo pri gozdnogospodarskem nacrtu , veli­kokrat tudi v opisni obliki (npr. kvaliteten drogovnjak do debeljak); -metode izlocan ja sestojev in ocenjeva­nja setojnih parametrov mnogokrat niso prilagojene podrobnemu nacrtovanju (v me­rilu 1 :5000 ali celo 2500); velikokrat se ne uporabljajo niti instrumenti in metode, kot pri bolj okvirnem gozdnogospodarskem nacrtovanju (v merilu 1 :10000); -pred prevzemom informacij na višji nivo je treba upoštevati dejstvo, da imamo pri gozdnogojitvenem nacrtu štiri stanja: stanje gozda ob terenskem ogledu, nacrto­vano ciljno stanje, stanje po opravljenem posegu v gozd in stanje ob obnovi gozdno­gospodarskega nacrta. Zavedati se tudi moramo, da bomo s krepitvijo bolj podrobnega gozdnogojitve­nega nacrtovanja sicer lahko še zracionali­zirali že vpeljano gozdnogospodarsko nac­rtovanje, vendar bo celotno nacrtovanj e skupno dražje (zamudnejše). 5 POVZETEK RAZMIŠLJANJA Pri odpiranju dilem o gozdarskem nacrto­vanju je želja vseh operacionalizirati, pred­vsem pa poceniti celoten sistem gozdar­skega nacrtovanja, razhajanja so le v na­cinu in na katerem nivoju to doseci. Zato bi rad na podlagi trenutnih izkušenj podal nekaj izhodišc , ki so morda pomembna pri iskanju bodocega koncepta nacrtovanja. 1. Racionalnost je treba gledati komplek­sno, ne pa samo posamezne nivoje nacrto­vanja. Razmišljanja o racionalizaciji morajo 154 GozdV 53. 1995 biti usmerjena predvsem na zbiranje tistih informacij, ki vzamejo najvec casa. 2. Trezno je treba pretehtati vsako hitro spreminjanje vpeljanega gozdnogo.spodar­skega nacrtovanja, dokler ne vzpostavimo celovit in enoten sistem gozdnogojitvenega nacrtovanja. Zacnimo torej pri temeljih, šele potem gradimo naprej hišo. 3. Gozdnogojitveno nacrtovanje bi mo­ralo biti veliko manj predpisano, uniformira­no. Da je izvedbeni nacrt uporaben, mora biti prilagojen razlicnim lastniškim, sestoj­nim in rastišcnim razmeram. Vsekakor bo morala biti podrobnost in pristop v državnih, drugacen kot v razdrobljenih zasebnih go­zdovih, v gospodarskem drugacen kot v varovalnem gozdu ali celo v rezervatu. Presoja o tem mora biti prepušcena nacrto­valcu, ki najbolje pozna razmere. 4. Definirati in poenotiti je potrebno infor­macije, ki so pomembne za oba nivoja in jih su marno prikazati tudi na koncu gozdno­gojitvenega nacrta v enotnem tabelarnem delu, prek katerega bi bila mogoca pove­zava z GIS-om. 5. Oddelek ali celo odsek je velikokrat premajhna nacrtovalska enota za gozdno­gojitvene nacrtovanje. Bolj racionalen, pre­glednejši in zato v praksi bolj uporaben bi bil nacrt za vecjo rastišcno homogeno, geografsko, lastniško ali zgodovinsko za­kljuceno obmocje (manjša dolina, pobocje, planeta, celek ipd .. ). 6. Gozdnogospodarsko nacrtovanje je vsekakor nacrtovanje na nivoju gospodar­skega razreda in gozdnogojitveno na nivoju negovalne enote (detajlu). Logicno sreca­nje pa je na nivoju razvojne faze, ki bo v bodocnosti tudi digitalizirana. Naloga gez­ dnogojitvenega nacrtovanjanja bo postaviti natancne meje razvojnih faz, in jih vzpo­redno digitalizirati. Naloga gozdnogospo­darskega nacrtovanja pa ob obnovi nacrta le ažurirati spremembe. 7. Cim prej je treba doreci osnovna izhodišca za nacrtovanje, saj je Zavod za gozdove Slovenije oblikovan že po novih normativih, nacrtujemo pa še vec ali manj po starem. To povzroca veliko težav, celo nesoglasij pri delu. Sicer bo to lahko pov­zrocilo razpad starega sistema, preden vzpostavimo novega. 8. Hitrejše odlocitve so potrebne pri goz­dnogojitvenem nacrtovanju, saj je bila v preteklosti slabša pokritost, trenutno pa se tu zaradi zakonskih dolocb nacrtuje najin­tenzivneje. Upam, da bomo pri tem znali premagati štiri sovražnike, ki razjedajo tudi slovensko gozdarstvo. LITERATURA 1. Castaneda, C, 1971: A separate Reality, London, slovenska priredba: Bitka za neznano, DZS, Ljubljana, 1986. 