139 Podlubniki Pohorja Podlubniki (Coleoptera: Curculionidae: Scolytinae) so majhni temno rjavi hrošči iz družine rilčkarjev (slika spodaj). Slovenske vrste v glavnem ne presegajo velikosti od 5 do 6 milimetrov. Večino svojega življenja preživijo skriti pred našimi očmi, saj njiho- vo prehranjevanje, razvoj in razmnoževanje potekajo v skorji ali lesu odmirajočih ali že odmrlih dreves. Še posebej so poznani po galerijah hodnikov, ki jih odrasli in ličinke dolbejo v tkivih svojega gostitelja (slika na strani 141). Oblike galerij so vrstno speci- fične. S svojo aktivnostjo lahko nekatere vr- ste poškodujejo vitalne dele drevesa in tako povzročijo njegovo smrt, druge pa naselju- jejo že odmrla drevesa in pospešujejo raz- gradnjo lesa. Čeprav je v Sloveniji do sedaj znanih več kot 90 vrst podlubnikov, je sku- pina širši javnosti v glavnem poznana po eni vrsti, zaradi katere prihaja do velikih gospo- darskih in ekoloških posledic v slovenskih gozdovih. To je osmerozobi smrekov luba- dar (Ips typographus) (slika spodaj). Splošno o podlubnikih Odrasle živali so cilindrične oblike, s krat- kimi nogami in antenami (slika spodaj). Od ostalih rilčkarjev se podlubniki razlikujejo po odsotnosti rilčka, kar predstavlja prilago- ditev za življenje v tkivih rastlin, kjer se, za Podlubniki Pohorja Jan Podlesnik Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus). Foto: Jan Podlesnik. 140 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Podlubniki Pohorja razliko od ostalih rilčkarjev, ne prehranjujejo zgolj ličinke, temveč tudi kot odrasle živali. Ime podlubniki ali lubadarji, kot jih tudi imenujemo, govori o življenjskem prostoru, ki ga naseljujejo, kar pa je lahko nekoli- ko zavajajoče, saj nekatere vrste naseljujejo tudi zelnate rastline ali druge dele olese- nelih rastlin, ne zgolj skorje/lubja. Pri nas so najpogostejše vrste, ki naseljujejo floem, torej skorjo lesnih rastlin, ki je njihov naj- bolj hranilni del. Pogoste so tudi vrste, ki naseljujejo ksilem lesnih rastlin. Te vrste se prehranjujejo s simbiontskimi glivami, ki jih podlubniki ponavadi prenašajo kar s seboj v specializiranih vdolbinah na telesu, imeno- vanih mikangiji. Med zavrtavanjem v gosti- telja z njimi okužijo ksilem drevesa, kjer se te glive potem razraščajo in prehranjujejo. Pri izbiri gostiteljev so podlubniki navadno vrstno ali vsaj rodovno specifični (mono- ali oligofagi), torej naseljujejo zgolj eno vrsto ali nekaj vrst, ponavadi sorodnih dreves. Redkeje so polifagi, vrsta progasti lestvičar (Trypodendron lineatum) je polifag na iglav- cih. Še redkeja pa najdemo podlubnike, ki naseljujejo tako iglavce kot tudi listavce. Primer je tujerodna vrsta Xylosandrus germa- nus, ki izvira iz vzhodne Azije. Tudi prostor na enem gostitelju si različne vrste podlubnikov razdelijo in tako zmanj- šajo tekmovalnost (kompeticijo). Nekatere vrste se razvijajo v območju tankolubnih predelov (na primer na smreki Pityogenes chalcographus parazitira pod skorjo vej), dru- ge v območju debla (na smreki najdemo v tem predelu vrsto I. typographus), spet tretje v območju koreninskega vratu (na smreki vrsta Hylastes cunicularius). Biologija podlubnikov Podlubniki so precej raznoliki v razmnože- valnih strategijah. Večina gospodarsko naj- pomembnejših vrst pri nas je poligamnih. V tem primeru samček prvi zavrta v gostitelja. Z izločanjem agregacijskih feromonov se sporazumeva s samičkami in tudi drugimi Številne luknje v skorji drevesa, ki jih podlubniki izvrtajo ob prihodu na gostitelja in odhodu iz njega, so posledica množičnega napada na drevo. Foto: Jan Podlesnik. 141 Podlubniki Pohorja samčki. Samček tako na primernega gostite- lja »povabi« več samičk, ki se mu pridružijo v paritveni kamrici, ki jo izdolbe v skorji. Poleg tega pa z izločanjem feromona privabi tudi druge samčke in samičke, ki se začnejo v večjem številu zbirati na primernem gosti- telju, kar je še posebej pomembno za vrste, ki naseljujejo živa drevesa (slika na strani 140). S svojo številčnostjo jim namreč uspe pre- magati imunski odziv drevesa, kar jim omo- goči kasnejše razmnoževanje, prehranjevanje in razvoj. Poleg poligamnih vrst poznamo tudi monogamne, kjer so samičke pionirski spol, ki najprej zavrta v gostitelja in se ji samček pridruži kasneje, ter solitarne vrste, kjer samička na gostitelja prispe že oplojena. Po parjenju samička iz parilne kamrice dol- be svoje, materinske hodnike, vzdolž kate- rih levo in desno odlaga jajčeca. