Poštnina plačana v gotovini! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO II. ŠTEVILKA 1 JANUAR 1963 CENA 20 DIN sprejem je bil v dvorani prosvet ram bo pri občinskem ljudskem lovanjn z odsekom za narodno Svoboda« v Ilirski odboru pa je ob te j priliki pode- obrambo in Vojno pošto 1132 iz lil petnajstim mladincem pismene Ilirske Bistrice priredil kulturni Bistrici. Zbranim je spregovoril nekaj besed o pomenu dneva Ju¬ goslovanske ljudske armade pred¬ sednik občinskega komneja ljud¬ ske mladine, tovariš Milko Primc. Na kratko je orisal delo odreda v tekočem letu, ki je bilo vseka¬ kor dokaj uspešno. Odred je orga¬ niziral več akcij ob raznih prilož¬ nostih, sodeloval je v prvomajski povorki, v dnevu mladosti, sode- spominu loval pri prireditvi dneva borcev, organi četrtek, dne 20. decembra movanj v streljanju 1962 je občinski komite ljudske zračno puško, v metanju mladine v Ilirski Bistrici priredil bomb drugo. Za uspešno delo sprejem vseh mladincev, vključeni v delo mladinskega od- mladinskega odreda > mladinski komite tekočem reda pri občinskem ljudskem od- nekaj mladincev praktičnimi pohvale. program za vse pripadnike mla- Po končanem slavnostnem spre- dinskega odreda, ki mu je priso- jemu je mladinski komite v sode- stvovalo nekaj nad 300 mladincev. w m boru Ilirska Bistrica. Slavnostni nagradami, odsek za narodno Mladinci, člani mladinskega odreda, ki jih je nagradil mladinski komite komiteja Ilir. Bistrica Mladinci člani mladinskega odreda na kulturni prireditvi v Ilirski Bistrici miteja ZK seji Občinskega ko- so menili, da je le-ta preštevilen, Ilirski Bistrici prisotni razpravljali o dosedanjih razpravah o predosnutkih ustav zlasti pa se niso člani dosledno zavedali svojih nalog. Zategadelj je sklenil imenovati nov preda- FLRJ socialistične republike vateljski aktiv, ki je številčno Slovenije. Ugotovili so, da so neprimerno manjši od prvega ak- dosedanje razprave obiskane, čeprav je na drugi ! ni sklepati, da predavateljski sicer dobro tiva in sprejel sklep, da je treba naloge. Člani žan izpolniti vsakemu posameznemu članu ak¬ tiva naložiti nalogo, ki jo je dol- nove Za nami je zopet leto napo¬ rov, izkušenj, uspehov in neuspe¬ hov^ Brez dvoma lahko rečemo, da je preteklo leto prineslo mno¬ go novega v našo prakso, da smo marsikje globoko posegli v pre¬ obrazbo naše družbe, da smo pravilno ocenili odnose med ma¬ terialno bazo, proizvajalci in ob¬ čani in iz dobro osvetljenih iz¬ hodišč planirali bodoče delo. Ob neštetih razpravah, ki so obravnavale bodisi delo v kolek¬ tivu, bodisi krajevne probleme, načrt ustave in občinskega sta¬ tuta — povsod so naši ljudje za¬ čutili, da velja vsa skrb člove¬ ku, tako posamezniku kakor celi družbi. Zavest o pravicah in dolžnostih občana kakor jih ob¬ ravnava naša temeljna listina, po¬ staja vse bolj tista tvorna sila, ki bo dokončno osvobodila člo¬ veka vezi — materialnih in du¬ hovnih, v katere je uklenila člo¬ veka preteklost. Ta proces gre nezadržno naprej in dolžnost vsakega izmed nas je, da pre¬ vzame enako odgovornost za na¬ daljnji razvoj naše skupnosti in za izpovolnitev našega družbe¬ nega programa. V upanju, da bo novo leto nov korak bliže našemu velikemu cilju, želimo vsem našim obča¬ nom veliko uspeha v njihovem družbenem delu pa tudi v nji¬ hovem osebnem življenju. UREDNIŠTVO 591 m * % ZARADI IZREDNEGA POMENA TURISTIČNEGA RAZVOJA ••»•••»•••••••••••••••c*•ca&«reo«e»*actoceoe•••€•••••••» V ILIRSKOBISTRIŠKI KOMUNI JE UREDNIŠTVO GLASILA »SNEŽNIK« POVABILO NA RAZGOVOR NEKATERE PRED- ••••9999«999999t9«9«99l«fM9tl99l90ei»ei909e««»?tl9IO»«9999»0«ei«9(«6CCC6Clte99«99999' STAVNIKE VAŽNEJŠIH ORGANIZACIJ IN USTANOV. RAZ- »«•••»•••••••• •••9t999UC9«9t9t»990eM9«9996«9*9tft090»»9999«0«ei99UCCie€eMC9«9999««' GOVORA SO SE UDELEŽILI: KUKOVEC ING. IVAN, PRED- •***••••••••*• 9 « 909 «i 79 l 69 O 9 « 89 O 9 e 00 ei 9 lUICCCGCC 99 C 99999999 ' SEDNIK ObLO, BUBNIČ JOŽE, DIREKTOR TOVARNE OR- • ••••••t9999«999«99t«99»MICM9«M99«Ce«»e990eOS9»09CC90»M90»»60e««9CIG6C€C69«C9l99««t9 GANSKIH KISLIN, JOŽE VADNJAL, DIREKTOR TOVARNE LESONIT, MEZGEC ING. LEOPOLD, DIREKTOR KMETIJ- • '»•»^••••••••••»••••••••*99999«9t9ce99»99e9C9»99»td»G9933dt'a09C990c«cce<)QC99*»9999999 SKE ZADRUG, LADO ŠKRLJ, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ••••••••••••99t999G999MGGi9999G»9Ce99eG9CGG«G9?»l09G»«G306«9Qei»9€IGCGGGG9«CG9«GG«9i> SINDIKALNEGA SVETA IN IVAN ŠUŠTAR, SEKRETAR OB- •••*••••••••••••••••••••*••••••»•« 0 e 9 «GG 999 CtG 0 «O»« C 3 0 *e 0 Ce» 0 *C« 6 CCCCC 99 C 99999999 ČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE ILIRSKA BI- • •»•t9999«tG9G9G9G9t99MG«GGt9G9GGOe«9e«9«9GGGGGIG09O9««OO0e0«eit9€GGGGG6Ct9M9«9999t STRICA. ••••99999«999999M9t99tl9i99t9999t0e99e98«0e99»G9f09O99«8GC909e9999ICGtGG99«e999999i9 Več forumov razpravlja v zad¬ rtem času o vlogi turizma in go¬ stinstva na našem območju. Tov. ing. Kukovec, ali bi nam lahko v zvezi s tem kaj povedali? Turizem lahko postane za na¬ še področje izredno pomembna gospodarska panoga. Vendar ne tak, kot ga poznamo sedaj. So¬ dobni turizem lahko primerjamo s posebno vrsto tovarne na ve¬ likem prostoru prirodnih lepot, volj. Zelo smo ponosni na naše snežniške gozdove in navdušeni nad lepoto naših krajev. Cez na¬ še kraje prehaja nebroj turistov, saj smo na eni izmed najpromet¬ nejših turističnih poti v Jugosla¬ viji, mirnih gozdov, z bogatim lovom, ob vodi z bogatim ribo¬ ki predstavlja naj večjo vabo. Mi¬ slim, da smem trditi, da smo do¬ slej preveč živeli v prepričanju, da je to že dovolj. To ne more biit, saj smo končno tudi odgo¬ vorni, da uredimo naše kraje ta- turističnih postojank ob glavni cesti. Potrebna je izgradnja več¬ jih hotelov in motelov s primer¬ no urejeno okolico po vsej dol¬ žini glavne ceste od Ribnice do Rupe. Vzporedno moramo ure¬ jati naše snežniške postojanke. Možnosti pa bomo lahko hitro iz¬ koristili, če bo naše turistično društvo sposobno prevzeti izred¬ no težko nalogo nositelja idej in odkrivanja možnosti s solid¬ nim strokovnim raziskovanjem. Zato smo mu dolžni nuditi vso pomoč. Naše prebivalstvo lahko pomaga največ tako, da uredi za sprejem turistov čimveč preno¬ čišč pri sebi doma, saj je dober zaslužek zagotovljen. Vsi se bo¬ mo morali navaditi čimbolj šega strokovnega odnosa do turistov, kar bo verjetno najtežje, ker do¬ slej te prilike ni bilo razen za redke poedince. Tako nas čaka že naslednje leto precej nalog, saj začenjamo takorekoč brez večjih lastnih sredstev, zaradi če¬ sar bomo morali biti vztrajni in marljivi dolgo let, posebno še, če pomislimo, da so možnosti skoraj neizčrpne. Tak kraj kot je naš, je sposoben zadovoljiti v enem letu več kot 100.000 turi¬ stov, ki lahko potrošijo pri r\as 300—500 milijonov dinarjev. Po besedah tovariša predsedni¬ ka sklepamo, da so dane dokaj Razgovor v uredništvu glasila »Snežnik« o aktualnih problemih turizma pri nas — Na sliki: Od leve proti desni Lado Škrlj, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Mezgec inž. Leopold, direktor KZ, Jože Bubnič, direktor tovarne organskih kislih, Jože Vadnal, direktor tovarne Lesonit, Jože Keuc, glavni in odgovorni urednik glasila »Snežnik« in Ivan Šuštar, sekretar SZDL. — Foto: Maraž Emil katere izpopolnjujejo ena drugo in s katerimi upravljajo vsi ljud¬ je nekega področja z namenom, da bi privabili in zadovoljili v oddihu čim več domačih in tujih turistov, željnih lepot in oddiha. Vsak posameznik ima torej svo¬ jo nalogo, najtežjo pa tisti, ki delajo neposredno s turisti, nam¬ reč osebje v gostinskih lokalih, v trgovinah, v javni službi t. j. na vseh sličnih mestih s turisti. Na žalost moramo ugotoviti, da še precej tega nimamo, še to, kar imamo, ne izkoriščamo do- ko, da bomo lahko vključeni čimprej v našo najbolj mlado go¬ spodarsko vejo. Napovedi za bo¬ doče so dokaj pomembne, saj pričakujemo, da se bo število tujih turistov povečalo v krat¬ kem. že sedaj drvi skozi naše kraje ob poletnih mesecih 2.000—3.000 osebnih avtomobilov na dan, za¬ to lahko pričakujemo, da bomo imeli zelo veliko obiskovalcev, ki bodo želeli najti precej več, kot jim lahko danes nudimo. Predvsem nam za sedaj manjka široke perspektive nadaljnjemu razvoju turizma na tem področ¬ ju. Zanimalo bi nas tov. Jože Bubinč, kaj menite o preskrbi turistov in potrošnikov, kot di¬ rektor prehrambeno-kemične in¬ dustrije? V kolikor primerjamo našo oskrbo z mlekom in mlečnimi proizvodi v tem letu s prejšnjim razdobjem, bomo takoj onazili velik porast direktne oskrbe tu¬ rističnih predelov. Posebno vlogo ima vsekakor oskrbovanje naj¬ pomembnejšega turistič. področ¬ ja na Jadranu — Opatije in oko¬ lice, vse do Lovrana oz. Mošče- niške Drage. Pri tem delu pa smo naleteli večkrat na težave in to pred¬ vsem zato, ker nismo mogli za¬ držati stalno kvaliteto proizvo¬ dov mleka in jogurta. Krivdo moramo prvenstveno iskati v po¬ manjkljivostih, ki se pojavljajo pri nabavi surovine — mleka od direktnih proizvajalcev. Slednji polagajo posebno v letnem času premalo pažnje hlajenju mleka. Ker ne ločijo večerne molže od jutranje, prihaja mleko večkrat s terena kislo in v tem primeru pride do problema predelave do¬ brega in slabega mleka. V zimskem času se izraža sla¬ ba kvaliteta mleka v tem, da dobimo iz gotovih področij mle¬ ko s 7 odstotkov primešane vo¬ de. Da bi odpravili navedene po¬ manjkljivosti in čimboli izbolj¬ šali oskrbo tako v Ilirski Bistri¬ ci kakor tudi na Opatijskem pod¬ ročju, smo sklenili zvišati od¬ kupno ceno mleka pri proizvajal¬ cu za povprečno 4,50 din po litru. Vzporedno z dvigom odkupne ce¬ ne bomo seveda uvedli strožje kriterije pri prevzemu mleka, da bo ^agOtovl j on J* Is-vcUiteta olxoai vse leto. Za transport proizvo¬ dov bomo nabavili kamion — hla¬ dilni, kar nam bo omogočilo, da odstranimo pomanjkljivosti, ki so nastopile v zvezi z dobavo. Mleko plačujemo po kvaliteti glede na kislost in maščobe, kar naj bi bilo za vzpodbudo pro¬ izvajalcu. Ponovne primere me¬ šanja mleka z vodo pa bomo prijavili sodniku za prekrške. V kolikor govorimo o preskr¬ bi in uslugah turizma, naj na¬ vedem še, da bomo skušali v pri¬ hodnji sezoni izboljšati usluge v naših mlečnih restavracijah, za¬ gotoviti stalno oskrbo s proizvo¬ di in v letnem času povečati ka¬ paciteto odprtih prostorov pred lokali. Dejstvo je namreč, da smo že letošnje leto zabeležili precejš¬ nje štveilo prehodnih gostov, ta¬ ko domačih kot inozemcev. Kako pa je z mesnimi proiz¬ vodi? Kombinat bo prevzel tudi klav¬ nico in