2. Cibej, L., 1990: Obmocni nacrt Tolminskega GG Obmocja, SGG Tolmin 3. Gašperšic, F, 1993: Dileme nadaljnega raz­voja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Slove­niji, BTF, Ljubljana. 4. Golob, S., 1992: Analiza gozdnogojitvenega nacrtovanja v Sloveniji in njegove vloge v prihod­nosti, GV 1992/1, Ljubljana. 5. Golob, S., 1992: Gozdnogojitveno nacrtova­nje s pomocjo prostorskega informacijskega siste­ ma, GV 1992/7-8, Ljubljana. 6. Perko, F., 1991: Razmišljanja o gozdnogo­spodarskem nacrtovanju v novih razmerah, GV 1991/7-8, Ljubljana. 7. *,: Gozdnogospodarski nacrti enot, SGG Tolmin. GozdV 53, 1995 155 GDK: 232.311/.313+174.7 Abies Alba (Mili.) Pridobivanje semena jelke Jani BELE* UVOD Navadna jelka ima dvoje latinskih imen. Po prvem, Abies alba Mill.,jo še pri nas poznajo ponekod kot belo jelko, ki je dobila ime po belkasti skorji mladega drevja. Drugo ime, Abies pectinata Lam. et DC., ima po iglicah, ki so po veji razvršcene po obeh straneh kot zobje pri glavniku (lat. pectinatus). Vrsta je razširjena po vlažnih obmocjih srednje in južne Evrope, sega od 1 OO do 1700 metrov nadmorske višine, ustvarja lahko ciste sestoje, še pogosteje pa jo najdemo v združbi z bukvijo ali smre­ko. Naravno pomlajevanje se sreca s celim kupom težav. Do tretjega leta starosti, ko požene prva vejica, propade velika vecina vzniklih rastlinic. Po izoblikovanju krošnje je zaradi svoje pocasne rasti v višino vrsto let izpostavljena obžiranju, kajti za rastline­jede živali so njene ig lice prava poslastica. Kljub sušenju dreves (neustrezno gospo­darjenje s sestoji, pogoste suše, onesna­ženo ozracje) ostaja jelka še vedno zelo pomembna gozdna vrsta. 2 OBROD Zavod za gozdove Slovenije je pri potre­bah sadik za pogozdovanje v naslednjih letih doloceno vlogo namenil tudi sadikam jelke, zato je bila naloga podjetja Semesa­dike, da zbere dovolj kvalitetnega semena. Zadnji vecji ob rod storžev je bil v letu 1991 , v letu 1994 pa je jelka spet bogato obrodila. Po ogledu obrodov smo se odloci l i za zbiranje v združbah Abieti-Fagetum in Blec­hno-Fagetum v Obmocnih enotah Kocevje, Celje, Novo mesto in Ljubljana, za komer­cialne potrebe podjetja pa na podrocju Mašuna nad Ilirsko Bistrico. • J. 8., dipl. inž. gozd., Semesadike Mengeš, 61234 Mengeš, Prešernova 35, SLO 156 Gozd V 53, 1995 3 OBIRANJE Idealen cas za obiranje se doloci na podlagi kolicine vlage v storžih, in sicer se mora njena vrednost znižati pod 60 %. Vi­zuelno je to cas, ko zacenjajo storži rume­neti oz. ko zacenjajo razpadati storži na južni strani krošnje. Ker je to zelo kratek casovni interval konec septembra-zacetek oktobra, se lahko zgodi, da zaradi dolo ce­nih okolišcin (dolgotrajno deževje, visoke temperature, mocen veter) ne moremo zbrati potrebne kolicine storžev, zato smo zaceli z obiranjem že 1. septembra. Najprej smo poslali ekipo na Mašun. Sestavljali so jo štirje delavci, od teh sta bila dva plezalca, druga dva pa sta pobirala odtrgane storže po tleh. Na terenu so bili deset delovnih dni. Prebivali so v pocitniški prikolici. Kot pripomocek za plezanje sta obiralca upo­rabljala posebne lestve iz aluminija,ki smo jih skonstruirali v podjetju Semesadike. En element je dolg 2,5 metra in težek 4,5 kilograma. Elementi se lahko sklapljajo eden nad drugega, nakar se jih s pasovi pricvrsti okoli debla. Vendar je plezanje na tak nacin zelo zamudno, zato si obiralci izberejo v glavnem drevesa, kjer lahko že z enim elementom pridejo do prvih vej. V spodnjem delu debla so velika nevarnost suhe veje, ki jih tudi uporabljajo za vzpenja­nje, vendar samo s pravilno obremenitvijo cim bližje deblu. Pri nobeni drugi vrsti iglavcev niso storži tako zgošceno na zgor­njih dveh metrih krošnje kot ravno pri jelki. Zato je potrebno splezati cisto v vrh, kjer