Katoll&k cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za eettrt lota 1 gld. 16 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadont na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XXIII. V7 Ljubljani 8. mal. serpana 1870. List 27. Prevd&rek devicam. Prelepa žlahtna roža je devica, Ki greha strup ni ranil ji serca, Nedolžnost sveta kinča njena lica, Vertnar nebeški sam jo rad im&; Pred njo naj skrije zala se vertnica Z vsim cvetjem, kar ga ljuba p6mlad d4; Nedolžnost sveta je najlepše cvetje, Devici je najdražije imetje. Oj, blagor tebi, o devica, klije, Dokler nedolžno tvoje je serce, Miru nebeškega v njem zvezda sije; Njegove želje kvišku hrepene; Nebeški angelj s krili tebe krije, Nebesa sama se te veselč; Veselje rajsko tvoja duša vživa, Oj, sreča tvoja je nepopisljiva! Al kot najlepša roža se osuje, Naenkrat vso lepoto izgubi, Ako na stran nevarno se dviguje, Kjer mraz al solnce lahko jo vmori; Tako devici, ki se napihuje In vd& se grehu, sreča »beži; Nedolžnost sveta ji iz serca zgine, Z njo dušna vsa lepota njena mine. Al roža bo spomladi spet cvetela, Lepoto bo dobila spet novko v tuje pravice. ali odobruje svetna oblast tako ravnanje? Ali ga kaznuje ali ne? Tudi za žival, ki ne ve, kaj dela, kedar po nesreči zaide na tujo njivo in kaj poškoduje, mora gospodar plačati kazen. In cerkev naj bi pa molčala in preterpela vse, tudi naj veče kri- vice! Cerkev se nikdar ne upira postavni oblasti, upira se le njenim krivicam, ki prote z večno nesrečo njenim otrokom. Kedaj je cerkev prepovedovala davek dajati, kedaj je hujskala zatirane kristjane proti vladarjem? Nikdiar ne, temuč le tolažila je, opominjevala in svarila „Bodite pokorni, Božja volja je!" Cerkev molči in terpi, kar more, prosi in moli za svoje brezvestne zatiralce, da bi jih av. Duh razsvetlil. Nikari ne govorite, da ima svetna gosposka neomejeno oblast; ako bi jo imela, tedaj bi ne bilo potreba cerkve. Ako bi cerkev priznala takovo terditev, bi ž njo sama sebe zatajila in zavergla. Noben človek nima neomejene oblasti, ljudje smo stvari Božje, tedaj smo vsi navezani na Boga, le on ima neomejeno oblast, njemu pač mora biti pokorno vse od kraja. In kaj pa bi tudi bilo z nami, ako bi kaki človek ali kako društvo imelo neomejeno oblast! Gorjč človeštvu, zakovano bi bilo v večno robstvo. In tretja reč, zaradi ktere liberalci pene tiščč, je pa ta-le: Cerkev hoče kraljevati. Tijara, ki se leskeče na glavi rimskega velikomašnika, blešči liberalce, presvetla njim je, in preganja temo, ravno to pa bode mesečne liberalce, toraj jo čerte in obrekujejo na vso moč. Nič, čisto nič ne privoščijo cerkvi, naj raji bi videli, ako bi kot beračica hodila terkat na njihova vrata, da bi jo z bičem podili čez prag kriče nad njo: „Poberi se nam izpred oči, pojdi, od koder si prišla; mi te ne potrebujemo!" Za cerkev, kraljevo nevesto, jim je škoda vsakega lišpa. „Oh ko bi se ta denar obernil za uboge," hinavsko zdihujejo, kakor Juda Iškariot, pa naj raji bi videli, ko bi oni mogli spraviti v žep vse tisto. Nikdar nimajo dovolj, lakomno gledajo po cerkvenem premoženju kakor izstradan volk v ovčnjak, in če se toliko požre, se mu ne poznd. Volk je pač res volk. Res, cerkev je in ostane kraljica, če ji poberete vse do zadnjega beliča; njene lepote, časti