upa, da bo izboljšal oskr¬ bo s svežim in suhim mesom. Da bo prevoz higieničen, bo na¬ bavil zopet kamion, urejen za pre¬ voz mesa. Slišali smo tov. ing. Mezgec , da vas zelo zanima hortikultura, saj ste v letošnjem letu sodelovali pri urejanju parkov. Kaj mislite o olepšavi mesta in okolice in kaj predlagate, da bi bilo treba napraviti? Naše mesto bi lahko bilo eno najlepših v Sloveniji. Čeprav smo v tem pogledu malo napravili, še ni prepozno, da ohranimo na¬ ravne lepote in olepšamo zane¬ marjene predele Bistrice in Tr¬ novega, ki nam niso v čast. (Nadaljevanje na 4. strani) JANČAR ST. f obtinske konference SZDL Ilirska Bistrica V petek, dne 21. decembra 1962 je bila redna konferenca občin¬ skega odbora Socialistične zveze ostalih občanov, razvoj kmetij¬ stva in naposled še uspehe gospo¬ darstva in nadaljnjega razvoja Ilirska Bistrica. Iz poročila pred- vseh dejavnosti in družbenih od- sednika občinskega odbora SZDL, nosov. Občinski odbor je po vsa- tov Antona GUSTINČIČA izhaja, kem posvetovanju izdelal ustrezne da je delo občinskega odbora so- zaključke in te posredoval vsem cialistične zveze bilo dokaj aktiv- gospodarskim organizacijam in no. Tako je le-ta imel od sedanje ustanovam. Rezultati tako koordi- konference 9 rednih sej ali pov- niranega in vsestranskega dela $o prečno vsak drugi mesec po eno vsekakor rodili zaželene uspehe, sejo. Organiziral je štiri strokovna saj je zabeležen dokaj velik na- posvetovanja, kjer so obravnavali predek od predzadnje konference vlogo komune v novem gospodar- te vrste. in delegati, se je pokazalo, da bo moral v naslednjem letu novoiz¬ voljeni občinski odbor vložiti še mnogo naporov za rešitev še vrsto nerešenih problemov. Spoprijeti se bo moral s problemi neurejenega gostinstva, turizma, pa tudi bolj aktivno sodelovati pri davčni po¬ litiki finančnih organov občinske¬ ga ljudskega odbora. Občinski zbor in zbor proizvajalcev se bo¬ sta morala prav tako bolj aktivno spoprijeti z določenimi nalogami pravilne gospodarske politike ko¬ mune. Proučiti bo treba politiko štipendiranja kadrov in delati na tem, da ne bo odnos štipendij med srednjim in visokim kadrom 1:13 kot je to bilo doslej. Nekaj gnojenju sadnega drevja Veliko smo že govorili o dose¬ danjem uspehu oskrbovanja sad¬ nega drevja na dosedanjih sestan¬ kih in praktičnih vajah v nekate¬ rih vaseh naše komune. Sadjar¬ stvo in živinoreja sta dve osnovni pan o gi ili r skobi stri š kega kmeti j - stva, ki nam prinašata največ do¬ hodkov, zato ne bo odveč, da na kratko obravnavamo gnojenje sad¬ nega drevja in skušamo to akcijo tudi uresničiti. Brez gnojenja ni Konferenca je še načela števil- sadnega pridelka, ker se tudi ro- na vprašanja, ki so v sprejetih dovitna zemlja v letih polagoma skem sistemu, strokovno ekonom- V razpravi, v kateri so sodelo- zaključkih nakazana in bo treba izčrpa. Listi, les, sadje, vse zahte- sko izobraževanje delavcev in vali zastopniki gospodarskih or- v naslednjem obdobju začeti le-ta va redilnih snovi. Zategadelj mo- ganizacij, zavodov, ustanov, gostje reševati. spomenika na Ostrožnem Brdu Ob obletnici ustanovitve na¬ še države je bilo pri nas slo¬ vesno odkritje spomenika pad¬ lim borcem, talcem in tistim, ki so ostali v taboriščih smrti. Med njimi je tudi Maslova ma¬ ma s svojima dvema sinovoma. Ta dokaj številna družina je bila med prvimi, ki se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Iz te ramo namestiti, kar drevesu pri¬ manjkuje. Drevo potrebuje za pre¬ hrano, ogljik, vodik, kisik, dušik, Nobena banka vam ne plača 500 % obresti za vložen denar. Takšne in še večje obresti pa Vam prinaša denar, ki ga vložite v umetna gnojila! Spomenik padlim borcem NOV na Ostrožnem brdu fosfor, kalij, apno, železo, žveplo, magnezij itd. Največ teh redilnih snovi se nahaja v zadostni meri v zraku in v zemlji. Navadno pa primanjkuje zemlji dušika, fos¬ forja, kalija in apna. Če hočemo imeti redno in stalno rodno sad¬ no letino, moramo sadnemu drev¬ ju gnojiti, ker velja zakon mini¬ muma za sadno drevje, kakor tu¬ di za vsako drugo rastlino. Donos sadja je odvisen od redilne snovi, ki je ima zemlja najmanj. Že po zunanjosti drevesa se po¬ zna vpliv tega ali onega gnojila. Tako se velikem pozna vpliv dušika po temnozelenem listu in družinice izhaja tudi narodni he- stisnili roke in pokramljali. Obu- vabljenimi gosti smo se počutili debelem popolnoma razvitem plo- roj Karlo Maslo. Tej družini so v j ali so spomine na tiste čase, ki prijetno. vasi sledile tudi ostale. Prav kma- so jih preživljali v tej okolici. Vaščanom se ie uresničila skri lu je postala vas Ostrožno brdo pravo zavetišče partizanov. Govor, ki ga je imel tovariš ta želja. Vsi srečni so, da du. Premočno gnojenje z dušikom povzročuje razne bolezni, kakor raka, gnilobo itd. Fosfor učinkuje DOLGAN An ton-Bran ko, je mar- pri njih lepo počaščen spomin najbolj na razvoj cvetja in cvet- Ob postavljanju spomenika je sikoga ganil. Ob odkritju je bila padlih pohvalno in omembe vredno tudi tudi proslava. Učenci osnovne šo- požrtvovalno delo vaščanov in or- le ter pevski zbor iz Ilirske Bi- ganizarije ZB ter SZDL. strice so nastopili s prav lepimi Mrzel, jesenski dan ni oviral točkami. P. MILENA nih popkov ter semena. Zaradi (Nadaljevanje na 6. strani) prihoda marsikaterega starega Vsa slavnost je potekala v ljub- borca. Po mnogih letih so si zopet ki, domači prisrčnosti. Med po- Gradnja stanovanjskih blokov napreduje Poročali smo že, da je gradbeno posijalo zimsko sonce. Sef gradbi- podjetje »PRIMORJE« v Ilirski šča tov. Jože ŠTEMBERGER nam Bistrici začelo graditi dva stolpiča je ob tej priliki dejal, da je za- po dvajset dvosobnih stanovanj v dovoljen z dosedanjima rezultati Prešernovi ulici. Posnetek nam gradnje in upa, da bosta oba stol- prikazuje, kako živahno je postalo piča do predvidenega roka dogra- na gradbišču, ko je za trenutek jena. Pred kratkim je imela mla- Konferenca je bila dokaj zani- dinska organizacija v Šembijah miva, saj so v razpravo posegli svojo redno letno konferenco. Iz vsi člani mladinskega aktiva in poročila odbora mladinskega a<- podali vrsto koristnih predlogov, tiva je ugotoviti, da je bila mla- ki jih je konferenca v celoti osvo- dinska organizacija v Šembijah jila. V program nadaljnjega dela vseskozi zelo aktivna. Aktiv sicer so si med drugim še uvrstili or¬ ni številen, saj šteje komaj 21 # • članov, a je vendar v tekočem letu opravil več dokaj koristnih akcij, kot n. pr. pri popravilu gamziranje izposojevalnice stro¬ kovnih in drugih knjig, ki jih bodo posojali članom, kakor tudi drugim vaščanom. Zavzeli poti, gradnji kulturno-prosvetne- so se za tesno sodelovanje z ob- ga doma, organiziral je razprave činskim komitejem mladine in o osnutkih ustave FSRJ in SRS, občinskim odborom socialistične razpravljal o govoru Maršala zveze ter izrazili željo, da bi jim Tita v Splitu, o IV. plenumu ZKJ tadva v bodoče nudila več po- ter se udeleževal drugih številnih moči, kot doslej. Konferenca je akcij, ki so jih organizirale dru- hkrati sklenila, da bo reševala ge organizacije v vasi. Hvale je vredna pobuda aktiva za grad- vse komunalno-gospodarske za¬ deve vasi Šembije v tesnem so- njo kultumo-prosvetnega doma, delovanju z vsemi organizacija- saj je že v ta namen izbral okrog mi tamkajšnje vasi... 132.000 dinarjev. Posnetek na gradbišču SGP »Primorje« v Prešernovi ulici (Nadaljevanje z 2. strani) Prvo, kar se moramo v mučiti je to, da bomo negoval ' m va¬ rovali tiste zelene pasove ter cvetlične oaze, ki že obstojajo. Vzgajati se moramo tako, da ne bo potreben noben napir »čuvaj nasade«! Bistričani premalo damo na zu nanji videz hiš in n j in okolice. V tem pogledu so naprednejši v marsikateri vasi. Tudi iz starih in skromnih hišic se da z malo truda napraviti prijetno bivali¬ šče ali celo turistično atrakcijo, ki daje kraju pečat in poudarja domačnost. Sami nasadi, pa če¬ prav so dragi in rastoči, še ne dajo mestu lepote. Naše otroke moramo vzgojiti v ljubitelje narave in lepote, ki bo¬ do čuvali nasade in pomagali pri negovanju leteh. Ureditev okolice nove šole bi jim bila lah¬ ko dobra praksa in prva tovrst¬ na preizkušnja, če bi sami ureje¬ vali to okolico, bi jim bilo to de¬ lo v ponos še dolgo let. V okviru turističnega društva bo treba večkrat organizirati ka¬ ko predavanje, pomenek ali po¬ svetovanje vrtičkarjev in ostalih ljubiteljev narave in bolj orga¬ nizirano pristopiti k urejanju na¬ ših vrtov. Kjer so nove gradnje zasebnir stanovanjskih hiš, bo treba hi- . tre j e urejati komunalne naprave in čimprej izmeriti vrtove, da bo¬ do posamezniki z veseljem ure¬ jali okolice svojih hiš. Kar zadeva urejevanje večjih parkov in mestnih vrtov, okoli¬ ce cest, Brinškov hrib, okolice šole, Vojkov drevored, okolico Zmage in Titovega trga, bi bilo potrebno napraviti načrt in ure¬ jati leto za letom, predel za pre¬ delom, kar je že napravljenega pa vzdrževati, kot je to potrebne, sicer je vse delo zaman. če bomo skrbeli za videz na šega mesta, bomo lahko govorili o turistih pri nas, sicer pa bode ti ostali kot so sedaj samo mi¬ moidoči potniki. Dovolite, tov. inženir , še eno vprašanje. Zanimalo bi nas, kaj mislite o rekreaciji kmetijskih delavcev? Glede rekreacije kmetijskih de¬ lavcev sem mnenja, da premalo vlagamo v ta namen. Smo pač panoga, ki si tega ne more spri¬ čo razmer v zadnjih letih pri¬ voščiti. Naš delavec, zlasti pol- proletarec, išče v času dopusta novo delo in vse premalo razu¬ me, koliko je zanj vreden do¬ pust. Mogoče smo pogrešili tudi v tem, da smo našim ljudem, ki so vsak dan v naravi, gozdu itd., napravili počitniške domove v hribih, želijo pa si bolj morja, t. j. nevsekdanjega ambienta. Prav gotovo bi sindikalne orga¬ nizacije v primeru večje poveza¬ ve lahko veliko bolj smotrno iz¬ koristile kapacitete teh naših počitniških domov. Nekatera podjetja so dokaj do¬ bro uredila počitniške domove v raznih krajih, ki naj bi služila za razvedrilo in oddih delavcev , zaposlenih v podjetjih. Ali bi nam, tovariš Vadnjal, lahko kaj povedali o možnosti sodelovanja delovnih kolektivov in koriščenja prostorov za oddih delavcev? Bilo je pred štirimi leti, ko je Lesonit postavil na Sviščakih dom oddiha. V podnožju snež¬ niških očakov je tako zrastla pr¬ va goba, ob kateri je sameval porušen hotel, ki mu je zob časa odvzel še zadnje upanje na živ¬ ljenje. Z gradnjo tega počitniškega do¬ ma, je začel predor letoviščar¬ jev, željnih oddiha v mirnih gozd¬ nih tišinah. Z