nastopi še ena nevšecnost. To so iglice, ki rastejo ne le samo po vejah, ampak pokri­vajo tudi deblo. Njihov položaj je odvisen od svetlobe. V srednjem in spodnjem delu krošnje so iglice bolj ali manj zasencene, zato skušajo cim bolj izkoristiti svetlobo s tem, da se postavijo pravokotno na smer soncnih žarkov. Na vrhu krošnje so iglice izpostavljene direktnemu delovanju teh žar­ kov, zato se zakrivijo tako, da so približno vzporedno z njimi. Ker zaradi tega zelo bodejo, so obvezna oprema obiralca tudi usnjene rokavice. Prav tako potrebuje roka­ vice za samo trganje storžev, še pOsebno v popoldanskem casu, ko se smola na storžih zaradi višjih temperatur zmehca in postanejo lepljivi. Pred zacetkom trganja se obiralec priveže okoli debla z vrvjo, ki jo ima na varnostnem pasu, tako da ima obe roki prosti za trganje. Za spušcanje z drevesa so uporabljali isto tehniko kot za vzpenjanje. Potrgane storže je pomocnik pobiral po tleh v vreco in jih prenesel do zacasnega skladišca ob kamionski cesti. Ker imajo ti storži zelo veliko vlage, bi se ob nepravilnem skladišcenju lahko kaj hitro segreti oz. "vneli". Zato jih pakirajo v zracne mrežaste vrece, ki jih drugo ob drugo zložijo na sencnem kraju. Da je zacetek oktobra res zadnji cas za obiranje, smo spoznali ob obiranju storžev za potrebe Zavoda. Predvsem so bili v nižjih predelih storži že tako dozoreli, da so ob dotiku razpadli. Zato je moral imeti obiralec s seboj vreco, ki jo je nastavil pod vejo in vanjo lovil razpadla storže. Zaradi majhne vlage v teh storžih je tudi donos semena pri 1 OO kilogramih nabranega zelo velik, kar je lepo vidno v preglednici 1. 4 UCINKI PRI OBIRANJU Kot je bilo že omenjeno, sta na Mašunu obirala dva obiralca. Prvi je star 59 let in ima za seboj že vec kot 20 let izkušenj pri tem delu. Tokrat je obral s 149 dreves 3705 kilogramov storžev, kar znese okoli 350 kilogramov storžev s 14 obran ih dreves na dan oziroma 25 kilogramov storžev z enega drevesa. Drugi obiralec je star 32 let in je do zdaj obiral le priložnostno z nižjih dreves. S 1 OO dreves je obral 2913 kilogramov storžev. Da spada obiranje storžev med enega najtežjih opravil v gozdarstvu, pove poda­tek, da mlajši obiralec po desetih dneh zaradi prevelike utrujenosti ni bil vec sposo­ben plezati. Seveda pa so ucinki obi ranja v veliki meri odvisni tudi od drevesa samega oziroma njegovih dimenzij. Tako obiralec sploh ni mogel splezati na nekaj dreves v sestoju v Crmošnjicah, saj bi tam potreboval po­sebno opremo. 5 PRIDOBIVANJE SEMENA ce želimo dobiti seme iz storžev, morajo ti najprej razpasti. To dosežemo z zracnim sušenjem, in sicer tako, da storže razpro­stremo v plasti debeline 20 do 30 centime­trov v lesenem skladišcu, kjer je omogo­cena mocna cirkulacija zraka. Ker se zaradi velike vlage v storžih rada pojavi na njih plesen, jih moramo vsak drug dan z lopata premešati. Po približno enem mesecu ta­kega sušenja storži razpadajo. Zmes lusk, vrelen in semena damo v poseben boben, ki ima na zacetku mrežo z odprtinami 1x1 Preglednica 1: Nekaj podatkov pri pridobivanju semena jelk Vrsta Kraj zbiranja Nadm. višina Zbrani sto rži Vlaga Seme Donos (m) (kg) (%) (kg) (kg) Abiesalba OE Novo mesto crmošnjice 700 64 5,80 9,06 Abiesalba OE Kocevje Glažuta 820 156 14,00 8,97 Abiesa/ba OECelje Žice 420 35 5,50 15,71 Abiesa/ba OE Ljubljana Rakitna BOO 100 12,50 12,50 Abiesalba OE Ljubljana Rakitna 450 60. 