27 Hladnikia 46: 27–39 (2020) Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU Revision of the genus Leucobryum in herbarium LJU SiMoNa Strgulc k rajšek 1 & Tilen Mikla Včič 2 1 Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija; simona.strgulc@bf.uni-lj.si 2 Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik; tilen.miklavcic@ gmail.com Izvleček V Sloveniji uspevata dve vrsti mahov iz rodu Leucobryum: blazinasti beli mah, L. glaucum (Hedw.) Ångstr. in mali beli mah, L. juniperoideum (Brid.) Müll. Hal. Razlikovanje med vrstama večinoma ni težavno in tipične primerke lahko določimo že na terenu. Za zanesljivo določitev pa je treba pogledati nekaj mikromorfoloških znakov, katerih uporabnost smo preverili med revizijo materiala iz herbarija LJU. V tem prispevku predstavljamo nov določevalni ključ za ti dve vrsti, ključne morfološke znake pa smo predstavili tudi s pomočjo fotografij. Iz podatkov s herbarijskih etiket smo izdelali zemljevid razširjenosti obeh vrst v Sloveniji. Vrsta L. glaucum je v Sloveniji pogostejša, L. juniperoideum pa je redkejša, a prav tako prisotna v vseh fitogeografskih območjih Slovenije. Ključne besede Leucobryum, mahovi, Bryophyta, flora, revizija, herbarij, Slovenija, določevalni ključ Abstract There are two species of white moss present in Slovene moss flora: Leucobryum glaucum (Hedw.) Ångstr. and L. juniperoideum (Brid.) Müll. Hal. Typical plants/individuals can be recognized already on the field, but for reliable identification of the samples, microscope is needed. During our revision of herbarium specimens from herbarium LJU, we checked the discriminative morphological characters, mentioned in the European bryological literature, and evaluated their usability. We made a new identification key and presented some of the morphological characters with photos. The distribution map was made on the basis of the data from the herbarium labels. The results showed that both species are distributed across all phytogeographycal regions of Slovenia, whereby L. glaucum is more common than L. juniperoideum. Key words Leucobryum, mosses, Bryophyta, flora, revision, herbarium, Slovenia, identification key S. S. KrajšeK & T. MiKla včič: Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU 28 1 UVOD Mahovi iz rodu Leucobryum so med ljudmi eni bolj poznanih mahov. Na gozdnih tleh oblikujejo belkastozelene, bolj ali manj polkrožne blazinice, ki jih zlahka opazimo. Prav zaradi oblike blazinic je rod dobil angleško ime »pincushion moss«, kar pomeni mah v obliki blazinice za bucike. Pogosteje uporabljano angleško ime je sicer »white moss«, v prevodu beli mah, kar je tudi prevod latinskega imena Leucobryum. Mahovi večinoma nimajo slovenskih imen. Prav zaradi prepoznavnosti pa je rod Leucobryum eden redkih, kjer najdemo celo več slovenskih poimenovanj: beli mah, beluh, belinar, bledi mah, sivozeleni mah (npr. g weN & d eNSlow 1999, Mihorič 2020). V članku bomo uporabljali slovensko ime beli mah, ki ga tudi predlagamo za uradno slovensko ime rodu. V Evropi uspevajo tri vrste iz rodu Leucobryum (družina: Leucobryaceae): Leucobryum glaucum (Hedw.) Ångstr., L. juniperoideum (Brid.) Müll. Hal. in L. albidum (Brid. ex P. Beauv.) Lindb. (HodgettS & al. 2020). Vrsti L. glaucum in L. juniperoideum sta razširjeni po vsej Evropi, pri čemer je vrsta L. glaucum mnogo pogostejša (HodgettS & l ockHart 2020). Vrsta L. albidum v Evropi uspeva le na Azorih, Kanarskih otokih in v Franciji (HodgettS & l ockHart 2020) ter ima v Evropi status premalo znane vrste (HodgettS & al. 2019). Za Slovenijo MarTinčič (2003) navaja vrsti L. glaucum in L. juniperoideum. Vrsta L. glaucum je prisotna v vseh fitogeografskih območjih Slovenije, povsod je bila najdena tudi po letu 1950 (MarTinčič 2003). Vrsta L. juniperoideum je bila po letu 1950 najdena v alpskem fitogeografskem območju, natančneje v Julijskih Alpah (MarTinčič 2003), na območju Strojne (MarTinčič 2012), Dravskega Kozjaka (MarTinčič 2010) in v Kamniško-Savinjskih Alpah, ter v dinarskem in subpanonskem območju (MarTinčič 2017). Za submediteransko območje obstaja le podatek izpred leta 1950 (MarTinčič 2003). Slika 1: Skica lista belega mahu z označenimi strukturami, ki so pomembne za določevanje vrst. Figure 1: Drawing of Leucobryum leaf with named structures which are important for the identification of the species. zgornji del lista spodnji del lista mesto, kjer merimo širino hialocit zelo široka žila enoplastni del listne ploskve navzgor zavihan listni rob 29 Hladnikia 46: 27–39 (2020) Vrsta L. glaucum je v Sloveniji zavarovana (a NoN . 2004), uvrščena pa je tudi na Aneks V Habitatne direktive, ki navaja živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja (a NoN . 1992). Vrsta L. juniperoideum je bila uvrščena na Rdeči seznam listnatih mahov iz leta 1992 kot redka vrsta (MarTinčič 1992), na posodobljenem rdečem seznamu iz leta 2016 pa vrsta ni več navedena (MarTinčič 2016). Nobena izmed teh dveh vrst ni uvrščena na evropski rdeči seznam mahov (HodgettS & al. 2019). Za oba v Sloveniji prisotna predstavnika rodu Leucobryum je značilna blazinasta rast in belkastozelena barva listov. Listi so po obliki dvodelni (slika 1). Spodnji del lista je širši, ima raven rob in na poganjku objema višje ležeče liste. Zgornji del je ožji, trikotne ali črtalaste oblike, rob pa je pogosto zavit navzgor. Ta del lista je prost in se ne prilega ob druge liste. Posebnost listov je tudi zelo široka žila, ki zajema veliko večino lista. Enoplasten rob listne ploskve je dobro opazen le na spodnjem delu lista, je bolj ali manj ozek, zgrajen iz neobarvanih celic (sliki 1 in 4). Žilo sestavljata dva tipa celic, kar se najlepše vidi na prečnih prerezih listov. Zelene klorocite so nameščene v eni plasti v sredini listne ploskve, pod in nad to plastjo pa so neobarvane hialocite, ki kopičijo vodo. V zgornjem delu lista je nad in pod klorocitami vedno le ena plast hialocit, v spodnjem delu pa je plasti navadno več (sliki 2 in 3). Slika 2: Prečni prerez zgornjega dela lista Leucobryum glaucum. Temne, razmaknjene celice na sredini so klorocite, neobarvane celice so hialocite. Figure 2: Cross section of the upper part of Leucobryum glaucum leaf. Dark cells are chlorocytes, empty cells are hyaline cells. Slika 3: Prečni prerez spodnjega dela lista Leucobryum glaucum. V sredini je ena plast razmaknjenih klorocit, nad in pod njimi je več plasti hialocit. Figure 3: Cross section of the basal part of Leucobryum glaucum leaf. Dark cells in the middle are chlorocytes, below and above are layers of hyaline cells. S. S. KrajšeK & T. MiKla včič: Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU 30 Slika 4: Spodnji del lista vrste L. juniperoideum, s širokim robom, ki ga gradi ena plast hialinih celic. Figure 4: The basal part of L. juniperoideum leaf, with wide band of hialine cellc on the leaf edge. Slika 5: Pušica vrste Leucobryum glaucum. Figure 5: The capsule of Leucobryum glaucum. Pušice pri predstavnikih rodu Leucobryum se redko razvijejo. Nameščene so na dolgih setah. Njihova oblika je ozkovaljasta, z dolgokoničastim pokrovčkom. Pri vrsti L. glaucum je pušica ukrivljena in na njenem dnu je oblikovana struma, nekakšna golšasta zadebelitev (slika 5). Razlikovanje med vrstama L. glaucum in L. juniperoideum temelji na znakih na listih, pušicah in sporah. Zelo dober pregled uporabnosti razlikovalnih znakov sta objavila SiMMel & p oScHlod (2017), dovolj zanesljiv določevalni ključ pa je tudi v delu c aSaS & al. (2006). V preglednici 1 navajamo znake, ki smo jih upoštevali pri določanju primerkov iz rodu Leucobryum. 