izgradnjo Trans- portove hišice in popravilom pla¬ ninske koče na Sviščakih ter pla¬ ninskega doma na Snežniku pa je nastala zadostna baza, na ka¬ teri je treba začeti z razvojem v naši komuni. Vsekakor pa naj ostane osnovna skrb: razbijati zaprte in ozke okvire podjetij in s sodelovanjem med njimi omo¬ gočiti slehernemu občanu moL nost oddiha in rekreacije. Dosedanje izkušnje nujno ter¬ jajo, da se na tem področju for¬ mira turistični center za domače in tuje goste. Zelo uspešna bi bila povezava z raznimi turistič¬ nimi podjetji, turističnim društ¬ vom Opatija, s katerim ima bi¬ striška komuna tradicionalne zveze. Pokroviteljstvo delavskega turizma naj ima tovarna Lesonit , vso ostalo skrb pa nai prevzame gostinsko podjetje Soča. Skunna vprašanja pa naj koordinira Tu¬ ristično društvo občine Ilirska Bistrica, ki naj bi imelo svoj upravni odbor sestavljen iz pred¬ stavnikov vseh interesentov. S tem, da prevzame tovarna Lesonit pokroviteljstvo nad de¬ lavnim turizmom se obveže: — povečati kapacitete s tem, da postavi še pet enodružinskih montažnih hišic,* — poskrbeti za izgradnjo šport¬ nih objektov in njihovo opremo, povečati zmogljivost kuhinje, je¬ dilnice in točilnice v obstoječem objektu, — postaviti higienske sanitar¬ ne naprave v ločeni stavbi, — narediti parkirne in druge prostore t^ r noti ('oHrurarde. sa¬ ditev rož. čiščenie). Prav tako bi poskrbeli za dober gostinski ka¬ der, za prevoz in sploh za formi¬ ranje centra za oddih. Nismo za samostojne gradnje, ker le-te rušijo enotnost in one¬ mogočam rentabilnost. Vsaka sprememba nai gre preko uprav¬ nega odbora turističnega Irušt- va. Za inozemski turizem nai bi skrhalo TirHetično društvo, za de¬ lavski turizem pa komisiia za oddih pri Občinskem sindikal¬ nem svetu. Kakšno va je vaše mnenje gle¬ de obmorskega letovanja? Paralelno z vprašaniem Svišča- kov se vsiliuje vprašani e Mošče- niške Drage, kier imaio svoi dom tovarni Lesonit in TOK. Tudi tu ie treba razbiti zaprtost s tem. da bi bila tu skupna ku¬ hinja in sploh skupno poslova¬ nje. Zunanie oblikp nočitnišk^erp doma v Moščeniški Dragi nai bi bi 1 e enpke onim na Sviščakih. Oba počitniška bazena nai se re- gicH-^ira+a pri stalni konferenci za oddih in rekreaoiio pri republi¬ škem sindikatu ZSS. Na kakšne zmogljivosti obeh centrov računate? Na Sviščakih je v osnovni stav¬ bi 24 ležišč, v petih kočicah pa še 20 ležišč, skupaj 44 ležišč. Ku¬ hinja bo zmogla 50 obrokov, te¬ koča voda bo v stavbi in v sa¬ nitarijah, postavljene bodo prhe za tuširanje, mislimo pa tudi na montažni bazen. V Moščeniški Dragi je 26 le¬ žišč, z odkupom treh Tesarjevih hišic, pa bi se dvignilo število na 38. Tudi tam bi nudili tekočo vodo, mrzli in topli tuš, prostor za ples in razvedrilo in poskrbe¬ li za čoln. Turistično društvo čakajo po¬ membne naloge, treba pa bo po¬ hiteti, ker je škoda, da ostanejo tako lepe možnosti neizkorišče¬ ne. Zdi se mi, da ne znamo do¬ volj ceniti tistega, kar imamo. Vprašanje: Zanima nas tovariš Škulj, kaj mislite kot predsed- ' nik občinskega sindikalnega sve¬ ta za oddih delavcev v rednem delovnem času na delovnem me¬ stu? Oddih in razvedrilo ali rekre¬ acija kakor to še drugače imenu¬ jemo, pomeni obnavljanje iztro¬ šenih moči in duha. To se ne vrši samo v obliki letovanja ob morju ali v planinah, temveč se začne že v kolektivu samem ob delovnem mestu. Polurni odmor za malico lahko koristno uporabimo ne samo za malico, temveč še za razgibanje in osvežitev na prostem. To je priporočljivo za delavce in usluž¬ bence, ki delajo v zaprtih pro¬ storih. Že v mnogih delovnih ko¬ lektivih imajo v bližini tovarne razna igrišča in namizni tenis v dvoranah. Takih oblik se poslu¬ žujejo, ne samo mladina, tem¬ več tudi starejši proizvajalci. Zelo pomemben je seveda pro¬ sti dan — nedelja ali praznik. Dobro organiziran skupinski iz¬ let v naravo je zelo koristna re¬ akcijska oblika. Prosti dan lahko izkoristimo tudi za športna in atletska sre- čania med kolektivi. Tudi to ter¬ ja dobro organizacijo in mnogo truda, ki se poplača s splošnim zadovoljstvom vseh nastopajo¬ čih. Tudi pri nas je takšna ob¬ lika že v praksi. Letos smo imeli zelo zanimiva športna srečanja v balincaniu, strelstvu in šahu. V prihodnjem letu nameravamo take oblike še razgibati in pope¬ striti, kar bo zahtevalo mnogo več sodelovanja z vsemi športni¬ mi društvi. Seveda, naivišja in najizdatnej- ša oblika oddiha in rekreacije ie letni donust, ki je dališi ali krajši z ozirom na število službe¬ nih let, ki jih ima vsak delavec. Prav v tem času. ki je določen za letni donust, bi morala raz¬ mišljati vsak posameznik in usta¬ nova. O ustanovi govorimo zato, ker ie le-ta dolžna s pomoči o sa¬ moupravnih organov in sindikal¬ ne podružnice izdelati plan do¬ pustov že v začetku leta in sicer v taki obliki, da, ne bo privilegi¬ jev za najugodnejši čas, tem¬ več da se čas letovania menja. Posebno pozornost pri odrejanju časa dopustov je treba posvetiti onim proizvajalcem, ki imajo zdravniška priporočila za kraj le¬ tovanja. 0 Tovariš Šuštar, povejte, pro¬ sim, kako gledate vi kot zastop¬ nik SZDL na vprašanje turizma v naši občini? Res je, da posvečamo ravno te¬ mu vprašanju v zadnjem času veliko skrb. To pa zaradi tega, ker ugotavljamo, da je ta panoga gospodarstva najbolj zaostala, dočim smo na drugih področjih, kot so industrija, promet, trgo¬ vina itd. dosegli dokaj velik na¬ predek. Občinski odbor SZDL je to vprašanje že obravnaval, naj omenim samo seminar, na kate¬ rem je bil poleg ostalih refera¬ tov, podan tudi referat o gostin¬ stvu, trgovini in turizmu v naši občini. Iz analize in razprav je bilo razvidno, da so bili na področju preskrbe doseženi uspehi, vendar ne taki, da bi bili z njimi lahko povsem zadovoljni. Manj pa je bilo storjenega na področju tu¬ rizma. Bili smo slabo pripravlje¬ ni za sprejem gostov v letni se¬ zoni. Reklamnih tabel, ki bi opo¬ zarjale mimoidoče na lepote na¬ šega kraja, v katerem naj se za trenutek ustavijo, ne opazimo ni¬ kjer, parkirnih prostorov nima¬ mo dovolj in še ti niso najbolje urejeni. Najbolj pereče pa je vprašanje prenočišč. Saj imamo za to na razpolago le en hotel'in par privatnih sob, ki se oddaja¬ jo v sezoni, toda niti zdaleč ni dovolj za potrebe, ki obstajajo že sedaj. To vprašanje se bo v bodoče lažje rešilo z oddajanjem več privatnih sob, za kar so dani pogoji posameznikom, ki si lah¬ ko najamejo kredite za nabavo opreme. Razgovor za okroglo mizo je pokazal, da smo stopili na pot turističnega razvoja z večjimi koraki, kot smo stopali doslej Resno razmišljajmo o turizmu, kot o pomembnem činitelju, ki naj pomaga našemu gospodar¬ stvu povečati devizni priliv. Na razvoju domačega turizma pa gradijo svojo prihodnjost števil¬ ne gospodarske organizacije in celo panoge. Vendar pa opažamo — in to ie pokazal tudi naš razgovor — da nam še vedno ni uspelo strniti vseh naših akcij, pobud in mož¬ nosti z enotno politiko, v enoten koncept turističnega razvoja. Po¬ samezniki se trudijo po svojih močeh na svojem mestu bolj ali manj sami zase. Kakor hitro pa preraste akcija okvir njihovih pristojnosti, zadenejo na težave, probleme in celo ovire. Razgovor je pokazal, da turiz¬ mu tako dolgo ne bomo mogli odpreti sproščene razvojne poti, dokler nam ne bo uspelo pri¬ praviti vseh zainteresiranih go¬ spodarskih panog do koordinira¬ nega dela. Ne samo gostinstvo, tudi trgovina, promet, kmetijst¬ vo, industrija, obrt, upravni in oblastni organi, vsi skupaj bi mo¬ rali čimprej sprevideti, da niihov sedanji odnos do turistične de¬ javnosti ni v skladu z možnostmi in potrebami ilirskobistriškega področja. Razgovor sta priredila: Jože Keuc, glavni in od¬ govorni urednik in Franc Munih, član ured¬ niškega odbora. iANUAR 4 ST. 1 Tasno je, da bomo gornje naloge rjiko zadovoljivo izpolnjevali le ^ strokovno dobro organizirano službo in da bo to zmogla le orga¬ nizacija, ki bo razpolagala s so¬ dobnimi tehničnimi sredstvi. Pri tem pa nam se takoj vsili vpraša- im linam llllllll KIHIH llllllll iiiinii mn rH no rij 41 blSU • • cC Ul 03 ^ co b/3 OJ g £ .5 c >0 rrj ^ 0 ^ zdnega lastnika, ampak samo za¬ gotovi možnost za boljše gospo¬ darjenje z gozdovi in olajša da¬ jatve, ki izvirajo iz predpisov o vorjenega roka, se obračuna do¬ hodnina po dejanskemu trajanju zakupa. (Konec na 6. strani) I. II. III. IV. V. VI. VII. 2.200 2.100 2.000 1.900 1.800 1.700 1.600 1.000 850 700 550 400 250 100 C fl •h cdO D Švi o 500 400 300 200 100 4»r/ir/AN:Avv»,w> .. •».••••* ***** godbene odnose in prostovoljno izročanje gozdov v gospodarjenje gozdno gospodarskim organizaci¬ jam tako, da se lastnikom gozdov zagotove njihove pravice, t. j., da jim ostane lastniška pravica ne¬ okrnjena, vendar bomo dosegli boljše gospodarjenje z gozdovi, kar naj prinese koristi tako last¬ niku gozda, gospodarski organiza¬ ciji in narodnemu gospodarstvu nasploh. >*.ko analiziramo dosedanjo de¬ javnost gozdnogospodarskih orga¬ nizacij v zasebnih gozdovih, pri¬ demo do zaključka, da se gozdno¬ gospodarske organizacije v zaseb¬ nih gozdovih ukvarjajo s proiz¬ vodnjo sadik v gozdnih drevesni¬ cah, gojitvenimi in negovalnimi deli, ki zajemajo pogozdovanja, Pri vzpostavljanju pogodbenih odnosov med gozdno-gospodarski- rni organizacijami in lastniki go¬ zdov so možne razne oblike sode¬ lovanja in sicer: 1. kooperacijska pogodba ali po¬ godba o proizvodnem sodelovanju, 2. zakupna pogodba, 3. izročilna pogodba, 4. dar ovalna pogodba. Kooperacij sto pogodba ali po¬ godba o proizvodnem sodelovanju je z ozirom na dolgoročnost gozd¬ ne proizvodnje lahko samo dolgo¬ ročna, vendar se morajo na pod¬ lagi take pogodbe sklepati še eno- Nesodobno izkoriščanje gozdov v zasebnem sektorju, letne . pogodbe, ki poleg okvirnih Spravilo nalog v gospodarjenju z gozdovi, lesa z vprežno živino • v v čiščenja, reševanja naravnega po¬ mladka in redčenje, nadalje z var¬ stvom gozdov, ki obsega zatiranje mrčesa ter ukrepe in preventivne mere proti požarom, z odkazova- njem drevja za posek, urejanje I Illllil •5 JANUAR 4 ST. 1 Podružabljanje gozdne proizvodnje - pogoj za napredek v GOZDARSTVU (Nadaljevanje s 5. strani) rednega prispevka presega višino V zakupno pogodbo morajo biti 50.000 din. 1. Lastnik gozda ima pravico sekati v okviru zmogljivosti svo- vnešene obveznosti in pravice 2. S sklenitvijo kooperacijske ali jega gozda les, ki mu je potreben obeh pogodbenih strank. Gozdno- najemninske pogodbe se gozdna- neposredno za njegovo kmetijsko gospodarska organizacija mora gospodarska organizacija, ki je gospodarstvo. Gospodarska orga- lesa na panju, dalje pravico do veze nizacija lahko dodeli lastniku les tudi iz drugih gozdov, s katerimi gospodari gospodarska organi za- • • zagotoviti lastniku gozda del cene prevzela gozd v gospodarjenje, za¬ da bo izvajala vse vzgojne lesa za domačo porabo, v kolikor in gojitvene ukrepe, ki poveču¬ jejo proizvodno zmogljivost goz¬ da, skrbela za gozdno-uredi tv ene načrte, zatirala bolezni in škod¬ ljivce, vzdrževala gozdni red in Del cene stoječega lesa se določi gradila ter vzdrževala gozdne ko- gozdni sklad, lahko pa tudi več, se pokaže potreba v lastnikovem kmetijskem gospodarstvu, pravico do stelje in predpravico do zapo¬ slitve pri delih v njegovem gozdu. cija. 2. Lastnik gozda ima pravico do lesa za lastno uporabo v okviru 4000 din vrednosti prispevka v s pogodbo med lastnikom in go- munikacije. če obstojajo za to dokazane po- spodarsko organizacijo, ne more pa znašati manj kot 50 % cene stoječega lesa, kot izhaja iz pred¬ pisa o prispevku za občinski gozd¬ ni sklad. 