20 11,50 19,16 Abiesalba Mašun 1050 6618 45 650,00 9,82 Abies cephalon. Volcji grad 280 3182 215,00 6,75 Abies pinsapo Sežana 350 1188 52 74,00 6,22 Abies normann. Komen 280 180 18,00 10,00 GozdV 53, 1995 157 centimeter, skozi katere pada seme s krilci. Na drugem delu bobna je mreža 2,5 x 2,5 centimetra, kjer padejo ven ruske, na koncu pa pade iz bobna še nekaj nerazpadlih storžev, ki jih potem ponovno sušijo. Sam postopek razpadanja storžev pospešijo ne­kateri proizvajalci semena z obdelavo stor­žev s posebnimi bati ali s hojo po njih, vendar tak nacin poškoduje dolocen odsto­tek semena. Naslednja faza je razkriljevanje semena. Krilca imajo od zacetka še nekaj vlage, zato so elasticna in ne odpadejo. Nerazkri­ljeno seme sušimo nekaj dni v tenkih slojih, nakar ga "mungamo", kar pomeni, da na­polnimo vreco iz jute do polovice z nerazkri­ljenim semenom, nakar to z rokami pocasi gnetemo in na tak nacin lomimo krilca. Seme drugih iglavcev razkriljujemo s stro­jem, pri jelki pa moramo ravnati tako pre­vidno zaradi smolnih mešickov ob strani semena, v katerih je terpentinovo olje, ki je pomemben dejavnik pri kalitvi. Naslednja faza je cišcenje semena v vetromlinu, kjer locimo necistoco (krilca, prah, smolo, iglice, prazno seme) od pol­nega semena z zracnimi curki razlicne jakosti in z mrežami razlicnih dimenzij. Boben za locevanje semena od lusk Cistoca tako ocišcenega semena je okoli 90 %. Z vetromlinom povišamo tudi odsto­tek kalivega semena s tem, da odpihnemo prazno seme. Vendar lahko to naredimo le z dolocenim delom takega semena. Preo­stalo prazno seme ima namrec odebeljeno lupino, zaradi cesar je njegova teža enaka teži polnega semena. Zato je tudi garanti­rana kalivost pri prodaji le 45 %. Ceprav je za ugotavljanje kalivosti v veljavi tetrazol metoda, nam pri svežem semenu da dober podatek o njegovi kvaliteti že sam prerez. Po vec poiskusih smo dobili povprecje 65 do 70 odstotkov polnih zrn, kar po izkušnjah pomeni približno 55% kalivost. Ker smo nameravali doloceno ko licino semena shraniti v hladilnici pri temperaturi +4 C za potrebe v naslednjih letih, smo morali zmanjšati njegovo vlago na 1 O do 12 %. To smo dosegli z dosuševanjem na soncu. Tako seme smo neprodušno zapa­kirali v plasticne vrece. Vendar so po dveh mesecih postala nekatera semena kljub temu plesniva. To so bila v glavnem poško­dovan.a ali prazna semena, ki so verjetno vsebovala vecji odstotek vlage. Ker bi se plesen lahko širila na drugo seme, smo morali vse skupaj še enkrat sušiti. S tem je bil proizvodni proces koncan. 6 OKRASNE JELKE Za prodajo, v glavnem na tujem tržišcu, so zanimive tudi druge vrste jelk, ki pa se uporabljajo bolj v okrasne namene. Ker je bil tudi obrod teh vrst dober, smo zbrali nekaj njihovega semena. 6.1 Grška jelka -Abies cephalonica Loud. Vrsta je naravno razširjena v planinah južne Grcije in na njenih otokih. Po enem od njih (Kefallonia) je dobila tudi svoje latinsko ime. Ker je bolj odporna proti suši kot navadna jelka, jo uporabljajo za pogo­zdovanje v Italiji in južni Franciji, kjer ima tudi velik ekonomski pomen. Pri nas je bilo nekaj poskusov pogozditve na Krasu. V sestoju pri Volcjem gradu se je zelo dobro obnesla in kar škoda je, da je ostalo le pri poiskusih. Storže je v zacetku septembra obiral en obiralec s pomocnikom. Na dan sta nabrala okoli 700 kilogramov storžev. Tako velik ucinek sta dosegla zaradi lažjega plezanja na drevesa,ki so nižja kot pri navadni jelki, nekaj pa je prispeval tudi nekoliko prezgod­nji cas obiranja, ko so storži zaradi veliko vlage težji, kar se na koncu pozna tudi pri donosu. 6.2 Kavkaška jelka -Abies nordmanniana Spach. Vrsta prihaja iz zahodnega Kavkaza in se uporablja za pogozdovanje na obmocjih z majhnimi nadmorskimi višinami. Je od­poma proti suši, in ker požene spomladi nekoliko pozneje kot navadna jelka, tudi proti poznim mrazom. Pri nas jo imamo le v nekaterih parkih. V enem od njih, na Komnu, smo obrali eno drevo. 