in veljave pa ji ne morete vzeti. Cerkev je, prav res je izvoljena nevesta Kralja vseh kraljev, kteremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in sam ta kralj je cerkev opasal z isto oblastjo, opasal jo je s kraljevim pasom, in kronal s kraljevo krono. Ako vam ni to po volji, ali jc ona kriva? Pojte in se pomenite ž njim, ki je Kralj vsim stvarem, in ki je sam si izvolil cerkev za svojo nevesto. Cerkev je tedaj kraljica, in tudi ima kraljevsko oolast, kar je sijajno pokazala že več potov, in kaže tudi dandanes — v Rimu, kamor je sklicala svoje izvoljence; toda ona kraljuje čez serca in duše naše. V ti dve kronovini pa ne sme in ne more stopiti noga svetne oblasti, kajti letod gospoduje cerkev sama, izvoljena kraljica, in bo kraljevala toliko časa, da bo vse pridobila svojemu nebeškemu ženinu, da bo vse pripeljala na kraljevo večerjo. In kako je opravljena ta veličastna kraljica? Ali ima tudi ona zlatovezen plašč, z dragocenim kamenjem posuto krono, žezlo in meč? Ne, cerkev ima drugačno opravo: njen plašč je ljubezen, njeno žezlo je vera, njen meč je pravica, in njena krona jc milost sv. Duha. Recite tedaj, kar vam je drago, cerkev je res kraljica, in vkljub vsi krasoti in veličastvu, ki ga razgrinja pred stermečim svetom, je vendar le ,ponižna dekla Gospodova." Cerkev je nedolžna, kakor smo vidili, in ker svet ne najde nobene krivice na njej , tedaj si jih pa izmišljuje, Češ, čeobveija, prav, če ne, se pa umaknem. Toda krive tožbe ne bodo obstale pred sodnjim stolom resnice in pravice, in huje ko liberalni polki naskakujejo, in časnikarski topničarji bombe mečejo, tim bolje spoznava trezni opazovalec, da cerkev ima prav. Kdor preveč vpije, se prevpije, zapomnite si, liberaluhi! Pustimo liberalce; menijo, da bodo cerkev pokopali, pa bodo le sami sebi „libera" zapeli. Oklenimo se cerkve, ki nam jo je dal Jezus Kristus, varimo se, nikar je ne vodimo pred sodnji stol posvetnih otr6k, ki niso še toliko pošteni in pravični, kolikor je bil Pilat, ki je sodil njenega Ženina. Serčno se potezajmo za sv. cerkev, za svojo ljubeznjivo duhovno mater, kedar jo čemi kak zaslepljen ali pa hudoben njen otrok. Pač res, takim veljajo tele besede: „Nesrečni liberaluhi, ako se cerkve ne deržite, ugasne vam spoznanje Božje, in življenje vaše bode zapečatena knjiga, ktero bodete brali, umeli pak ne!'1 — Zanemarfenfe potrebne čujočnosti no d otroci, Pregrešek, kteri pogostoma vse učenje in izreje-vanje otrok v nič deva, je med drugim pomanjkanje vedne čujočnosti staršev nad otroci. Že grede v šolo in iz šole in tudi sicer se veliko otrok po ulicah in po cestah klati, ali pa po druzih hišah, skrivnih kotih, skednjih in drugej potepa in potika. Ravno tako mnogi po kmetih ob nedeljah in praznikih. Ne vem, kaj otrokom bolj škoduje, pervo ali drugo. To pa vem, da ne tu ne tam ne vidijo, ne slišijo in ne počenjajo veliko pridnega in pravega. Po ulicah in cestah zgubljujejo otroci od dne do dne bolj tisto tiho otročnost, krotkost in sramožljivost, kar jih toliko ljubeznjive dela, vsvo-jujejo si pa neko prešernost, derznost, prepirljivost in druge take in enake hudobije. Majhni že se sujejo, mečejo in pretepajo, in česar se majhni uče, bodo znali tudi odrašeni. Vpijejo, razsajajo in kriče, kakor divjaki, in tako mora še toliko