3. Gozdnogospodarska organiza- trebe. cija bo z organiziranim in stro¬ kovnim gospodarjenjem postopno zboljševala strukturo gozda, kar bo imelo za posledico večanje pri- 3. Lastnik gozda ima pravico do dela cene na panju in pravico do drugih gozdnih proizvodov. 4. Lastnik gozda ima pravico pridobivati steljo in mah po na¬ čelih kolobarjenja za potrebe svo¬ jega kmetijskega gospodarstva. 5. Lastnik gozda ima pravico do zaposlitve pri gojitvenih delih in izkoriščanju gozdov v lastnem ali v drugih gozdovih, s katerimi go¬ spodari gozdnogospodarska orga¬ nizacija. Ce spremeni gospodarska orga¬ nizacija gozd v državljanski last¬ nini v gozdno plantažo in vloži v plantažni nasad vsa sredstva sa¬ ma, pripada lastniku gozda del cene stoječega lesa samo glede na vrednost lesa, ki bi ga dal gozd, če bi se še naprej gospodarilo v njem na način, kot se je gospoda¬ rilo v njem pred spremenitvijo v plantažo. Prav gotovo bo smotrna upo¬ raba različnih pogodb in predpi¬ sov najboljši regulator gospodar¬ ske politike v službi splošnih dužbenih in gospodarskih intere¬ sov, katerih končni cilj je napre¬ dek gozdne proizvodnje v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, ker bodo le tako predstavljali ne¬ usahljivi vir surovine za našo in¬ dustrijo. KINDLER VILJEM Nekaj gnojenju sadnega drevja (Nadaljevanje s 3. strani) pomanjkanja fosforja v zemlji, ostaja sadje kislo in pozneje do¬ zoreva. Tudi kalij učinkuje na ro¬ dovitnost drevesa. Sadje postaja slajše in okusnejše, lepše barve, sočno (in dišeče. Drevesa ohranijo dolgo, na jesen zdravo listje, les postane čvrst, dobro dozori in je odporen proti mrazu. nitev in nadomestitev domačih. V oddaljenih sadovnjakih, kjer je reden dovoz gnoja in gnojnice otežkočen, so umetna gnojila umestna. Zelo poceni in enostav¬ no gnojilo sadnemu drevju je mešano gnojilo, ker vsebuje 5 % dušika, 8,5 % kalija in 9 % fosfor¬ ne kisline. Na 100 m 2 prostora se računa 5—7 kg mešanega gnojila. Gnoji se lahko spomladi, do ma- Tudi apno je važno gnojilo. ja. Za odraslo srednje veliko dre- Prav težki, ilovnati zemlji ga ved- vo se na splošno računa: no primanjkuje. Vsa sadna ple¬ mena, zlasti pa jabolka in košči- často sadje potrebujejo dokaj ve¬ like količine apna. Gnojenje z gnojnico je tudi priporočljivo do¬ mače gnojilo. Ta je tekoča in Izročilna pogodba pride v po 1 rastka in s tem tudi sečnje, kar učinkuje zelo hitro. Oprašeno sv pri tistih lastnikih gozdov, ki se bo gmotno odražalo tudi pri drevje, zalito z gnojnico, se takoj Izkoriščanje gozdov s traktorji pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v snežniških gozdovih 3,5 kg Thomasove žlindre ali pa superfosfata, 2,5 kg apnenega du¬ šika ali amonijevega sulfata, ap¬ nenega solitra, 2,5 kg 40 % kali¬ jeve soli, 15—20 kg žganega apna. Razen apna so ostala gnojila tik pred uporabo lahko zmešajo in so ostareli in katerih otroci so po- lastniku gozda. opomore. Gnojnico razmažemo raztrosijo v jeseni pod kapom sestvo zapustili zaradi zaposlitve v industriji ali kje drugje; nada- 4. Gozdnogospodarska organiza- vedno v deževnem vremenu. cija je omogočila vsem lastnikom Kot popoln o gnojilo za sadno lje pridejo v poštev tudi takoime- gozda, ki nimajo lastne delovne drevje je vsekakor star hlevski novani pol proletarci, t. j. lastniki sile, da bo posek in spravilo lesa gnoj, ker vsebuje v zadostni meri gozda, ki so nekje zaposleni. Pri sklepanju navedene pogodbe bo treba posamezne primere raz¬ lično obravnavati. Tako bo treba v prvem primeru, t. j. pri ostare¬ lih ljudeh, upoštevati njih socialni položaj in jim nuditi ustrezno so¬ cialno zaščito in garancije. Pol- iz gozda pravočasno izvršeno. vse redilne snovi, ki jih potre- 5. Gozdnogospodarska organiza- buje rastlina za razvoj. Seveda je cija bo omogočila mehaniziran po- kakovost gnoja odvisna od živali, sek in spravilo lesa tudi iz tistih načina krmljenja, upravljanja v predelov, ki do sedaj zaradi te- hlevu in na gnojišču, vendar je žavnosti terena niso prišli v po- gnoj v vsakem primeru najboljši. štev. Hlevski gnoj napravlja težko zem- Ako analiziramo še pravice last- ljo lažjo, jo zboljšuje, veže vlago proletarci z izročitvijo gozda gozdnogospodarski organi¬ zaciji pravico do otroškega dodat¬ ka, razen tega pa se jim ob skle¬ nitvi pogodbe izplača določena vsota ali pa se jim izplačuje do¬ smrtna ali kaka druga renta v določeni višini. Darilna pogodba pomeni tako kot izročilna pogodba menjavo lastništva, vendar pa z razliko, da pri darilnih pogodbah ne nasta¬ nejo za prejemnika, t. j. gospo¬ darsko organizacijo, nobene ob¬ veznosti do darovalca. Darovalec, v kolikor ie v delovnem razmer- nika gozda, ki je prostovoljno sklenil kooperacijsko ali najem¬ ninsko pogodbo z gozdnogospodar¬ sko organizacijo, prihajamo do naslednjih zaključkov: v zemlji ter pospešuje razvoj ze¬ meljskih bakterij in zemlja po¬ stane godne j ša. Umetna gnojila se uporabljajo ju, pridobi otroškega dodatka, za bivšo posest pa ne plačuje družbenih dajatev od 1. januarja naslednjega leta dalje. Ako napravimo kratek zaklju¬ ček, pridemo do ugotovitve, da nastanejo s podružabljanjem gozd¬ ne proizvodnje v zasebnem sek¬ torju za lastnika gozda in družbo naslednje ugodnosti: 1. Ako gospodari z gozdom go¬ spodarska organizacija, ta ne pla¬ ča za les, posekan v tem gozdu, progresivnega prispevka v gozdni sklad, katerega mora plačati indi¬ vidualni gospdar v primeru, ko višina prispevka v enem letu od Sodoben način dela drevesa. Bolje pa je, da ne me¬ šamo superfosfata z apnenim du¬ šikom, ampak potrosimo vsako gnojilo posebej v presledkih ne¬ kaj dni. Najboljši čas za gnojenje je je¬ sen, ko odpade listje. Čim težja je zemlja, tem prej je treba gno¬ jiti, zlasti s hlevskim gnojem. Z gnojnico kot hitro učinkovitim gnojem gnojimo spomladi. Gno¬ jila učinkujejo le takrat, kadar se dodajo drevesu tako, da jih s svo¬ jimi vlaknatimi koreninami v ce¬ loti lahko doseže in izrabi. Podobno, kakor so razvite med v novejšem sadjarstvu za izpopal- zemljo veje, so namreč razvrščene tudi korenine v zemlji. V bližini debla so naj starejše debele kore¬ nine, na koncu pod kapom pa drobne lasnate korenine prehra- njevalke. Le tam se mora gnojiti. Zato se mora gnoj podkopavati ali raztrositi v jeseni okoli drevesa pod krono. Z gnojnico zalivajo ne¬ katera drevesa proti spomladi, tako da napravijo 20—25 cm glo¬ boke luknje pod krono okoli dre¬ vesa, vendar je to v težki zemlji manj koristno, ker je zemlja ne¬ propustna, posebno če pritisne su¬ ša. Mnogi sadjarji izkopljejo pre¬ vidno, da ne pokvarijo korenin okoli drevesa, za lopato globoke in 50—70 cm široke jarke, po ka¬ terih raztrosijo gnoj ali pa jih polijejo z gnojnico. Glavno je, da se drevje gnoji vsaka štiri leta s hlevskim gno¬ jem. To gnojenje pa v drugem ali tretjem letu izpopolni z umetnim gnoj ilom. Iz pisarne ref. za kmetijstvo Gozdni obrat Ilirska Bistriea in kmetijska inšpek. ObLO JANUAR ST. 1 Nedaleč od vrha Snežnika, v okrilju razsežnih in lepih gozdov stoji . »•••••••»•»••••»»»»••»»»»••£»•••• »•••o«• a«e©•toa oeeo«©%a at*ct«c,€c»ce*»»»»»»» stavba (bivša italijanska vojašnica), ki bi se dala z neprevelikimi ♦•••♦••»•»»»•••»•••••••»•••»•••••»»•oce»»e»3©©e*99e»co»o39a30*eo»©*03€«cc«©c»#«e»«»#»#»a stroški preurediti v počitniški dom ali podobno. Nerazumljivo je nezanimanje za stavbo »Na Mareii«, ki brez vsake koristi razpada. • •♦»•»••tit««9«««9«»9«9«»9«96««««««9960e9»e«96»«ei«99IO«09«<00«909e990U6U6€f««tl«««»««t Od II. Bistrice do Marele je 30 km, od Reke 45 km. Tudi turizem • •^••••••••••••t»»««9««ttMeM««l«9»90e«»e«9CeGM9CU09wdie9d6909eie09«CCC()6C««CM»»«««t bi imel lahko velike koristi z adaptacijo te stavbe, saj je v nepo- • tt*»«9*«t«««t«t9««9«t«««M€Mt9l*9«9Ce9iet9C0G8«tS»C09dd9a9di‘99Ceie9(ICUG€Ct«CG9tl9«Gt sredni bližini našega sinjega Jadrana. Res je skrajni čas, da se •«•••*%•?»04*9•9«30ee6«»S»tO*3*?3doetoeeteoctc£€&€€••€•••••••• posveti pozornost zgradbi »Na Marelic. (Nadmorska višina 1200 m, ••••••••••••fi9«99tt99l9tiaC9l9«999l9Ce99e«900C39*S9l090949SOi‘9Gee8e8€06»»3»t3dG;»*3 30fcfe0CO»0<>€«GSteGO»«€»»»»09»* dobra cesta, ki vodi še dalje pod vrh Snežnika). •••t«f9t99»99t«99«99«999*tlG9lt9999«80f«9C89GOeSliG«C09v9983d^300e989tlC6COG8ttC99«t9l9t I I I f I I I I I I I I I I f I I I 9 f I f f f I I f I f f I f f I C f f f i I $ f f I f I 9 f f I I f I I f I f f f f I I f Pri reorganizaciji zdravstvene službe zdravstvenega doma Ilirska Bistrica se od 17. 12. 1962 dalje opravlja zdravstvena kurativna in preventivna dejavnost kot sledi: A. SPLOŠNA AMBULANTA I. ordinacija dnevno od 7. do 13. ure II. ordinacija dnevno od 7. do 10. ure III. ordinacija dnevno od 16. do 19. ure B. OTROŠKA AMBULANTA Ponedeljek od 7.30 do 11.30 Torek od 9. do 13. ure Sreda od 7.30 do 11.30 Petek od 7.30 do 11.30 C. POSVETOVALNICA ZA OTROKE Vsak četrtek od 7. do 13. ure na terenu in od 14. do 18. ure v zdravstvenem domu C. DISPANZER ZA ŽENE Ponedeljek od 11.30 do 13.30 Sreda od 11.30 do 13.30 Petek od 11.30 do 13.30 D. POSVETOVALNICA ZA NOSEČE Vsak torek od 7. do 9. ure VSEM PREBIVALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963 UPRAVA ZD f I f I I f I I i f f I I I I i I I I I f I I I I I I i % % l i i i l l f l l f f l i f i i l i fl i f f i l l f f l l l l l l l V,V,N\V>' /.•VV^.V.V^A ^A •*%%•.