31 Hladnikia 46: 27–39 (2020) Preglednica 1: Razlikovalni znaki med vrstama Leucobryum glaucum in L. juniperoideum, povzeti po virih SiMMel & p oScHlod (2017) in c aSaS & al. (2006). Table 1: Discriminative characters between Leucobryum glaucum and L. juniperoideum according to the following sources: SiMMel & p oScHlod (2017) and c aSaS & al. (2006). Znak Leucobryum glaucum Leucobryum juniperoideum Oblika blazinice večinoma polkrožna večinoma ploska, na njej so pogosto opazni odlomljeni listi Barva sveže blazinice belkastozelena belkasto- do svetlozelena Razmerje med spodnjim in zgornjim delom lista (slika 1) večinoma je dolžina zgornjega in spodnjega dela enaka, zgornji del je lahko tudi krajši ali daljši od spodnjega zgornji del lista je vedno daljši od spodnjega Oblika zgornjega dela lista (slika 1) trikotne do ozkotrikotne oblike, lahko z nekoliko navzgor zavihanim robom ozkotrikotne do črtalaste oblike, pogosto žlebast Širina enoplastnega dela listne ploskve na spodnjem delu lista ozka: 3–8 vrst celic široka: 8–15 vrst celic Število plasti hialocit na spodnjem delu lista (vidno na prečnem prerezu) (slika 3) po vsej širini lista 3 ali več plasti hialocit, izrazita razlika v številu plasti med osrednjim delom prereza in robom ni opazna v osrednjem delu prereza večinoma le 2 plasti hialocit (1 nad in 1 pod klorocitami), proti robu se število plasti izrazito poveča Širina hialocit na zgornji strani lista v sredini spodnjega dela lista (slika 1) > 30 µm < 30 µm Oblika pušice (slika 5) pušica nagnjena in ukrivljena, z izrazito strumo, suha z 8 izrazitimi vzdolžnimi grebeni pušica bolj ali manj pokončna, brez strume, suha s 4 šibkimi vzdolžnimi grebeni Velikost zrelih spor 14–18 µm 18–20 µm 2 MATERIAL IN METODE V revizijo smo vključili ves razpoložljivi material iz herbarija LJU, nabran v Sloveniji, ki je bil določen kot rod Leucobryum. Dodatno smo v letu 2019 (nesistematično) nabirali vzorce tudi v naravi in z njimi dopolnili herbarijsko zbirko. Ker gre za zavarovano vrsto, smo za vzorčenje pridobili dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje (št. 35601-52/2019-4, izdano dne 2. 7. 2019). Nabirke smo določali s pomočjo določevalnih ključev c aSaS & al. (2006) in članka SiMMel & p oScHlod (2017). Pregled uporabljenih razlikovalnih znakov je prikazan v Preglednici 1. Pred določevanjem smo suhe poganjke za nekaj minut namočili v vodo. Pod S. S. KrajšeK & T. MiKla včič: Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU 32 stereolupo smo s pomočjo dveh pincet izpreparirali nekaj listov z zgornjega dela poganjka, a vsaj nekaj milimetrov pod vršičkom. Poganjek smo nato vstavili v stiroporni blok in z žiletko ročno odrezali nekaj tankih prečnih rezin. Cele liste in rezine smo si ogledali s svetlobnim mikroskopom pri povečavah 40×, 100× in 400×. Za pripravo zemljevida razširjenosti smo s herbarijskih etiket izpisali podatke o nabirkih in jih zbrali v preglednici v programu MS Excel. Manjkajoče podatke o kvadrantih, nadmorskih višinah in opisih nahajališč smo dopolnili s pomočjo zemljevida. Seznam lokalitet nabirkov L. juniperoideum je v prilogi 1, seznam lokalitet nabirkov L. glaucum pa je dostopen pri prvi avtorici tega prispevka. Zemljevide razširjenosti vrst so izdelali na Centru za kartografijo favne in flore. Za prikaz razporeditve vzorcev po nadmorskih višinah smo izdelali graf v programu GraphPad Prism 5. 