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo med dolbenjem svojih hodnikov, ki so približno pravokotni na materinski rov. Na koncu lar- valnega hodnika se zabubijo in preobrazijo v odraslo žival, ki ponovi razvojni krog. Ho- dniki, ki jih dolbejo podlubniki v še živih gostiteljih, slednjim lahko zadajo usodne poškodbe. Rovni sistem osmerozobega smrekovega lubadarja. Foto: Jan Podlesnik. 142 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Podlubniki Pohorja Gospodarsko škodljive vrste Gospodarsko škodljive vrste najdemo med tistimi, ki naseljujejo še živa drevesa. Na Pohorju je od teh daleč najpomembnejša vrsta I. typographus (osmerozobi smrekov lubadar). Ta parazitira na smreki, ki je pre- vladujoča drevesna vrsta Pohorja. V zadnjih letih je odgovoren za obsežna sušenja smre- ke na Pohorju in drugod po Sloveniji (slika spodaj). Obsežne namnožitve osmerozobega smreko- vega lubadarja so ponavadi posledica obilice lahko dostopne hrane (na primer žledolom leta 2014) in ugodnih vremenskih razmer (vročih in dolgih poletij, ki sledijo narav- nim katastrofam). Pomemben podlubnik, ki parazitira na navadni smreki, je tudi šeste- rozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalco- graphus), ki se ponavadi pojavlja na smre- kah, napadenih z osmerozobim smrekovim lubadarjem. Od drugih gospodarsko škodlji- vih vrst na Pohorju najdemo vrste Tomicus minor in T. piniperda na boru, Pityokteines curvidens in P. spinidens na jelki, Leperesinus fraxini na jesenu, ki pa zaradi manjše za- stopanosti teh drevesnih vrst ne povzročajo večjih gospodarskih težav. Pomembna vrsta je tudi Trypodendron lineatum, ki sodi med ksilomicetofage, torej vrste, ki se razvijajo v lesu in tako zmanjšajo njegovo vrednost. Ekološki pomen podlubnikov Podlubnike uvrščamo med saproksilne orga- nizme. To so organizmi, ki so v delu svoje- ga življenja vezani na odmirajoči ali odmrli les. So pomemben člen pri razgradnji lesne biomase v gozdovih. Podlubniki sodelujejo v začetnih fazah razgradnje lesa. Nekate- re vrste podlubnikov namreč naseljujejo še živa drevesa in so sposobni ta drevesa celo usmrtiti. Še pomembnejši pri razgradnji lesa pa so podlubniki, ki naseljujejo sveže od- mrla drevesa, saj jih okužijo s ksilofagnimi simbiontskimi glivami, ki prav tako sodelu- jejo pri razkroju. Njihova vloga v ekosiste- mu pa je še precej širša. S svojo aktivnostjo Sušenje smreke zaradi napada osmerozobega smrekovega lubadarja. Foto: Jan Podlesnik. 143 Podlubniki Pohorja prispevajo h kroženju snovi v ekosistemu, vplivajo na strukturo tal, hidrologijo na ve- čjih območjih ... Nekaj vrst uvrščamo celo med ekosistemske inženirje, ki lahko močno spremenijo vrstno sestavo in razmere v goz- dnih sestojih. Literatura: Breznikar, A., Mlinšek, G., Cehner, M., Grecs, Z., Čater, M., 2006: Strategije sanacije antropogenih smrekovih sestojev na Pohorju. V: Simončič, P., Čater, M., (ur.): Splošne ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve (Fagus sylvatica L.) v antropogenih smrekovih sestojih. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski Inštitut Slovenije, 129: 143–153. Hofstetter, R. W., Dinkins-Bookwalter, J., Davis, T. S., Klepzig, K. D., 2015: Symbiotic Associations of Bark Beetles. V: Vega, F. E., Hofstetter, R. W., (ur.): Bark Beetles: Biology and Ecology of Native and Invasive Species. London: Elsevier, 209-245. Jurc, M., 2011: Gozdna zoologija. Univerzitetni učbenik. 2. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 348 str. Pfeffer, A., 1995: Zentral- und Westpaläarktische Borken- und Kernkäfer (Coleoptera: Scolytidae, Platypodidae). Basel: Pro Entomologia, 310 str. Zavod za gozdove Slovenije, 2018: Letno poročilo iz varstva gozdov: Zbirno poročilo o pojavu podlubnikov. Maribor, Slovenj Gradec. Dostopno na: https://www. zdravgozd.si/letna_porocila.aspx. Raffa, K. F., Grégoire, J.-C., Staffan Lindgren, B., 2015: Natural History and Ecology of Bark Beetles. V: Vega, F. E., Hofstetter, R.W., (ur.): Bark Beetles: Biology and Ecology of Native and Invasive Species. London: Elsevier, 1-40. Wermelinger, B., 2017: Insekten im Wald: Vielfalt, Funktionen und Bedeutung. Birmensdorf: Eidg. Forschungsanstalt WSL. Bern, Stuttgart, Wien: Haupt Verlag, 367 str. Doc. dr. Jan Podlesnik je zaposlen na Oddelku za biologijo Fakultete za naravslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru. Svojo raziskovalno pot je začel na področju ekologije in ekofiziologije podlubnikov, predvsem vrste Ips typographus. Ukvarja se tudi z mrežekrilci, in sicer z zaznavanjem plena pri ličinkah volkcev.