% Za Ilirsko Bistrico je kaj malo častno in vse prej kot pohvalno, da se poučuje še vedno v stari osnovni šoli, ki je bila zgrajena nekako leta 1866. Jasno je vsakomur, da skoraj 100 let stara šolska zgradba, ki je ostala ves čas neizpremenjena, ne more od¬ govarjati sodobnim zahtevam. Za časa Av str o-O grške, ko je bila šola zgrajena in je nekako lahko tudi služila svojemu name¬ nu, so to šolo obiskovali samo dečki, kar se je nadaljevalo tudi za časa italijanske okupacije. Po letu 1945, t. j. po osvoboditvi, je šola sprejela pod svojo streho še deklice, ker se je v dotedanjo de¬ kliško šolo vselila nižja gimnazija. Že za časa italijanske okupacije ničesar za izboljšanje šolskih raz¬ je bila šola pretesna za vse učen- mer v Ilirski Bistrici, se ni za ču- Stara osnovna šola v Ilirski Bistrici, zgrajena pred skoraj 100 leti ce; kaj naj rečemo za leto po osvoboditvi! diti, ker vse vemo, da je bil nje¬ gov cilj raznarodovanje in zatira- Da ni fašistični okupator storil nje slovenskega življenja. Resnici na ljubo moramo pove¬ dati, da smo temu važnemu in perečemu vprašanju tudi po osvo¬ boditvi posvetili vse premalo skr¬ bi. Mnogo se je diskutiralo in de¬ lalo načrte za gradnjo kulturnega doma » SVIŠCAKI « in druge zgradbe, le o gradnji nove šole je bilo malo govora. Brez dvoma je bila zamisel kulturnega doma zelo lepa in plemenita, vendar pa je v situaciji, v kateri se nahaja šol¬ stvo v Ilirski Bistrici, potrebne j ši in prvi kulturni dom šola. Indu¬ strijski center kot je Ilirska Bi¬ strica, bi moral imeti osemletko zgrajeno po sodobnih principih, ne pa poslopje iz leta 1866. V stari šolski zgradbi je one¬ mogočen vsak nadaljnji pouk. Za¬ vedati se moramo, da je nepri¬ merno, nehigiensko, nesocialno in za sam pouk škodljivo, da se mla¬ dina še nadalje vzgaja in usmerja na življenjsko pot v zgradbi in prostorih, ki zaslužijo vse prej kot ime šola. Z vso resnostjo je torej potreb¬ no razmišljati, kako čimprej pre¬ skrbeti denarna sredstva, da se še v letu 1963 dokonča gradnja nove osemletke. Dolžnost nas vseh dr¬ žavljanov je, da tudi sami žrtvu¬ jemo nekaj in prispevamo svoj delež k rešitvi tega nadvse važ¬ nega in najbolj perečega vpraša¬ nja. Nov«, osemletka v gradnji KINDLER VILJEM JANUAR 4 St. 1 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »ILIRIJA-« IZ ILIRSKE kaj srednjega strokovnega kadra. spodbudne oblike, kar je že dobro BISTRICE JE PRAZNOVAL PETNAJST LET SVOJEGA OB- Večje število trgovskih delavcev utrdil sedanji pravilnik o delitvi STOJA. PODJETJE JE USTANOVIL BIVSl OKRAJNO NA¬ RODNOOSVOBODILNI ODBOR ILIRSKA BISTRICA POD NA¬ ZIVOM OKRAJNI MAGAZIN V JULIJU 1947. LETA.. je pridobilo kvalifikacijo s stro- osebnih dohodkov. Delitev čistega kovnimi izpiti in sicer 16 visoko- dohodka je bila usklajena z novi- kvalificiranih ter 8 kvalificiranih mi smernicami, kar ni bilo težko, delavcev. ker se je kolektiv držal pravilnih Delitev osebnih dohodkov se v mej že v letu 1961. i zadnjih letih utrjuje ter se iščejo Gibanje dohodka in zaposlenih: 1959 indeks 1960 1961 Začetna poslovna sredstva so nabavili več opreme za letovanje, 1962 (9 mes.) bila minimalna. Skladiščni prosto- šotorov, blazin in podobno. ri, ki so za trgovsko organizacijo sila potrebni, so bili v premajh¬ nem skladišču, upravni prostori pa v dveh zasebnih sobah. Poslovne možnosti so se izbolj¬ šale v letu 1948, ko je bilo adap¬ tirano nekdanje skladišče sena v sedanje skladišče in upravne pro¬ store, ki jih je kolektiv stalno iz¬ popolnjeval. nja Pod firmo Okrajni magazin je delovalo podjetje do preimenova- 1. 10. 1051 v Trgovsko pod¬ jetje »ILIRIJA«, katerega pred¬ met poslovanja je bila trgovina na drobno in debelo. Reorganizacija v letu 1954 je to 1959 1960 1961 indeks celotni dohodek 100 118 147 157 čisti dohodek 100 125 170 zaposleni po številu 114 105 107 108 osebni dohodek 100 115 140 Iz prednjih podatkov je razvid- Knežaku. Večja popravila, poseb¬ no opreme, so bila izvršena v po slovalnicah Zabiče, Kuteževo, Jel- šane, Koritnice in Dolnji Zemon. Za poslovalnico na Topolcu so ku¬ no, da podjetje uspešno posluje in se gospodarsko krepi. Celotni dohodek in čisti dohodek ugodno gospodarsko organizacijo močno naraščata, predvsem pa skladi, ki prizadela in rodila negativne po- so v primerjavi z osebnimi do- pili polovico zgradbe za poslovni prostor in stanovanje. Prav tako Pri obnovi in modernizaciji tr- je bila pojačana prevozna dejav- sledice za vso maloprodajno trgo- hodki znatno hitreje naraščali. z novimi vozili. Integracija manjših trgovskih podjetij v sosednih krajih ima pomemben vpliv tudi na > Podjetje je v začetni dobi po- vino v Ilirski Bistrici ter povzro- slovalo kot distributer zagotovijo- čila štiriletno nastajanje trgovine govin si kolektiv želi hitrejšega nost, ki služi za potrebe podjetja ne preskrbe. V letu 1948 je otvo- rilo prve poslovalnice za prodajo raznega prehrambenega ter indu¬ strijskega blaga na drobno. Te poslovalnice so se nahajale na ob¬ močju tedanjega ilirskobistriškega okraja. Ob koncu leta 1948 je Okrajni magazin prevzel od kmetij skh za¬ drug predmete zagotovljene pre¬ skrbe, zato je bilo nujno odpreti poslovalnice v večjih krajih okra¬ ja. S tem je bila podjetju zaupa¬ na važna naloga t. j. preskrba prebivalstva, kar ni bilo v teda¬ njih razmerah lahko. Za uspešno delo na tem polju je podjetje prejelo pohvalo tedanje¬ ga Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS ter predhodno za¬ stavico kot najboljši okrajni ma¬ gazin v Sloveniji. Ob ustanovitvi je kolektiv štel že 75 članov. V sestavu podjetja so bila skladišča, 20 poslovalnic in skromen prevozen park. Delovni kolektiv trgovsko-grosističnega podjetja »Ilirija« ob pet¬ najstletnici obstoja je Pred 12 leti, na dan 27. 8. 1950, kolektiv izvolil svoj prvi de- na malo. Tedaj je bila podjetju poleta, kar bi bilo tudi v korist odvzeta maloprodajna mreža v potrošnikom, a zaradi skromnih celoti. Na podeželju so jo prevzele sredstev tem željam ni v celoti zadruge, v Ilirski Bistrici so na- ustreženo. Z lastnimi in deloma stale samostojne trgovine, ki niso najetimi sredstvi je kolektivu lavski svet, ki je štel 21 članov; bile gospodarsko dovolj močne, da uspelo urediti nekoliko lokalov in bi si zagotovile uspešen razvoj; vsa štiri leta so životarile brez od teh jih dela 6 še danes v pod¬ jetju. Ker je bilo zasedanje de¬ lavskega sveta med prvimi, so mu ustvarjanja kakršnih koli sredstev prisostvovali predstavniki Mini- za sklade t. j. za obnovo poslov- strstva za trgovino in preskrbo nih prostorov in nabavo sodobne LRS, Okrajnega komiteta in Ljud- opreme. Do ponovne reorganiza- skega odbora ter Sindikalnega cije je prišlo leta 1958, ko je »ILI- sicer po dva v Ilirski Bistrici ter »ILI¬ RIJO«, ker ji to omejuje trgovino na debelo. Integrirana podjetja stremijo čim več nabavljati iz pro¬ izvodnje. Za to bo moral kolektiv »ILIRIJE« s pomočjo odgovornih v komuni skrbeti za razrešitev maloprodajne mreže tudi izven občine, ker sicer podjetje ne bo zmožno obdržati sedanjo dinami¬ ko razvoja. Ob svoji petnajstletnici obljub¬ lja kolektiv, zavedajoč se, da mu je družba poverila odgovorno na¬ logo, da bo tudi v bodoče skušal ugoditi potrebam potrošnikov in da bo razvijal kulturno postrežbo ter da bo dovzeten do predlogov potrošnikov za izboljšanje preskr¬ be, postrežbe in ureditev proda¬ jaln, ker je od tega v marsičem odvisno zadovljstvo delovnih ljudi in njihova življenjska raven. O bodočih nalogah in načrtih podjetja »ILIRIJA« bomo še pi¬ sali v našem časopisu. STEGU ALOJZ sveta Ilirska Bistrica. RIJ A« ponovno prevzela vso ma- Če spremljamo razvoj delav- loprodajno mrežo, reorganizacija skega samoupravljanja pri tem podjetju, lahko ugotovimo, da se je to močno uveljavilo. Sedanji 19 članski delavski svet ima več komisij, ki delujejo v okviru svo¬ jih zadolžitev. Upravni odbor šte¬ je 9 članov, redno in vestno opravlja svojo funkcijo ter skrbi za pravilno delovanje podjetja. Nova faza v razvoju delavskega samoupravljanja so vsekako eko¬ nomske enote, na katere je delav¬ ski svet prenesel znatne pristoj¬ nosti, ki pa se jih te še v celoti ne poslužujejo. se je nadaljevala z ustanovitvijo Tovariš Drago KEBER, naš dol- nami in v tem času sta postala podjetja »HERMES« in z ponov- goletni tajnik ZB, bo odšel iz na- prav naša. Njuno delo je tako po- bomo res no odcepitvijo trgovin z industrij- še vasi. Menda ni vaščana, ki mu skim blagom ter končala s ponov- ne bi bilo žal zaradi tega. In za- no združitvijo konec prvega pol- kaj? Že 15 let živita tovariš Drago let j a 1959. Posledice pogostih spre- in tovarišica Cilka KEBER med lom in nasveti, tovariš KEBER pa vezano z nami, aa ju težko pogrešali. Pri vseh vaških organizacijah sta pomagala z de- memb in reorganizacij imajo brez dvoma še danes občutne posledice za vso trgovsko mrežo v občini Ilirska Bistrica, ker so se tratirala sredstva in delovne moči za reor¬ ganizacije ne pa za modernizacijo in razvoj trgovine. Posledice tega so bile še na drugi bolj občutljivi strani — v razdvajanju in razbi¬ janju kolektiva ter krepitvi osko- V podjetju aktivno deluje sin- glednosti nekaterih posameznikov dikalna organizacija, ki je v zad- in kolektivov poslovnih enot. njih letih usmerila svoje sile v skrb za oddih članov kolektiva, kar jim je lepo uspelo. V letu 1960 je organizirala sindikalna podružnica v času rednega letne¬ ga dopusta letovanje na morju za dvajset članov in svojcev, v letu 1961 za 46, v letu 1962 pa že za 82 članov in svojcev v njih veliko zadovoljstvo. Z letovanjem so za- Po kritičnem stanju v letu 1959 se je podjetje utrdilo in doseglo dobre uspehe, čut odgovornosti do potrošnikov se je v kolektivu iz¬ boljšal, prav tako tudi sodelova¬ nje med samim kolektivom, ki je razdeljen v 28 poslovalnicah, več skladiščih, v prevozu in upravi. Mnogo je bilo storjenega za čeli v Kostreni, naslednje leto v vzgojo trgovskega kadra, tako se Njivicah na Krku ter končno v je od 1954 dalje izučilo 52 vajen- Lovranu pri Opatiji, kjer je vzela cev, ki so po večini ostali pri pod¬ se je posebno posvetil vaški orga¬ nizaciji ZB. Lep spomenik pad¬ lim borcem, ki stoji sredi vasi, je v največji meri sad njunega dela in truda. Tovariš Drago ni odre¬ kel pomoči prav nobenemu, ki ga je zanjo prosil. Kolikim vaščanom je pomagal, da so uveljavili svoje pravice, da so uredili to ali ono zadevo in če je stvar uspela, je bil sam najbolj zadovoljen. Za vsa¬ kega je našel dobro in vzpodbud¬ no besedo, rad se je pošalil in v njegovi družbi res ni bilo niko¬ mur dolgočasno. Tovariš Drago in tovarišica Cil¬ ka, ko se pripravljata na odhod v Ljubljano, vama želimo vsi va¬ ščani prijetno in dolgo bivanje v novem okolju. Radi vaju bomo obiskali, pa tudi vidva bosta prav gotovo prihajala na obisk v Šem¬ bije, saj vaju bomo vsi prav radi ti sprejeli. podružnica v najem del stano¬ vanjske zgradbe. V tem času so jetju. V uku je trenutno 9 vajen¬ cev. Štipendirano je bilo tudi ne- Keber Drago, učitelj iz Šembij v pokoju FRANC KASTELIC in o#tali vaščani JANUAR ♦ ŠT. 1 Kdor po mestu našem hodi, skratka ga več ne spozna. Gleda, čudi se, vprašuje, kot bi padel iz neba. Ulice so kot parketi, pločniki, da pešec uživa, a čistoča, bogme, išče — smet se več nikjer ne skriva. Hiše — prej kot razvaline v svežih barvah se bleščijo, prej polomljene ograje srce nam zdaj radostijo. Po balkonih, oknih rože; parki, tratice zelene, malčki pa kar tja na igrišče, z njimi ni skrbi nobene. Glej, kako krepi telo si mladež na telovadišču, potlej pa še osveži se v urejenem kopališču. In na Vidmu med zelenjem šole glej pročelje belo, ukaželjna tam mladina glavo si bistri veselo. Čuj pogovor! »No, kako gre?