6.3 Španska jelka -Abies pinsapo Boiss Doma je v južni Španiji, zato ji nekateri pravijo tudi andaluzijska jelka. Pri nas jo najdemo v parkih in jo takoj prepoznamo po togih iglicah, ki štrlijo na vse strani. V parku v Sežani je en obiralec v dveh dneh obral 40 dreves. Bogata " žetev« visoko nad tlemi (obe sliki foto: Jani Bele) 7 ZAKLJUCEK Nekaj semena jelke z Mašuna in drugih okrasnih jelk smo prodali, ostanek skladiš­cimo za prodajo v naslednjem letu. Seme jelke za potrebe Zavoda za gozdove Slove­nije smo v mesecu maju posejali v dreve­snici Mengeš, nekaj pa so ga posejali v drevesnici Medvednica. Vendar je do do­brih sadik še kar nekaj let vzgoje v dreve­snici, kajti za sadnjo v gozdu je primerna vzgojna oblika 2 + 2, še primernejša pa 2+ 3. Vendar jeseni niso obirali storžev le zaradi semena. V Logatcu so jih prekuha­vali in iz njih pridobivali etericna olja, ki se uporabljajo v farmaciji in kozmetiki. Za te potrebe so nabrali okoli 60 ton storžev. LITERATURA 1. Erker, R. 1957: Opis gozdnega drevja in grmovja, Ljubljana 2. Perko, F. 1994: Nega in varstvo mladega gozda, Ljubljana · 3. Regent, B. 1980: šumsko sjemenarstvo, Beograd 4. Stilinovic, S. 1985: Semenarstvo šumskog i uk-rasnog drveca 1 žbunja, ·Beograd 5. šumarska enciklopedija, 1983, Beograd 6. Vidakovic, M. 1982: cetinjace-morfologija i variiabi!riost! ~e.Q' . Janez KOŠIR, dipl. inž. gozd., prejemnik Jesenkovega priznanja za leto 1995 JANEZ KOŠIR je diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljub­ljani leta 1963. Ves cas po diplomi je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Bled oz. ZGS OE Bled na Oddelku za gozdnogo­spodarsko nacrtovanje, nad 20 let kot vodja tega oddelka. Teži šce njegovega strokov­nega delovanja je bilo raZl(ijanje sodobnih konceptov za gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarskem obmocju Bled in nji­hova uveljavitev v praksi. O Koširjevi nad tridesetletni bogati strokovni aktivnosti je treba posebej poudariti naslednje: Z izdelavo prvih gozdnogospodarkih na­crtov za državne gozdove tega obmocja ob koncu preteklega stoletja, se je pri gospo­darjenju v teh gozdovih, bolj kot kjerkoli v Sloveniji, usidrala nemška gozdarska šola, katere posledica je bila radikalna spre­memba naravne drevesne sestave teh go­zdov in mocna destabilizacija sestojnih zgradb. Danes se to odraža v zelo pogostih ujmah v teh gozdovih zaradi vetra in snega. Tak koncept gospodarjenja s temi gozdovi se je trdovratno ohranjal vse do povojnega obdobja. Dipl. inž. Janez KOŠIR je na podlagi bogate dokumentacije o skoraj stoletni pre­teklosti teh gozdov naštudiral njihovo obcut­ljivost in v gozdnogospodarskih nacrtih vztrajno in argumentirano zagovarjal sona­ravni koncept gospodarjenja. Sreceval se je z odpori stare miselnosti in dokazoval, da le vsestransko stabilen in zdrav gozd lahko zagotavlja trajno uresnicevanje števil­nih funkcij v tem biseru našega alpskega prostora. Janez KOŠIR velja za zelo vztraj­ 160 Gozd V 53, 1995 nega zagovornika sonaravnega in mnogo­ namenskega gospodarjenja z gozdovi v alpskem svetu Slovenije. Z oblikovanjem Triglavskega narodnega parka je taka us­meritev postala še posebno dragocena. Bistveno je prispeval k razvijanju kon­cepta gospodarjenja z gozdovi v tem ob­mocju. Med drugim je vztrajno zagovarjal zadržanost in zmernost pri poseganju v naravo gozda. Pravilnost njegovih trditev je bila pozneje potrjena tudi z rezultati razi­skav v teh gozdovih. Dipl. inž. Janez Košir je vztrajen zagovor­nik obmocnega koncepta celostnega po­speševanja razvoja gozdov v obmocju ne glede na lastništvo. To predstavlja eno od kvalitet sodobnega gospodarjenja z go­zdovi v Sloveniji in model, ki ga v zadnjem casu razvijajo tudi v drugih evropskih drža­vah. V casu, ko so gozdna gospodarstva po­slovala po nacelu pridobivanja dohodka, se je z argumenti uprl zunanjim pritiskom po obsežnejših secnjah, kar bi pomenilo tudi IN MEMORIAM vecje dohodke. S tem je pokazal visoko stopnjo gozdarske etike. Organizirana skrb za prihodnost (trajnost donosov in splošno koristnih funkcij) je pravzaprav eticen