3 REZULTATI Z RAZPRA VO V Herbariju LJU je bilo poleti 2019 shranjenih 183 herbarijskih pol rodu Leucobryum, nabranih na območju Slovenije. V eni izmed njih je bil shranjen material obeh vrst. Za potrebe raziskave smo leta 2019 nabrali še 17 dodatnih vzorcev. Določitve materiala pred in po reviziji so prikazane v preglednici 2. Preglednica 2: Primerjava določitev pred in po reviziji (navedeno je število nabirkov, odstotek nabirkov je podan v oklepajih). Table 2: Comparison of identifications before and after revision (the given number is specimen‘s count, the percentage of specimens is given in brackets) Določitev po reviziji Določitev pred revizijo L. glaucum L. juniperoideum L. glaucum 163 143 (88 %) 20 (12 %) L. glaucum var. albidum / L. glaucum ssp. albidum 9 5 (56 %) 4 (44 %) L. juniperoideum 12 4 (33 %) 8 (67 %) novi vzorci 17 12 5 skupaj 201 164 164 37 Večina primerkov (163) je bila prvotno določena kot L. glaucum in to določitev smo v 88 % potrdili. 9 nabirkov je bilo določenih kot L. glaucum var. albidum (Brid.) Moenkm., kar MarTinčič (2011) obravnava kot sinonim vrste L. juniperoideum. 4 primerki so dejansko pripadali vrsti L. juniperoideum, 5 pa smo jih določili kot L. glaucum. Kot L. juniperoideum je bilo prvotno določenih 17 primerkov in to določitev smo potrdili pri 8, kar predstavlja 67 %. Skupno z dodatno nabranim materialom je zdaj v herbariju LJU 164 pol z vrsto L. glaucum in 37 pol z vrsto L. juniperoideum. Geografska razporeditev nabirkov je prikazana na zemljevidu na sliki 6. Nahajališča vrste L. juniperoideum so navedena v Prilogi 1. 33 Hladnikia 46: 27–39 (2020) Slika 6: Razširjenost vrst belega mahu (rod Leucobryum) v Sloveniji po reviziji herbarija LJU. Figure 6: The distribution of Leucobryum glaucum and L. juniperoideum in Slovenia, according to herbarium LJU. Glede na število zbranih podatkov lahko potrdimo, da je vrsta L. glaucum v Sloveniji pogostejša. Prisotna je v vseh fitogeografskih območjih. Tudi vrsta L. juniperoideum je bila najdena v vseh fitogeografskih območjih Slovenije, največ podatkov pa je iz alpskega in predalpskega območja. Predvidevamo, da je vrsta marsikje spregledana in da bomo v prihodnje zbrali še nove podatke, ki bodo dopolnili sliko razširjenosti. Rastišča v raziskavo vključenih primerkov L. juniperoideum so vedno vezana na gozd; vrsta najpogosteje raste na gozdnih tleh, na bolj ali manj trhlem lesu, redko na skalah. L. glaucum je prav tako prvenstveno gozdna vrsta, a lahko uspeva tudi v negozdnih habitatih: na vlažnih tleh in skalovju ob potokih, tudi na resavah in barjih, v višjih legah med ruševjem. Rastišča obeh vrst, ki smo jih ugotovili na terenu ali razbrali s herbarijskih etiket, se ujemajo z literaturnimi navedbami (r otHero 2010, c aSaS & al. 2006). Kamninska podlaga ni odločujoča, obe vrsti uspevata na karbonatnih in kislih podlagah, a jima glede na podatke iz te revizije bolj ustrezajo vsaj nekoliko zakisana tla. Zakisana tla se na višjih nadmorskih višinah zaradi nižjih temperatur in več padavin, v nižjih legah pa zaradi rabe, kot je na primer steljarjenje, lahko razvijejo tudi na karbonatni matični podlagi, kar ustreza rasti belega mahu (d akSkoBler & al. 2014, k utNar & al. 2005, r otHero 2010). Na sliki 7 je prikazana še razporeditev pregledanih vzorcev po nadmorskih višinah. Nahajališča obeh vrst so razporejena v območju od nižinskega do montanskega pasu, najvišje ležeča nahajališča L. glaucum so na Pohorju, Smrekovškem pogorju in v Karavankah (1500–1600 m n. m.). S. S. KrajšeK & T. MiKla včič: Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU 34 Slika 7: Razporeditev vzorcev Leucobryum glaucum in L. juniperoideum po nadmorskih višinah. V odoravni črti prikazujeta povprečni vrednosti za vsako od vrst. Figure 7: Distribution of Leucobryum glaucum and L. juniperoideum samples according to altitude. The mean value for each species is indicated by black line. Določitev vrste pri tipičnih primerkih je možno že na terenu. L. glaucum lahko