« »Nekaj od plače mi je ostalo, še petnajsto sem primaknil, televizor zdaj imamo.« Dan se nagne. »Kam?« »Na sejo!« »”*?« »V večerno.« »On?« »Na vajo.« »Vi?« »V tečaj.« »In ta dekleta?« »V klub hite, tribuno imajo.« Na sestankih, brat moj mili, tre ljudi se, glava ob glavi, predlog za predlogom pada, vsi so kakor riba zdravi. Po pisarnah ni zaostankov, lica srečnih strak žarijo, na financah — oj veselja, davki sami skup letijo. Avtomati, stroji novi, stare smo v muzej zvozili, v tednu imamo dve nedelji, plan v septembru smo izpolnili. No, dovolj bo materiala za diskusijo, razprave; če pa hočemo to imeti, kar zavihajmo rokave! Kamion ZASTAVA — 615, naložen z ribami, pripravljen za prevoz rib proti Ljubljani. Na sliki so tudi ljubitelji ribiškega športa w. -- - • T Kopalni bazen v Ilirski Bistrici kakršan je danes Športni kopalni nazen \ litrski Bistrici čaka še vedno na popravilo Športni kopalni bazen v Ilirski Bistrici, ki sodi med naj lepše v naši republiki in ki je bil zgrajen s pomočjo JLA, že dve leti ne deluje kot bi bilo potrebno. Z ne¬ kaj nepomembnih okvar ni mo¬ goče opravičiti tega, da ostaja ko¬ palna bazen skoraj preko vsega leta brez vode. Letošnje poletje je javnost za¬ man čakala, da se bazen popravi. Sicer so< bile stare lesene kabine odstranjene, opeka za gradnjo no¬ vih kabin že dvakrat pripravljena in zložena ob bazenu, vselej pa skoraj v celoti raznešena in uni¬ čena po otrocih. Predno se je pričelo podirati stare kabine in voziti opeko in drugi material za gradnjo novih, bi bilo potrebno popraviti bazen, nato pa presoditi, ako je na raz¬ polago toliko denarnih sredstev, da se lahko začne z gradnjo novih kabin. Prav gotovo ni seč ij, ko že skoraj eno leto leži vsevprek raz¬ metana opeka, pripeljana v ta na¬ men, rešeno vprašanje kopalnega bazena. Ako se resno ne name¬ rava graditi novih kabin, je bolje, da se opeka proda alii pa spravi na varno — dokler je še kaj spra¬ viti. Dokler bo pri nas tako slabo razvit estetski čut in bodo vladali tako malomarni odnosi do skupne lastnine, dokler se ne otresemo vandalizma in ga ne zatremo tudi pri našem naraščaju, bo naš kraj kaj malo zanimiv in privlačen za turizem in za tujca. Viljem Kindler Glasilo »SNEŽNIK« izhaja enkrat me¬ sečno. Izdaja ga Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica — urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Jože KEUC, člani uredništva Franc MUNIH, Anton GUSTINČIČ, Lado ŠKRLJ, Ivan ŠUŠTAR, Stane CESNIK, Milko PRIMC in Danilo GERK. Teh¬ nični urednik: Janko NOVAK, tisk: tiskarna CZP »KOČEVSKI TISK« - Kočevje. Letna naročnina 240 dinarjev, za inozemstvo 800 dinarjev ali 1,5 do¬ larja. — Račun pri Narodni banki v Ilirski Bistrici, številka 602-12-656-4-140. — Rokopisov in risb ne vračamo! ■ Tudi ribiči V Ilirski Bistrici so aktivni Pred kratkim je ribiško društvo v II. Bistrici organiziralo lovlje¬ nje rib — plemenic v gojitveni vodi v potoku Bistrica. Slika nam prikazuje dokaj zani¬ miv način lovljenja rib v gojit¬ veni vodi. Ribe omamijo z elek¬ tričnim tokom, ki ga proizvaja poseben motor, električni tok pri¬ vlačuje ribe, ki jih ribič pobira nato v mrežo. Mreža čez vodo je pregrada, da ne bi ribe ušle. Ta¬ ko polovljene ribe — nalovili so jih okrog 1.500 komadov —■ so nato v posebnem sodu in s po¬ sebnim kamionom odpeljali v vzgajališča kot plemenice proti Ljubljani. NI KRIV Gospodinja gleda pri mesarju cene. »časopisi pišejo, da so se cene znižale, pri vas pa je še vse po starem!« »časopisi morda pišejo, toda jaz ne berem časopisov!« Ekipa ribičev pri lovljenju rib v gojitvenem potoku Bistrica Foto: MARA2 JANUAR ST. 1 PISMA BRALCEV * PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV V N a< PISMA BRALCEV PISMA Vi PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA Naše obrata stališče c družbene ukinitvi prehrane eno pismo v »SNEZ pod naslovom »Uki stalno spremljale ta obrat. Ker ni bil deležen potrebnega razumeva- Samo spomnimo se, s kakšnim zanosom so naši delovni ljudje gradili takoj po vojni zadružne domove. Vedeli so, da jim bodo ti domovi nudili nekaj, česa nismo imeli... Mnogo je bilo štorje- nega pod geslom »Dvignimo kulturo vasi, približajmo se vsaj za ko¬ rak mestu.« Vsak naš človek se je zavedal tega, zato je zraslo po naših vaseh precej mogočnih stavb, ki naj bi bile nosilci kulture na vasi. nitev obrata družbene prehrane« nja, da bd lahko nemoteno poslo- želim osvetliti nekatere bistvene val za potrebe našega delavca, mi vzroke, ki so dovedli ta obrat v nezaželjeno stanje, ter ga primo- pati drugače. Ali je prav tako? bilo mogoče v taki situaciji ukre- kako ie danes? Sprašujemo se, kako bi se po- rali, da preneha z delovanjem. Ze od začetka, ko je bila stano¬ vanjska skupnost po občinskem 1 j ud kem odboru zadolžena, da ustrezno uredi nacionalizirane po¬ slovne prostore v sedanji obrat družbene prehrane, smo naleteli na težave. Te so se predvsem od¬ ražale v skrajno pomanjkljivem stanju poslovnih prostorov, ki so Zaman iščeš nasmejanih obra- čutili prebivalci Ilirske Bistrice, Stanovanjska skupnost D. K. zov, zapuščajo vaško dvorano, če bi jim nekega dne do zadnjega ne, so preživeli prijetno popold d jim ga je pripravila šola kotička natrpali dvorano s krom¬ pirjem? Mar pomeni za nas na prosvetno društvo, ali potujoča vasi dvorana kaj manj? % Tovariš urednik! kulturna Pričakujemo in želimo, da od- Vse je ugasnilo! Taka je slika roma krompir tja, kjer mu je me- V nedeljo, 9 .decembra 1962 je naše vasi Jelšane. Marsikateremu mlademu in sta¬ rejšemu se stoži, ko vozi potujoči mimo Jelšan v sosednjo sto ter da odgovorni ljudje ener- gičneje ukrepajo! Stane Štemberger, Jelšane terjali vrsto potrebnih preuredi- bil v Sežani pokalni košarkarski Novokračine. Nekaj jih gre tja, tev in nove adaptacije, kar je se- turnir »Ob 29. novembru«. Tur- veda zahtevalo občutne in vesti cije. nekaj pogumnejših in mladih se odoelie v Bistrico z avtobusom ali nirja so se udeležile tri najboljše ekipe koperskega okraja: K. K. kolesom. Toda kie ostane večina OBVESTILO Od danih obljub lokalnih gospo- »NANOS« iz darskih organizacij, da bodo pri Postojne, TVD ljudi? Kje pridejo na svoj račun spevale sredstva za ustanovitev štvo TVD »PARTIZANA« iz Ilir- »PARTIZAN« iz Sežane ter mo- otroci, ki so željni vsega lepega? Ko opazujem te zdolgočasene tega obrata, sta bili izpopolnjeni ske Bistrice, ki bo prihodnje leto mlade obraze, ki postopajo pred nastopal v I. republiški ligi pod našo »kulturno hišo«, se nehote imenom »LESONIT«. Kot smo vprašam, ali je prav tako? Lahko le dve. Od transporta je dobil novi obrat 306.820 in od OZZSZ Koper pet sto tisoč dinarjev. Pov¬ sod drugod je ostalo le pri oblju¬ bah. Kljub vsemu temu in občut¬ nemu porastu cen živilskih po¬ trebščin ter stalni zaposlitvi de¬ lavcev, ki so delali v izmenah, je obrat svojo nalogo vzdržal vse do 15. 10. 1962, dalje pa ni zmogel. V ilustracijo omenjamo, da je pričakovali, je pokal pripadel teh- je najti odgovor politične nično najboljšemu moštvu — TVD ganizacije na vasi so ga našle in »PARTIZANU« iz Ilirske Bistri ge. ogorčeno obsodile sedanje stanje. Toda rezultatov ni. Ni odgovor¬ nega človeka, ki bi povedal, da krompir ne spada v kulturno dvo- REZULTATI: TVD »PARTIZAN« Ilirska Bi- rano in da je ta namenjena strica : K. K. »NANOS« Postojna nom. Vaščani se upravičeno 48:32, K. K. »NANOS« Postojna : TVD »PARTIZAN« Sežana 40:56, šujejo, kdaj bodo krompir zame¬ njale klopi in kdaj ibodo lahko obrat od maja tega leta dalje re- TVD -PARTIZAN« Ilirska Bistri- resnično rekli, da je to naša gistriran koj; samostojen gostinski ca ■ TVD -PARTIZAN« Sežana turna dvorana. Referat za kmetijstvo in kmetijska inšpekcija občinske¬ ga ljudskega odbora II. Bistrica obveščata vse kmetijske proiz¬ vajalce, da sta oba zbora ob¬ činskega ljudskega odbora na svoji seji dne 30. oktobra 1932 sprejela odlok o obveznih in minimalnih agrotehnič. ukre¬ pih pri pridelovanju krompirja in odlok o obveznih minimal¬ nih agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju krme na stalnih in menjalnih travnikih. Vse proizvajalce opozarjamo, da pristopijo k pravočasnemu gnojenju travnikov. Prav tako opozarjamo, da pravočasno obrat, v sklopu stanovanjske skupnosti in je s tem seveda ve¬ zan na vse dajatve. Stanovanjska skupnost je večkrat iskala ustrez¬ no rešitev pri občinskem ljud¬ skem odboru s tolmačenjem de- janskega stanja. Povdarjali smo, da je pod takimi pogoji delovanje nevzdržno, ker stanovanjska skup¬ nost nima lastnih sredstev ali pa kake druge materialne osnove, da krije neizogibno poslovno izgubo. Če pa bi ta obrat služil vsem lokalnim gospodarskim organi za- 4:41. Novoletni prazniki so Pri moštvu iz Ilirske Bistrice sedaj še ne pomnimo leta, da so se najbolj izkazali Prosen (28 imeli ob tej priliki prireditve naročijo potrebna umetna gno¬ jila pri kmetijski zadrugi za prideloanje krompirja in sicer košev), Šuštar (20), Grl j R. (20) in Mar bo našim delovnim ljudem ki so z odlokom Lenarčič (16). GRILJ M. vse to nadomestila zakajena go¬ stilna? san a. nt: cijam Lesonitu Snežniku Primorju in še drugim, tedaj smo prepričani, da bi ta obrat uspešno posloval, posebno še če bi te go¬ spodarske organizacije sorazmer¬ no prispevale vsaka svoj delež v ta namen. Obstoj takega obrata je še vedno potreben tudi pri nas, vendar pogojno, da imamo vsi za tak obrat družbene prehrane po¬ polno razumevanje ne pa, da smo neenotni. S takim obratom bi bilo pomagano vsakomur, ki nima ure¬ jenega svojega gospodinjstva, po- n utrniti M tltr* r r 1 -r* * • V * f ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI NA SPOLZKI CESTI JO JE ZANESLO obcestni odbijač stalo škode za din Dne 9. 