odnos do prihodnosti, ki ni vedno in še zlasti ne sam po sebi razumljiv. Dipl. inž. Janez Košir je poznan po skrbnem uvajanju sodobnih metod in naci­nov dela v gozdnogospodarsko nacrtova­nje. Tu je treba posebej omeniti nad dvajse­tletno natancno uporabo metode stalnih kontrolnih ploskev, preverjanje uspešnosti preteklega gospodarjenja in skrb za kvali­tetno spremljavo gospodarjenja z gozdovi. V Triglavskem gozdnogospodarskem ob­mocju velja dipl. inž. Janez KOŠIR za steber ucinkovitega sožitja med šolo, razi­ skovalnim delom in prakso, kar je v celot­nem povojnem obdobju veliko prispevalo k naglemu razvoju in tudi ugledu slovenskega gozdarstva. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo GDK: 902 Rozki DEBEVEC-LESJAK, dipl. inž. gozd. Za vedno smo se poslovili od kolegice Rozke dne 21. aprila 1995 na Pobreškem pokopališcu v Mariboru. Naša izredna gozdarka izhaja iz kmecke družine v Begunjah pri Cerknici. Po koncani osnovni šoli v Begunjah in realni gimnaziji v Ljubljani je leta 1952 diplomirala na Za­grebški gozdarski fakulteti. že med študijem je bila šibkega zdravja, vendar je vse težave premagovala s svojo izredno voljo in vedrino. Ceprav je bilo njeno zdravje naceto, se je uveljavila kot uspešna strokovnjakinja v vseh svojih delih -od pomocnika upravite­lja v Lovrencu na Pohorju, prek triletnega napornega dela taksatorke do referenta za gojenje gozdov in drevesnicarstvo pri Goz­dnem gospodarstvu Maribor. To delo je opravljala do svoje upokojitve leta 1988. Gozd V 53, 1995 161 Poleg svojih rednih zadolžitev je vedno našla cas za pomoc mlajšim gozdarjem. S posebno navdušenostjo je delala pri propa­giranju gozdov in njihovih vrednot. Pred­vsem jo je veselilo delo z mladino, ki se mu je posvecala z vsem žarom. Med mla­dimi poslušalci je crpala moc za požrtvo­valno delo na predavanjih, vodstvih po ucnih poteh in neštetih pohodih v gozdove. Napisala je mnogo clankov za radio, razna glasila, sodelovala pri scenarijih poucnih filmov ter sestavila obširno besedilo za vodnik po gozdni ucni poti Bolfenk-Raz­glednik na Pohorju. V naše gozdove je vnesla tusi slovensko pesem pohorskega pesnika Janka Glazerja. Razne napisne table o gozdu in pesmi tega pesnika je dala postaviti na širnem Pohorju. Na ta nac in je želela vnesti v današnjo industrializirano in skomercializirano družbo duha pomiritve in sprostitve v gozdu, ki je glavni del zdravega okolja. GDK: 902.1 Miloš MEHORA (1911-1994) Bila je izredna gozdarka, prijateljica, do­bra žena, predvsem pa tenkocutna naravo­slavka, ki se je zavedala, da je tudi sama del narave. Za svoje predano delo je prejela nešteto pohval in priznanj. Zveza gozdarskih dru­štev Slovenije jo je za posebne zasluge za slovenski gozd imenovala za zaslužno in castno clanico društva. Na njeni zadnji poti smo jo pospremili med številnimi znanci, prijatelji in sodelavci vsi njeni študijski kole­gi. Vedno se bomo spominjali njene vedri­ne, pripravljenosti pomagati v strokovnih ali cloveških zadevah in prijateljskega odnosa. Za njeno delo in spomin na nepozabno sodelavka je Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor v Svecini dne 19. aprila 1995 sklenilo poimenovati gozdno ucno pot Bolfenk-Razglednik v »Rozkina gozdna ucna pot Bolfenk-Razglednik«. Franc Cafnik Ljubljani, za fotografiranje, in specializiran za barvno foto-reprodukcijo, za muzealstva in spomeniško varstvo s strokovnim izpo­polnjevanjem v Pragi, Dusseldorfu, Munch­nu, na Dunaju, v Trstu in Milanu, je delal leta 1947 na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS kot referent za propagando v oddelku za gozdarsko prosveto, leta 1948 v Ministrstvu za gozdarstvo in lesno indu­strijo LRS kot šef biroja za tisk in propa­gando in od leta 1949 do upokojitve leta 1967 na Inštitutu za gozdno in lesno gospo­darstvo Slovenije v