prepoznamo po polkrožnih blazinicah (slika 8). Blazinice lahko v premeru merijo od nekaj cm do več dm. Blazinice L. juniperoideum niso polkrožne, ampak sploščene (slika 9), lahko popolnoma nepravilnih oblik. Njihova velikost je zelo različna, od zelo majhnih skupin poganjkov na kakem trhlem štoru, do precej velikih površin na gozdnih tleh (slika 9). Slika 8: Leucobryum glaucum Figure 8: Leucobryum glaucum Slika 9: Leucobryum juniperoideum Figure 9: Leucobryum juniperoideum Za zanesljivo določitev manj tipičnih primerkov je smiselno nekaj materiala nabrati in si ogledati mikromorfološke znake. Za določevanje predlagamo naslednji določevalni ključ, ki vključuje znake iz literature (Si MMel & p o Sc Hlod 2017, c a Sa S & al. 2006) in upošteva rezultate naših opažanj. Za pomoč pri interpretaciji uporabljenih znakov glejte slike 1–5 in 8–9. 35 Hladnikia 46: 27–39 (2020) 1. Blazinica večinoma polkrožna, zelo gosta, belkastozelene barve; zgornji del lista trikotne do ozkotrikotne oblike, lahko z nekoliko navzgor zavihanim robom, enako dolg kot spodnji del ali krajši; neobarvani enoplastni rob na spodnjem delu lista iz 3–8 nizov celic, širina hialocit na ventralni strani na sredini spodnjega dela lista >30 µm; število plasti hialocit na spodnjem delu lista je po vsej širini lista 3 ali več, ni izrazite razlike v številu plasti hialocit med osrednjim delom prereza in robom (opazno le na prečnem prerezu lista); pušica nagnjena in ukrivljena, z izrazito strumo; zrele spore velike 14–18 µm L. glaucum - Blazinica ploska, pogosto s posameznimi odlomljenimi listi, belkasto do svetlozelene barve; zgornji del lista ozkotrikotne do črtalaste oblike, pogosto z žlebastim vrhnjim delom, daljši od spodnjega dela; neobarvani enoplastni rob na spodnjem delu lista iz 8–15 nizov celic, širina hialocit na ventralni strani na sredini spodnjega dela lista <30 µm; na spodnjem delu lista je izrazita razlika v številu plasti hialocit med osrednjim delom prereza in robom, na robu je plasti veliko, v osrednjem delu običajno le 2; pušica bolj ali manj pokončna, brez strume; zrele spore velike 18–20 µm L. juniperoideum Ker vrsti še nimata slovenskih imen, predlagamo ime blazinasti beli mah za vrsto L. glaucum, saj vrsta običajno raste v prepoznavnih polkrožnih blazinicah, in mali beli mah za vrsto L. juniperoideum. To ime smo povzeli po angleškem poimenovanju, ki se nam zdi ustrezno, saj so blazinice te vrste pogosto manjše od blazinic L. glaucum. 4 SUMMARY There are two species of white moss present in Slovene moss flora: Leucobryum glaucum (Hedw.) Ångstr and L. juniperoideum (Brid.) C. Müll. L. glaucum is widespread while for L. juniperoideum much rarer. They are both distributed in almost all phytogeographic regions of Slovenia, but in each of them they are known only from one or few localities (MarTinčič, 2017). We revised 187 samples from herbarium LJU and 17 specimens, which we collected during the field work in 2019. For the revision we used discriminative morphological characters from SiMMel & p oScHlod (2017) and c aSaS & al. (2006) that we also used for preparation of new identification key. 1. Cushions very dense and rounded, glaucous green; upper part of the leaf triangular to narrowly triangular, sometimes with incurved margins; its length approximately the same as the length of the basal part, or shorter; lamina (hyaline leaf edge) 3–8 rows of cells wide, hyalocytes in the middle of the ventral side of basal part of leaf >30 µm wide; number of hyalocyte layers visible on the cross-section of basal part of leaf 3 or more, with no obvious difference between the central and the lateral part of the section; capsule inclined and curved, strumose; size of ripe spores 14–18 µm L. glaucum - Cushions