12. 1962 je voznica oseb¬ nega avtomobila KP-46-33, Strad- jot Sonja, vozila v smeri proti ZARADI NEPRAVILNE VOŽNJE V ZAVOJU PRIŠLO DO TRČENJA Dne 10. 12. 1962, ob 14. uri je vozil s preveliko hitrostjo v smeri proti Reki. Na zavoju pri Ze- monski vagi ni mogel izvoziti za¬ voja. Pri zaviranju ga je na mo¬ kri cesti neslo s cestišča, kjer se je vozilo prevrnilo na desno stran. Na vozilu je škode za 60.000 Reki. Zaradi neprimerne hitro- voznik oseb. avtomobila RI-31-81 dinarjev. sebno pa družinam sta zakonca zaposlena in nimata če- sto razpoložljivega časa za pri¬ pravo kosila ali pa večerje. V podkrepitev dejstva, da obrat družbene prehrane brez potrebne pomoči, nima možnosti obstoja, služi naša ugotovitev, da je obrat družbene prehrane v zadnjem tro¬ mesečju leta 1961 delal z mesečno izgubo okrog 90.000 dinarjev. Prav iz tega razloga smo bili primo- sti na spolzki cesti jo je zaneslo na zavoju med Dolenjami in Jel- šanami s cestišča, kjer je vozilo obstalo na levem boku. Na vozilu je nastalo škode za 40.000 din. ZARADI PREHITRE VOŽ¬ NJE NA SPOLZKI CESTI GA JE ZANESLO vozil proti Reki in je v Dolenj¬ skem potoku v levem zavoju vozil po sredini ceste. V tem času pa mu je naproti privozil voznik os. avtomobila H-02172-TR Bozogli Hasan, ki je v zavoju imel zaprto cesto in je zaradi tega zaviral. Na spolzki cesti pa ga je zana- VINJENI PEŠEC POVZROČIL NEZGODO Dne 18. 12. 1962 od 23.15 sta šla škrabonja Maksimiljan in Dov¬ gan Josip po pločniku v Prešer- Dne 10. 12. 1962 ob eni uri je rani, da preidemo tudi na točenje voznik oseb. avtomobila RI-29-89, alkoholnih da na ta Čanak D j uro, vozil iz Reke proti saniramo stanje, dobro vedoč, da II. Bistrici. Ker je vozil s pre- s samo kuho nikakor pod takimi veliko hitrostjo, ga je na spolzki pogoji ne rešimo situacije. cesti zaneslo med Jelšanami in šalo v leto in je prišlo do trče- novi ulici. Ko je za njima privozil nja. Na obeh vozilih je škode nad osebni avtomobil LJ-153-94, ki ga 500.000 din. je upravljal Primc Stanislav, se je Škrabonja zapotekel s pločnika na cesto pred avtomobilom tako, da ga je ta s prednjo desno stra¬ njo podrl na tla. Škrabonja je dobil lažje telesne poškodbe, na Dne 17. 12. 1962 je voznik oseb. avtomobilu pa je le malenkostna ZARADI PREHITRE VOŽNJE PRIŠLO DO NESREČE Vse te in še druge težave so Dolenjami • cestišča in je podrl avtomobila RI-31-76, Grbae Ivan, škoda. JAKU AR * ST. 1 11 Poslednja vzornega delavca Šircelj leopold Kolektiv avtopodjetja »Trans¬ port« Ilirska Bistrica sporoča ža¬ lostno vest, da nas je po kratki zahrbtni bolezni za vedno zapustil član kolektiva Šircelj Leopold. Rodil se je v kmečki družini le¬ ta 1906 na Topolcu. 2e kot mlade¬ nič je odšel za zaslužkom. V času socialistične revolucije je prisluh- klicu domovine in prispeval svoj delež. Po vojni je bil nekaj čas zasebni prevoznik. Leta 1950 je prišel v naš kolektiv. V začetku je bil celo na delovnem mestu upravnika podjet¬ ja, nato pa je bil voznik vse do 1. maja letos, ko je zbolel. samoupravnih organih je de¬ loval kot skrben gospodar. V služ¬ bi voznika motornih vozil je bil za vzor vsem sotovarišem svojega stanu. Mlajšim generacijam je bil učitelj v svoji stroki. Na delovnem mestu se je tudi izpopolnjeval in dosegel leta 1960 visoko kvalifika¬ cijo. Med delavci je bil čislan. Z izgubo našega Poldeta je na¬ stala v kolektivu vrzel in ga bomo močno pogrešali. Zahvaljujemo se mu za trud pri delu za naš kolektiv. OBVESTILO UREDNIŠTVO »SNEŽNIKA« OBVEŠČA VSE BRALCE IN GOSPODARSKE USTANOVE, DA LAHKO OBJAVLJA¬ JO VSE REKLAME PODJETIJ, RAZPISE, MALE OGLASE, OSMRTNICE IN DRUGA SPOROČILA V GLASILU »SNEŽ¬ NIK« VSE PRISPEVKE JE DOSTAVLJATI NA NASLOV: UREDNIŠTVO SNEŽNIKA, ILIRSKA BISTRICA, DO 20. V MESECU. UREDNIŠTVO SEZNAM FILMOV, KI BODO PREDVAJANI V MESECU JA¬ NUARJU 1963 V KINU »SVO¬ BODA« V ILIRSKI BISTRICI: Od 1. do 2. januarja (Se nima¬ mo filma, ker je bil storniran), od 5. do 6. januarja slovenski za¬ bavni film »DRUŽINSKI DNEV¬ NIK«, od 9. do 10. januarja an¬ gleški film »S. O. S. PACIFIK«, od 12. do 13. januarja ameriški VV film »RAZBESNELO MOR¬ JE«, od 14. do 15. januarja itali¬ janski CS barvni film »MARA¬ TONSKA BITKA« (izredni pro¬ gram), od 16. do 17. januarja italijan. film »DEKLE S KOVȬ KOM«, od 19. do 20. januarja ameriški CS barvni film »PLAVI ANGEL«, od 23. do 24. januarja domači film »ABECEDA STRA¬ HU«, od 26. do 27. januarja itali¬ janski CS barvni film »SIN RDEČEGA GUSARJA«, od 30. do 31. januarja nemški film »DO¬ KLER NAS DENAR NE RAZ¬ DVOJI«. REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠ¬ NJI ŠTEVILKI VODORAVNO: dan republike, enoter, kujon, viv, kad, Soča, Emir, vlak, eč, tiča, Nada, vb, izem, ik, veja, ne, alkalije, dm, za, raca, p, m, v, Rab, Irak, r, a, al, norci, ure, jer, jer, Dean, log, otrok, šesterak, g, ave, Siam, za¬ ponka, koncilj, i, litijan, ol, i, j, p, dika, ogrodje, b, en, greda, er, mo, ih, ik, o, siv, jasno, zlo, Mirje, Alpe, ta, tankam, o, i, izvira, b, borec, t, sličice, nk, oče, ni, r, Ed¬ vard, i, ekcem, vi, ai, ten, po¬ anta, Sperans. V uredništvo je prispelo šest rešenih križank. Uredniški odbor je ob priliki pregleda pravilnih rešitev ugotovil, da je od šest prispelih križank le ena iz Nove¬ ga mesta pravilno rešena. Nagra¬ da v znesku 2.000 dinarjev bo po¬ slana po pošti. Uredništvo MM • ••• • ••• 0000 0000 0 000 00 00 00001 HllllllllllltllllllllillllllltlllllllUlfllllllllJIllAlilltltlllUIlJIflllllllllffllKIMtlUlllllltllllll UlllllllltlfllllllllllllllllllltllltllllllfltlSlllflllftllllftltlllfltlllttlllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIMlIMIIllllllllllllllllllllSllllllllIlftlllllflllllftlllllttlllUlllllKllltlCUIIIIIIIIIIflllllllllllllflllltllllltllilllimftlflllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllltlllllJftlltltlMIIIMtttltfl V prvem članku smo Vam ob¬ ljubili, da vam bomo še pisali o naših delovnih akcijah. Takrat so bile te akcije še zamisel, danes pa so že resnica. O prvem nabi¬ ranju šipka smo pisali in tudi o tem, da se je s tem naša blagaj¬ na povečala za precejšnji kupček. S tem nismo bili zadovoljni — še smo nabirali! Naši prihranki so se dvignili na 16.020 din. To je za nas lepa številka, ki bo deloma uresničila naše želje na igrišču. Dokončno smo splanirali velik prostor ob Šoli. Veselje nas je bilo pogledati, ko smo prevažali polne samokolnice odpadnega materiala, zasajali krampe in lopate v bo¬ doče igrišče. Precej ur truda je bilo potrebno in marsikdo si je otrl potno čelo. Naše splanirano igrišče čaka pomladi, ko bomo na¬ mestili nekaj igralnih naprav in tam preživeli prenekatero lepo urico. DEDKU MRAZU Prišel čas je dedka Mraza, veseli čakamo daril; kdor je muhast in poreden, ne bo seveda nič dobil. Pismo smo mu že poslali, da bi vedel, kaj bi radi: punčko, žogo, čokolado in pecivo z marmelado. KEUC Tatjana, učenka IV. razr. v Ilirski Bistrici Naj vam ob tej priliki še po¬ vemo, da nismo delali ves čas sa¬ mo na igrišču, ampak smo našim naj mlaj šim učencem iz drvarnice preuredili učilnico. Nič več jim ni treba hoditi k pouku v sosednjo stavbo v vlažen razred, kjer je skozi zaprta, gnila okna tekla vo¬ da učencem pod noge. Sami smo prebarvali okna, vrata in stene, položili pod, prebili dimnik in po¬ stavili peč. Sedaj so naši učenčki srečni v toplem in suhem raz¬ redu. PIONIRSKI ODRED »SLOVAN« Nekega dne smo šli v jamo nad Oblakovim kamnolomom. Vhod v jamo je bil ves zaraščen. Od¬ stranili smo trnje in grmičevje in pokukali v jamo. Prva je vsto¬ pila sestra, ker je bila notri že enkrat poprej. Ko sem vstopila v jamo, sem začudena obstala. Notri je bilo hladno in temačno. Nič se ni razločilo. Tedaj se pri¬ jateljica, ki je bila z nami spom¬ ni, da imamo baterijo . Sestra jo prižge. Jamo je objel medel sij. Zagledali smo mnogo kapnikov Ljubljeni dedek Mraz Ljubi dedek Mraz spet prišel je v našo vas. Jaz sem ga zaprosil: »Ljubi dedek Mraz, prosim te za hlačke dopetačke /« Modri dedek Mraz je prisrčno odgovoril: »Če potepal se ne boš, vsega dobiš zvrhan koš.« FAGANEL ZDENKA 4. a razred ILIRSKA BISTRICA raznih oblik. Najbolj sem obču¬ dovala kapnik, ki je bil podoben šopku cvetja. Ustavila sem se pri izviru potočka, ki je delal več majhnih slapov. Potoček je vese¬ lo žuborel in šumljal. Po stenah so lezle prav majhne živalce in veliki pajki. Domov smo šli vsi navdušeni. Vso pot smo se pogovarjali o krasoti jame. KREBELJ MARICA, učenka IV. razreda, Ilirska Bistrica TOVARIŠ UREDNIK! Dovolite, da se pritožimo, kajti neprijetno smo bili presenečeni, ko smo v zadnji številki »SNEŽ¬ NIKA« prečit ali, da nas je ko¬ misija za pionirske igre uvrstila šele na četrto mesto. Zato bi bralcem radi napisali, da smo se po pravilih vključili v tekmova¬ nje, med letom pa smo napravili vse, kar je bilo v naši moči. Ta¬ ko smo si pripravili igrišče za rokomet in mali nogomet, poli¬ gon ter jamo za skok v višino in daljino . Tekmovali smo v okrajnem merilu za prvenstvo vaških šol. Pripravili smo se tu¬ di na nagradno tekmovanje, ki ga je pripravila tovarna koles »PARTIZAN« iz Subotice. Na¬ šteli smo le dejstva, s katerimi se nekatere šole, ki so se uvrstile pred nami, ne morejo pohvaliti. Trdno smo prepričani, da nam pripada drugo mesto. In še nekaj! Poročilo o delu smo poslali ob zaključku šolske¬ ga leta v Ilirsko Bistrico. Zelo nam je žal, da ga nihče ni pre- čital. Zadnje poročilo pa nismo poslali, ker menimo, da je rok dveh dni prekratek, posebno še, če je obvestilo v šoli v soboto zvečer, zanj pa smo zvedeli v po¬ nedeljek, ko je bilo že prepoz¬ no. Zahvaljujemo se za objavo in Vas tovariško pozdravljamo! Pionirji osn. šole KUTEŽEVO I C (DbtakooL jami JANUAR + ST. 1 V nedeljo, 28. oktobra smo po¬ delili pokale zmagovalnim eki¬ pam in nagrade prvo plasiranim posameznikom. Na tem zaključ¬ ku, kjer so bili zbrani tekmo¬ valci in udeleženci iger, so se mu delavskega bodočem rekre- t * Ze spomladi se je razširila novica , da se za Premski grad zanimata Zavod za za¬ ščito zgodovinskih spomenikov in Turistična zveza , kar je javnost sprejela z velikim zanimanjem . Premski grad spada med redke zgodovinske spomenike