Ljubljani kot vodja teh­niškega ateljeja. Postavil je gozdarsko razstavo leta 1947 v Ljubljani in Beogradu, soorganiziral in postavil gozdarsko razstavo leta 1948 v Pragi, soorganiziral in postavljal razstave gozdarstva in lesne industrije v Ljubljani leta 1948, 1949, 1953 itd. do leta 1988, ko je zadnjic postavil na ogled zbirko mizarskih orodij na Lesnem sejmu v Ljubljani. Od leta 1949 do upokojitve leta 1967 je kot uslužbenec Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, ob drugem delu, delal, kot pravi sam, kot v. d. konservatorja gozdar­skega in lesnoindustrijskega dela Tehni­škega muzeja Slovenije. Po upokojitvi je opravljal ta dela, predvsem za lesarski del, prav v 90. leta. V gozdarskem in lesarskem oddelku sko­rajda ni eksponata, o katerem ne bi v dokumentaciji muzeja našli njegovih zapi­sov o izvoru, skice ter pogodbo o prevzemu ali nakupu. Gozdarski, lesnoindustrijski in lovski mu­zej je ob otvoritvi obsegal 5 oddelkov, dva gozdarska (razvoj, gojenje in urejanje z varstvom gozdov ter izkorišcanje s tehniko), dva lesnoindustrijska (žagarstvo ter mehan­ska in kemicna predelava lesa) in lovski oddelek. Miloš Mehora je od leta 1952 do leta 1988 s 17 clanki v reviji LES in 8 clanki v reviji GOZDARSKI VESTNIK seznanjal strokovno javnost z razvojem muzealske dejavnosti v stroki in za stroko. Ker pa je vecino konkretnega dela opravljal alifln or­ganiziral on, je s tem posredno porocal tudi o svojem delu. Tako je v letu 1955 opisal restavriranje stare samostanske žage pri gradu Bistra. Opredeljuje jo kot ŽAGO SAMICO NA VRE­TENO IN VINTO in kot prvovrstni tehnicni spomenik žagarstva v Sloveniji. Pravi, da je to ucni objekt in turisticna znamenitost, ki je vredna ogleda za vsakogar. To žago je tudi naslikal v olju na vec slikah, ki so v družinski lasti. V letu 1957 je z opisom pospremil svojo postavitev razstave orodij za beljenje, cep­ljenje, upogibanje, struganje in vrtanje lesa, predvsem v kolarski in kletarski obrti. V letu 1960, v clanku z naslovom ROCNA OBDELAVA LESA V SUHO ROBO, je za­pisal: .. opazujoc delo marljivih rok ribniških obrtnikov, sem bolj kot kje drugje spoznal cudoviti posluh, ki ga imajo ti ljudje za obdelavo lesa.« Zgodovina PARNE ŽAGE NA KOCEV­SKEM ROGU ga prevzame leta 1962. Oskrbi si nacrte, da izdelati maketo celot­nega kompleksa, zbere podatke o de lova-· nju žage od zacetka gradnje leta 1894 do ukinitve delovanja leta 1932, ugotovi, da je fam delalo najvec 500 delavcev, da so v skupni dobi delovanja razžagali 1,150.000m3 »lesne mase«, in da so iz okoliških gozdov vozili hlodovina po 50 km zgrajenih gozdnih ozkotirnih železniških progah ter 30 km zgrajenih cestah -za konjsko in volovsko vprego. V letu 1980 ga »prevzame« zgodovina proizvodnje žaganega furnirja v Sloveniji. V Podrecju pri Domžalah "odkrije« kom­pletni obrat za to proizvodnjo, star 1 OO let Pogon je bil vodni s podlivnim kolesom premera prek 4 metre, žaga venecianka za pripravo hlodovine je bil v objektu, a na nadstropju krožni žagalni stroj za žaganje furnirja, sestavljen iz segmentov in premera prek 2 metra. Predlagal je, da Tehniški muzej Slovenije celotno furnirnico odkupi. S sponzorstvom Splošnega združenja lesarstva Slovenije je izvršen ta odkup, kupljen je objekt (zgrad­ba) v Borovnici in vse skupaj je postavljeno in montiran o v muzeju v Bistri kot samosto­jen muzejski eksponat. Miloš Mehora je detajlno skiciral vse dele, jih oštevilcil, vodil demontažo, popravila in montažo. Vse to je opisal v reviji LES v letih 1980 in 1984. V letu 1981 opiše svoje muzealsko delo­vanje v clanku z naslovom PRISPEVEK K ZGODOVINI MIZARSTVA NA SLOVEN­SKEM. Med drugim pravi, da je bilo v letih od 1551 do 1580 v Ljubljani 5 mizarjev, da so delali trije sodarji in en kolar. Opisuje mizarske cehe, združenja mizarjev, šentvi­ ško-vižmarske