not very dense and flat, light to glaucous green, frequently with broken groups of leaves; upper part of the leaf narrowly triangular to linear, incurved margins often channelled; the upper part of the leaf longer than the basal part; lamina (hyaline leaf edge) 8–15 rows of cells wide, hyalocytes in the middle of the ventral side of basal part of leaf <30 µm wide; number of hyalocyte layers visible on the cross-section of basal part of S. S. KrajšeK & T. MiKla včič: Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU 36 leaf only 2 in the central part and much more on the lateral part of section; capsule erect, not strumose; size of ripe spores 18–20 µm L. juniperoideum Some of the most important morphological characters are presented in drawing (figure 1) and photographs (figures 2–6 and 8–9). The geographical distribution of revised specimens is presented on figure 6. We confirmed that L. glaucum is more common of the two studied species. L. juniperoideum is presently represented in herbarium LJU with 37 specimens (see Appendix 1). Their localities are spread across all phytogeographical regions of Slovenia, but the most of them are from alpine and pre-alpine region. We expect new findings in following years. 5 ZAHV ALA Raziskava je bila izdelana v okviru projektne skupine Biologija rastlin ARRS P1-0212 na Oddelku za biologijo BF UL. Zahvaljujeva se Aliju Šalamunu s Centra za kartografijo favne in flore za izdelavo zemljevida razširjenosti in recenzentoma za kritično branje prispevka. 6 LITERATURA a NoN ., 1992: Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992L0043:20070101:SL:PDF), datum dostopa: 8. 10. 2020. a NoN ., 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list 46/2004: 5933–5962 (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/48936#!/Uredba- ozavarovanih-prosto-zivecih-rastlinskih-vrstah), datum dostopa: 8. 10. 2020. c aSaS , c., M. B rugu é S, r. M. c roS & c. S é rgio , 2006: Handbook of Mosses of the Iberian Peninsula and the Balearic islands. Ilustrated Keys to the Genera and Species. Institut d'Estudis Catalans, Barcelona, 349 pp. dakSkobler, i, l. kuTnar & M. ZuPančič, 2014: Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji, Toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti države. Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije – Gozdarska založba, Ljubljana, 173 pp. g weN a. & j. d eNSlow , 1999: Necvetnice. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 80 pp. HodgettS , N., M. c álix , e. e Nglefield , N. f etteS , M. g arcía c riado , l. p atiN , a. N ieto , a. B ergaMiNi , i. B iSaNg , e. B aiSHev a , p . c aMpiSi , a. c ogoNi , t . HalliNgBäck , N. k oNStaNtiNov a , N. l ockHart , M. SaBovljevic , N. ScHNyder , c. S cHröck , c. S érgio , M. SiM SiM , j. v rBa , c.c. f erreira , o. a foNiNa , t . Blockeel , H. BloM , S. c aSpari , r. g aBriel , c. g arcia , r. g arilleti , j. g oNZáleZ MaNceBo , i. g oldBerg , l. H edeNäS , d. H olyoak , v . HugoNNot , S. HuttuNeN , M. i gNatov , e. i gNatov a , M. i NfaNte , r. JuuTinen, T. kiebacher, h. köckinGer, J. kučera, n. lönnell, M. lüTh, a. MarTinS, o. MaSloVSky, b. PaPP, r. Porley, G. roThero, l. SöderSTröM, S. ŞTeFǎnuţ, k. SyrJänen, a. unTereiner, J. Ɨ. Váňa, a. VanderPoorTen, k. Vellak, M. aleFFi, J. baTeS, n. bell, M. BruguéS , N. c roNBerg , j. d eNyer , j. d uckett , H. j. d uriNg , j. e NrotH , v . f edoSov , 37 Hladnikia 46: 27–39 (2020) k.