iz fevdalne dobe v naši okolici. Stoji na slikoviti točki in zob časa mu je skozi dolga stoletja v veliki meri prizanesel. Grad na Premu bi lahko postal izredna turistična zanimivost, privlačna za domačega in tujega turista. Primerno bi bilo treba restavrirati zunanjost in no\ diti gostinske prostore in sobe za prenočišča , teraso pred gradom z lepim raz¬ gledom , zasaditi cvetje itd. S primerno propagando, bi kaj kmalu dosegli, da bi bil grad v sezoni polno zaseden, saj vemo, da gre skozi našo dolino v sezoni turistična magistrala iz Srednje Evrope na Jadran VILJEM KINDLER ROJSTVA: Uljančič Stojan, ro- jenec iz 11. Bistrice, Bazoviška jen v Topolcu 81; Škrab Joško, 3, star 78 let; Maslo Anton, upo- rojen v Janeževem brdu. Otroci, rojeni v porodnišnici: kojenec iz Bača 70, star 70 let; Strle Ivan, kmetovalec iz Kilovč 21, star 79 let; Biščak Marija, Frank Dejan iz Kosez 44, Jak- gospodinja iz Ostrožnega brda šetič Anton iz Podgraj 38. Kla- 29, stara 78 let; Hrvatin Ivan, nac Zdravko iz Zarečja 11, Bek- kmetovalec iz Gornjega Zemona taš Branko iz II. Bistrice, Levsti- 30, star 89 let; Benigar Ivana, Uspešno zaključen mesec delavskih športnih iger Dne 28 . oktobra smo svečano za¬ ključili mesec delavskih šport¬ nih iger v naši občini. Odkrito povedano, odziv za de¬ lavske športne igre je presegel vsa pričakovanja; ne toliko po množičnosti udeležencev, kot po kvaliteti tekmovanj. Po ugotovit¬ vah občinskega sindikalnega sve- osvojili tudi pri šahistih, kjer pa ta in komisije za kulturo in šport žal udeležba ni bila zadovoljiva. acije, saj vse to še ni zadosti razširjeno in udomačeno med de¬ lovnimi kolektivi. Doseči mora- md to, da bo vsak član kolektiva deležen rekreacije. Ne gre nam tukaj za občasna tekmovanja, ampak za sistem telesno vzgoj¬ nega dela v kolektivih in za tek¬ movanja med njimi. Tako naj bi se telesno vzgojno delo v obliki, ki bi posameznemu kolektivu naj¬ bolj odgovarjala, odvijalo skozi vse leto, mesec delavskih šport¬ nih iger pa naj bi bil višek in mera kvalitete. Ne bi bilo napak, če bi se dala kontinuiteta telesno vzgojnega delovanja analizirati in morda tudi ugotoviti ekonomska korist tega dela. Povprečna starost ude¬ ležencev teh iger je bila precej nad 30 let, kar je z ene strani razumljivo, z druge pa zelo ža¬ lostno, saj je v naših kolektivih zaposlenih 35 % ljudi pod 25 le¬ tom starosti. Prav gotovo je to tudi odraz celotnega dela in za¬ interesiranosti mladine v naši ko¬ muni. Ob zaključku so sklenili, da bodo spomladi začeli z ligaškim sistemom tekmovanja za balin- canje. Da bi pa v delo vključili čim več mladine je sindikalni svet organiziral še eno tako tek¬ movanje v počastitev dneva re¬ publike. Med balincarji v skupini če¬ tvork je dosegla prvo mesto eki¬ pa železničarjev. Prav tako so že¬ lezničarji osvojili prvo mesto v tekmovanju dvojk in zbijalcev. Železničarji — čestitamo! Ekipno je pri strelcih po toč¬ kah prvak ekipa Postaje LM, naj¬ boljši strelec pa je bil Maljevac, član sindikalne podružnice goz¬ darjev. Omeniti moramo to, da je bilo tekmovanje v streljanju posa¬ mezno, zmagovalna ekipa pa ti¬ sta , ki je neglede na število ude¬ ležencev dosegla najvišje število točk. Na tak sistem smo šli zato, da bi podružnicam, ki imajo malo članov omogočili tekmovanje v konkurenci, podružnice, ki imajo veliko članov, vzpodbudili k čim številnejši udeležbi. Isti sistem tekmovanja smo kova 40, Šajn Dejna iz II. Bistri¬ ce, Strma pot, Tomšič Barbara iz II. Bistrice, Levstikova 28. kmetica iz II. Bistrice Vodnikova 18, stara 88 let; Jagodnik Anton, kmetovalec iz Kosez 55, star 93 let; Novak Jože, kmetovalec iz POROKE: Dekleva Leopold, Dolnjega Zemona 74, star 83 let; kmet iz čel j in Jurišič Stana, Bodle j Marija, druž. upokojenka kmetovalka iz Makarske; Žele iz II. Bistrice, Aljažev oreg «5, Peter, železničar iz Pivke in Do v- stara 68 let; Dolgan Frančiška, gan Marija, gospodinja iz Kilovč; gospodinja iz Mereč 7, stara 74 Šenkinc Anton, delavec iz Me¬ reč in Rampe Rozalija, gospodi¬ nja iz Merač; Oblak Stanislav, kmetovalec iz Cerknice in Hre- novec Antonija, delavka iz Zabič; pri svetu so to prve uspele de¬ lavske igre. Pri šahistih je prvo mesto do- je ekipa ObLO. M. P. let. ZANIMIVOST! Povprečna starost pokojnikov Lekovič Ivo, oficir JLA iz II. Bi- v tem obdobju je 79 let torej strice in Djukič Mileva, gospo¬ dinja iz II. Bistrice; Lipec Anton, kmetovalec iz Bače in Tomšič Cvetka, gospodinja iz Bače. visoko nad povprečjem katere¬ koli dežele na svetu! SMRTI: Zidarič Anton, kmeto¬ valec iz Staroda 3, star 73 let; štembergar Jožefa, gospodinja iz Kosez 33, stara 67 let; Juriševič Ivan, upokojenec iz II. Bistrice, Gabrije 9, star 78 let; Ivančič An¬ ton, kmetovalec iz čelj 35, star IDEAL »►Zakaj se Marička še ni poro¬ čila?« 84 let; Oljšak Toussaint, upoko- roko!« »►Čaka, da pride njen ideal.« »Kdo pa je njen ideal?« »Prvi moški, ki jo bo prosil za * proizvaja: lesoma) plošče (emajlirane plošče) lesonit plošče v kvalitetah extratrde, trda I., trda II in poltrde v dimenzijah: mm 2,5 do 5 mm x 5.200 x 1.700 X 2.600 X 1.700 X 1.300 x 1.700 1.700 gladke, rebraste in karira- ne, v raznih barvah, 0 * i KOLEKTIV TOVARNE LESOVINSKIH PLOŠČ - > lenomil plošče (melaminske plošče) mm 4 x 1.300 x 1.700 v nad 40 barvah in imita¬ cijah, malenit plošče (domači ultra-pas) mm 4 x 1.300 x 1.700 v nad 40 barvah in imita¬ cijah. ♦ Tel. 30 in 93 Brzojavi »Lesonit« Ilirska Bistrica Tek. rač. NB Ilirska Bistrica <>02-12 1-104 i Gornji artikli so zelo primerni za oblaganje prostorov in za izdelavo opreme. Posebno v bankah je oprema iz teh proizvodov zaželena, ker poživi prostore, je zelo od¬ porna, lahko se čisti in da prostoru videz elegance in udobnosti. Vsem našim odjemalcem in potrošnikom naših proizvodov ter vsem občanom iskreno čestitamo z najboljšimi željami v ♦ ♦ 4 . ) Občinski ljudski odbor Občinski odbor Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor zveze borcev NOV Občinski komite LMS Občinski odbor RKS Občinski odbor združenja Občinski odbor ZWI Postaja ljudske milice Katastrski urad Ilirska Bistrica V tdCUO Ul (Vsem piduncdiiem kfrniiuu hliio \ ) ) * I Kolektiv Narodne vsem svojim kominten- tom in občanom srečno in veselo NOVO LETO 1963 Kolektiv transportnega podjetja ILIRSKA BISTRICA tel. št. 32 in 35, opra¬ vlja prevozne usluge in popravlja vse vrste motornih vozil solid¬ no in poceni vsem občanom in poslovnim jateljem naše iskrene želje v NOVEM LETU 1963 Kolektiv gostinskega podjetja s svojimi o6rati: Soča , šport , ‘Griglav, Zmaga, Prem, šem6ije in kavarno turist vsem svojim poslovnim prijateljem mnogo uspe - Oo°oO OnoO NOVEM LETU 1963 qO° *» Vsem članom in prebivalcem občine srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1963 1963 kolektiv PTT ■ Ilirska Bistrica Vsem voznikom motornih vozil iu prebivalcem občine najboljše želje v NOVEM LETU 1963 Turistično društvo Ilirska Bistrica Veterinarsko-živinorejski zavod Ilirska Bistrica Vsem prebivalcem občine srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1963 P | ■ V a V otojcic Milan Ilirska Bistrica izdelovanje o‘roških igrač, hišnih potrebščin in ostalih predmetov iz plastičnih mas Ilirska Bistrica Vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem komune iskrene želje v NOVEM LETU 1963 Naša Iskrena voščila z najbljšimi željami v NOVEM LETU 1963 Maraž Silvester fotograf Ilirska Bistrica Žagar Franc predelovaje plastičnih mas Prijateljem in obča¬ nom mnogo uspehov v letu 1963 ter se še vnaprej toplo priporoča Ilirska Bistrica Vsem občanom uspehov polno NOVO LETO S svojimi izdelki se toplo priporoča Poslovnim prijateljem in občanom komune srečno in uspehov polno NOVO LETO 1963 Puž Stanko ključavničar TREBENC STANKO Kolektiv avtoprevozniškega podjetja avtoprevoznik Majkus Silvo Ilirska Bistrica ILIRSKA BISTRICA SLAVNIK Koper izdelovanje predmetov iz plastičnih mas Jelšane Vsem občanom mnogo uspehov v letu 1963 prometni biro Ilirska Bistrica Vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem komune srečno in veselo NOVO LETO 1963 se še vnaprej toplo priporoča in želi vsem svojim potnikom tudi v letu 1963 srečno vožnjo in obilo uspehov Zavod zaposlovanje delovne sile Postojna NOVAK FRANC urar, Ilirska Bistrica izdelovanj e reporaiorj e v ekspozitura Ilirska Bistrica Vsem občanom srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1963 Vsem strankam v NOVEM LETU 1963 mnogo uspehov in zadovoljstva ter se toplo priporočal ILIRSKA BISTRICA Vsem svojim poslovnim prijateljem in prebivalcem komune iskrene želje v NOVEM LETU 1963 Kolektiv trgovsko-grosističnega podjetja Vsem svojim odjemal¬ cem in prebivalcem komune iskrene želje v NOVEM LETU 1963 • I I I I I I f Kolektiv Ilirska Bistrica ~Usam občanom in poskočnim ptijatckfem iskrena iekje NOVEM LETU 1963 Kolektiv k meti Iške zadruge J ILIRSKA BISTRICA Vsem poslovnim prijateljem ter občanom komune v najboljše že Novem letu Kolektiv preskrbovalnega podjetja Ilirska Bistrica Iskrene želje vsem občanom in poslovnim prijateljem v NOVEM LETU 1963 1963 s svojimi obrati: klavnica, prodajalni mesa, kruha ter sadja in zelenjave ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Kolektiv Kolektiv Stanovanjske skupnosti hišni sveti podjetja Topol Kolektiv ILIRSKA BISTRICA KINO Trgovina s sadjem in n ja v o V ILIRSKI BISTRICI Vsem občanom najboljše želje v NOVEM LETU 1963 proizvaja: plemenite in slepe furnirje vseh vrst domače in eksotične, mehki in trdi rezani les, embaiažo za sadje in zelenjavo, pohištvo in lesno galanterijo kupuje: vse vrste hlodovine za žago in furnir Vsem odjemalcem in občanom komune mnogo uspehov v NOVEM LETU 1963 /Klinik podjetja ILIRSKA BISTRICA želi vsem obiskovalcem kino- predstav in prebivalcem ko¬ mune srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1963 Ilirska Bisfrica tam soočim o2iama6.cam in občanom. O Mitske. T5i- stlica is klana, čestitka o NOVEM LETU te 1963 Kolektiv Kolektiv W Gozdnega gospodarstva 5*5 Lekarne Ilirska Bistrica Postojna Želi mnogo uspehov vsem prebivalcem komune v V NOVEM LETU 1963 Kolektiv vsem poslovnim prijaleljem občanom Ilirske Bistrice Komunalno iskrene želje v IVOVEM LETI 1963 gospodarske ustanove Občinska gasilska zveza vsem poslovnim prijateljem ter občanom mnogo uspehov v za pomoč in razumevanj e vsem občanom iskrena hvala V NOVEM LETU 1963 NOVEM LETU 1963 naše iskrene želje če bo treba pa pokličite na pomoč ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