in solkanske mizarje. Njegov zadnji predmet preucevanja in pripravljanja gradiv za dopolnitev lesar­skega oddelka Tehniškega muzeja Slove­nije je bila ZGODOVINA LESARSKEGA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM. Del tega preucevanja in zbiranja gradiva je objavil leta 1988 ob proslavljanju 1 OO-let­nice lesarskega šolstva na Slovenskem z naslovom: ZACETEK IN NAJSTAREJŠE OBDOBJE OD LETA 1766 DO 1888. Pravi, da so prve oblike in nacine lesarskega rokodelskega znanja prinesli v naše kraje v dobi antike Rimljani, da so v Evropi (v Franciji) leta 1648 ustanovili šolo lepih umetnosti (tudi za mizarje), da je bila leta 1810 v Ljubljani ustanovljena šola "za umetnost in obrt«, tudi z mizarskim oddel­kom (vodil jo je Valentin Vodnik), da je bila leta 1882 ustanovljena v Kocevju nemška »Strokovna šola za lesno industrijo« in da GozdV 53." 1995 163 je bila leta 1888 v Ljubljani ustanovljena predvsem lesarstva v Sloveniji od nekdaj slovenska »strokovna šola za lesno indu-· do sedaj in s tem obeležil svojo veliko in strijo«. koristno delo na delu te poti. Miloš Mehora je opisoval, zapisoval, risal, fotografiral in razstavljal pot gozdarstva in Alojz LEB, Marjan VIDMAR DRUŠTVENE VESTI Dejavnost sekcije sodnih izvedencev in cenilcev gozdarske stroke Dne 12. 4. 1995 smo imeli clani sekcije sodnih izvedencev in cenilcev letni zbor, na katerem smo pregledali naše delo v minu­lem obdobju. Minilo je namrec dobro leto, odkar smo se organizirali in zaceli delovati v taki obliki. V uvodnem delu dnevnega reda nam je ing. F. Cafnik predstavil svoje vtise z let­nega kongresa avstrijske inženirske zborni­ce, ki je bil sredi januarja letos na Bledu. Dejavnost zbornice je zelo raznolika. Zbor­nica skrbi za tekoce seznanjanje clanov z zakonodajo in spremembami predpisov, za izobraževanje, doloca cene storitev, izdaja pa tudi svoje glasilo. To so prav tiste dejavnosti, ki bi morale biti navzoce tudi v naši sekciji. Z informacijo o osnutku zakona o pooblašcenih inženirjih, ki ga pri nas pripravlja tudi Zveza inženirjev in tehnikov, pa smo dobili vsaj grobo predstavo o stanju in usmeritvah, ki bodo aktualne tudi pri nas že v bližnji prihodnosti. V nadaljevanju dnevnega reda smo raz­pravljali o odškodninah za gozdove, ki se ugotavljajo pri gradnji avtocest. Ta proble­matika je prav sedaj zelo aktualna, raz­prava pa je pokazala, da smo prav tu delovali nepovezano oz. da nismo pravoca­sno pripravili strokovnih izhodišc za cenitve. Res pa je, da je gradnja avtocest prehitela organiziranje naše sekcije in da lahko le za nazaj ugotavljamo, kje so odprta vprašanja. Razlike v višini odškodnin, ki se placujejo po posameznih sekcijah avtocest, so prese­netile celo posamezne navzoce . Poseben 164 GozdV 53,1995 problem je vrednotenje zemljišc in s tem v zvezi metodološka navezanost na kmetij­stvo, kar je glavni vzrok visokih odškodnin. Zanimiv je bil zlasti prikaz konkretnega primera cenitve gozdne parcele na trasi avtoceste z vsemi parametri, ki vplivajo na višino odškodnine. Prav tu se je videlo, kje in kako lahko išce cenilec pot za povecanje odškodnine ne glede na strokovna izho­dišca oziroma da ta ne upošteva v celoti. Vendar pa zadeve le niso tako enostavne; vedeti pac moramo, da smo cenilci dostikrat razpeti med našo stroko, zahteve investi­torja in tudi med druge stroke, zlasti že omenjeno kmetijsko, in da moramo v tem razponu iskati rešitve. V zakljucnem delu so bili poleg organiza­cijskih zadev dani tudi predlogi za delo sekcije. Udeleženci so bili enotni, da brez ustreznega izobraževanja in koordinira­nega dela ni perspektive. Zato bomo orga­nizirali predavanja, v odvisnosti seveda od naših skromnih financnih sredstev. Skupina clanov pa bo pripravila ustrezne obrazce, kar naj bi pripomoglo k enotnejšemu delu pri samih cenitvah. Damjan Pavlovec