-i. f latBerg , a. g aNev a , p . g orSki , u. g uNNarSSoN , k. H aSSel , H. HeSpaNHol , M. Hill , r. H odd , k. H ylaNder , N. i Ngerpuu , S. l aaka -l iNdBerg , f . l ara , v . MaZiMpaka , a. Mežaka, F. Müller, J. d. orGaZ, J. PaTiño, S. PilkinGTon, F. Puche, r. M. roS, F. r uMSey , j.g. S egarra -MoragueS , a. S eNeca , a. S teBel , r. v irtaNeN , H. w eiBull , j. wilbrahaM & J. Żarnowiec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of Mosses, Liverworts and Hornworts. IUCN, Brussels, 87 pp. HodgettS , N. & N. l ockHart , 2020: Checklist and country status of European bryophytes – update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, Department of Culture, Heritage and the Gaeltach, Ireland. 214 pp. HodgettS , N. g., l. S öderStröM , t . l. B lockeel , S. c aSpari , M. S. i gNatov , N. a. k oNStaNtiNov a , N. l ockHart , B. p app , c. S cHröck , M. SiM -SiM , d. B ell , N. e. B ell , H. H. BloM , M. a. B ruggeMaN -NaNNeNga , M. BruguéS , j. e NrotH , k. i. f latBerg , r. g arilleti , l. H edeNäS , d. t . Holyoak , v . HugoNNot , i. k ariyawaSaM , H. k öckiNger , j. kučera, F. lara & r. d. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42: 1–116. kuTnar l., M. urbančič & P. SiMončič, 2005: Atlas gozdnih tal Slovenije – 6. del. V: M. urbančič, P. SiMončič, T. PruS & l. kuTnar: Atlas gozdnih tal Slovenije. Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, Ljubljana, p. 69–84. MarTinčič, A., 1992: Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov (Musci) v Sloveniji. Varstvo narave 18: 7–166. MarTinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2(1): 91– 166. MarTinčič, a., 2010: Mahovna flora fitogeografskega podobmočja Dravski Kozjak (Slovenija). Hladnikia 25: 13–30. MarTinčič, A., 2012: Mahovna flora fitogeografskega podobmočja Mežiško–Mislinjska dolina - Strojna (Slovenija). Hladnikia 30: 45–58. MarTinčič, A., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia. Hacquetia 15: 107–126. MarTinčič, A., 2017: Novosti v flori mahov Slovenije 3. Hladnikia 40: 26–39. Mihorič, a., 2020: Kamniški vrh, Mahovi (http://kamniski-vrh.net/mah/mah.html) datum dostopa: 8. 10. 2020. r otHero , g ., 2010: Leucobryum glaucum / juniperoideum. In: Atherton, I.D.M., S.D.S Bosanquet., M. Lawley (eds.): Mosses and Liverworts of Britain and Ireland: A Field Guide. British Bryological Society. p. 403. SiMMel , j. & p . p oScHlod , 2017: Beiträge zur Bestimmung und Ökologie der mitteleuropäi- schen Leucobryum-Taxa. Herzogia 30: 397–411. S. S. KrajšeK & T. MiKla včič: Revizija rodu Leucobryum v herbariju LJU 38 7 PRILOGA Seznam lokalitet revidiranih herbarijskih pol vrste Leucobryum juniperoideum v herbariju LJU. Podatki o nahajališčih, ki so zapisani v oklepaju, so bili dodani s strani avtorjev prispevka. 9357/4 Slovenija: (Koroška): Kozjak, Remšnik, gozd, na razpadlem lesu, 650 m n. m., leg. A. Martinčič, 17. 9. 2003 9455/1 Slovenija: (Koroška, Strojna): Mavrelov vrh, nad Žerovnikom, gozdna tla, Piceetum, silikat, 970 m n. m., leg. A. Martinčič, 29. 9. 2010 9455/2 Slovenija: (Koroška) Strojna: dolina Strojnske reke pod Zelenim bregom, pri Krivcu, gozdna tla, silikat, 500 m n. m., leg. A. Martinčič, 29. 9 .2010 9455/2 Slovenija: (Koroška): Strojna, dolina Strojnske reke pod Zelenim Bregom, pri Krivcu, na štorih, 500 m n. m., leg. A. Martinčič, 29. 9. 2010 9457/1 Slovenija: Pohorje: (Vuhred), dolina Vuhreščice, pri Zorčniku, gozdna tla, silikat, 400 m n. m., leg. A. Martinčič, 14. 7. 2005 9550/4 Slovenija: Karavanke: (Žirovnica), Stol, pri Valvazorjevem domu, apnenec, 1200 m n. m., leg. A. Martinčič, 30. 8. 1961 9557/4 Slovenija: Pohorje: dolina Hudinje nad Vitanjem, gozdna tla, silikat, leg. A. Martinčič, 9. 10. 2009 9649/4 Slovenija: Pokljuka: (Goreljek), v gozdu pri barju Sivec, gozd, 1200 m n. m., leg. A. Martinčič, 12. 8. 1956 9652/1 Slovenija: Karavanke: Dolžanova soteska pri vasi Dolina, na štorih, Fagetum, 750 m n. m., leg. A. Martinčič, 5. 7. 2001 9653/4 Slovenija: Gorenjska, dolina Kamniške Bele, ob poti JZ od odcepa za slap Orglice, trhel štor, 600 m n. m., leg. S. Strgulc Krajšek, 9. 6. 2019 9653/4 Slovenija: Gorenjska, nad dolino Kamniške Bele, SZ pobočje grebena Belska Kopa- Rzenik, pri odcepu poti za „ladjo“, gozdna tla, 850 m n. m., leg. S. Strgulc Krajšek, 9. 6. 2019 9654/3 Slovenija: (Kamniško-Savinjske Alpe): Dolina Lučnice, Bazzanio-Abietetum, andezit, 780 m n. m., leg. M. Wraber, 10. 1968 9657/3 Slovenija: (Štajerska: Dobrna), Sveti Miklavž nad Dobrno, Querco-Luzulo-Fagetum, 450 m n. m., leg. A. Martinčič, 9. 1987 9658/1 Slovenija: (Štajerska: Zreče), Straniška brda nad Stranicami, Fagetum sub., dolomit, 550 m n. m., leg. A. Martinčič, 9. 1987 9748/2 Slovenija: Julijske Alpe: (Bohinj), med Savico in Komno, gozdna tla, Fagetum, apnenec, 1000 m n. m., leg. A. Martinčič, 15. 8. 1965 9758/4 Slovenija: (Štajerska: Šentjur), Ježovec pri Grobelnem, miocenski peščenjak, 400 m n. m., leg. M. Wraber, 1969 9758/4 Slovenija: (Štajerska: Šentjur), Rakovec pri Grobelnem, miocenski peščenjak, 400 m n. m., leg. M. Wraber, 1969 9849/3 Slovenija: (Severna Primorska: Bukovo), Kazarska Grapa (Bukovska grapa) pod Degarnikom, vlažne skale, kremenov keratofir, 400 m n. m., leg. I. Dakskobler, 13. 4. 2017 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Medvode, Studenčice, gozd, V od hriba Breznik, gozdna tla, kisla podlaga, 600 m n. m., leg. S. Strgulc Krajšek, 30. 8. 2019 39 Hladnikia 46: 27–39 (2020) 9857/1 Slovenija: (Štajerska): Rečica pri Laškem, Luzulo-Carpinetum, premokarbonski peščenjak, 350 m n. m., leg. M. Wraber, 9./10. 1965 9857/3 Slovenija: (Štajerska): Sv. Krištof pri Rimskih Toplicah, Luzulo-Fagetum vincetosum, miocenske sarmatske plasti, leg. M. Wraber, 9./10. 1965 9947/3 Slovenija: Goriška Brda: levi breg Reke, pritoka Kožbane, Querco-Carpinetum submediterraneum, leg. S. Grom, 8. 1968 9947/3 Slovenija: Goriška Brda: Nad vasjo Belo v porečju Kožbane, Seslerio-Ostryetum, leg. S. Grom, 8. 1968 9951/3 Slovenija: (Osrednja Slovenija: Vrhnika), Smrečje pri Rovtah, leg. A. Martinčič, 12. 6. 1970 9952/1 Slovenija: Polhograjsko hribovje: Medvode, Topol ob pešpoti proti sv. Jakobu, 700 m n. m., leg. S. Strgulc Krajšek, 24. 2. 2019 9952/3 Slovenija: (Osrednja Slovenija, Polhograjsko hribovje), Dobri Dol pri Horjulu, močvirje ob potoku, skrilavci, 340 m n. m., leg. A. Martinčič, 8.1993 9953/3 Slovenija: (Osrednja Slovenija): Golovec nad Ljubljano, 400 m n. m., leg. F. Dolšak, 10. 1919 9958/2 Slovenija: (Zasavje): Zagorje pod Bohorjem, Galio-Abietetum, andezit, 430 m n. m., leg. M. Wraber, 10. 1968 0052/1 Slovenija: Ljubljansko Barje: Bevke, Mali plac, gozd ob barju, 300 m n. m., leg. S. Strgulc Krajšek in T. Bačič, 16. 1. 2019 0153/1 Slovenija: (Krimsko Hribovje): Tolsti vrh nad Krvavo Pečjo, na Acer pseudoplatanus, 800 m n. m., leg. A. Martinčič, 17. 7. 2014 0153/3 Slovenija: (Dolenjska): Mačkovec pri Robu pri Velikih Laščah, Fagetum, dolomit, 700 m n. m., leg. A. Martinčič, 23. 10. 1966 0158/1 Slovenija: (Dolenjska): Krakovski pragozd pri Kostanjevici, Quercetum, 150 m n. m., leg. A. Martinčič, 4. 1976 0158/3 Slovenija: (Dolenjska: Šentjernej), Pleterje- Vratno, Luzulo-Fagetum castaneetosum, miocenski peščenjaki, 250 m n. m., leg. M. Wraber, 9. 1966 0158/3 Slovenija: (Dolenjska: Šentjernej), Pleterje- Vratno, Luzulo-Fagetum castaneetosum, miocenski peščenjaki, leg. M. Wraber, 9. 1966 0250/2 Slovenija: (Notranjska): Pugled pri Hraščah pod Postojno, Abietum-Fagetum dinaricum, eocenski fliš, 560 m n. m., leg. M. Wraber, 11. 1965 0455/3 Slovenija: (Kočevsko): Veliki Mošenik pri vasi Ajbelj, gozdna tla, Blechno-Fagetum, krem. kongl., 750 m n. m., leg. A. Martinčič, 5. 7. 2002 n.p. Slovenija: Goriška Brda: levi breg Reke, pritoka Kožbane, na korenini gabra, Querco-Carpinetum submediterraneum, leg. S. Grom, 8. 1968