krotak in pohleven otrok ob-divjati. Tu slišijo hudobne pogovore, divjaško preklinjanje, in kar slišijo, se tudi nauče, ker skušnja nam priča, da marsikteri paglavec zna bolj kleti, kakor pa moliti. Pripovedujejo si eden drugemu malopridne zvijače, goljufije in druge hudobije; kar enemu v misel ne pride, pride drugemu; takim besedam se posmehuje jo , hvalijo malopridneže, in jih v pervi priložnosti tudi sami posnemajo. Sv. Avguštin nam v svoji ponižni odkritoserč-nosti pripoveduje, kako zelo da ga je bila tovaršija s hudobnimi pajdaši spridila. Hvalili so se s tem, kar so hudobnega storili, pa tudi s tim, česar niso storili, in Avguštin se je vdeleževal njih hudobij, ne zavoljo lastne spridenosti, temuč iz napčne sramožljivosti, da bi se mu hudobni tovarši ne posmehovati. — Otroci, kteri takč okoli tavajo, in se s hudobnimi sem ter tje klatijo, so res zbegane in razkropljene ovce brez pastirja. „Moje ovce so se razkropile," govori Bog po preroku, ,,ker niso imele pastirja, in bile so v plen in rop divjih zveri. Po vseh gorah in višjih gričih se klatijo moje čede;čede moje so razkropljene po vsi zemlji, in nikogar ni, ki bi jih iskal, ni ga, pravim, kdor bi za nje skerbel." (Eceh. 34, 5, G.) Se bolj žalostno in zoperno je, viditi, ako celo dekliči, ki so bolj tihe in krotke natore, divje vpitje in razsajanje fantičev poslušajo in gledajo, dopa-dajenje na tem imajo, ali pa se še cel6 ž njimi pulijo, tergajo in ravsajo, kar je žalostno znamnje, kako prešerne in derzne vlačuge da bodo enkrat. Pa ne le po ulicah in cestah so otroci v veliki nevarnosti, ktere morajo starši zmiraj od otrok odvračati, temuč tudi po skrivnih kotih, po hišah in druzih hramih se velikrat strašne hudobije gode in nedolžni otroci zapeljujejo in pa pohujšujejo. Gorje otrokom, kteri se zavoditi puste tje, kamor oko neskerbnih staršev le malo kdaj pogleda. Žalostna nesreča je za starše tudi to, ako morajo zavoljo revšine in pomanjkanja svoje v dobrem ne še vterjene in tako lahko zapeljive otroke zgodej majhne še v službo dati, ali jih še celo daleč od sebe v druge kraje poslati, kjer žive in rastejo brez vse skerbi, ali še pri živini po pašnikih celč delj brez vse Božje službe in brez veega poduka, kjer jih morebiti samota, lenoba, pohajanje in iz tega izvirajoči dolgčas same na sebi zapeljujejo. Dobri starši torej rajše stradajo, rajše si od lastnih ust marsikteri grižljej pritergajo in ga otrokom dajo, kakor pa da bi jih v nevarnost v druge hiše ali celo ptuje vnanje kraje pahnili. Silno škodljivo je tudi otrokom, ako starši po sve tih krajih, v cerkvi nad njimi ne cujejo, ker v tem pri-merljeji uganjajo otroci pred altarjem, kjer jim je po navadi prostor odločen, mnoge nerodnosti, zapeljujejo in pohujšujejo s pogovarjanjem, smejanjem, oziranjetn. gnetenjem itd. druge otroke, motijo odrašene v molitvi in so jim v spotikljej, ali pa se drugod, postavim po zvoniku, ali celo zunaj cerkve potikajo in nerodnosti počenjajo. Kadar odrastejo, kako se bodo v cerkvi lepo obnašali, ako so že majhni vse spoštovanje in ves strah do vpričnosti Božje in do svetih skrivnosti od sebe otresli V Ko bi Jezus dandanašnji vidoma v naše cerkve prišel, ali bi ne iztepel po vsi pravici marsikterega otroka iz njih, kakor nekdaj barantavce iz jeruzalemskega tem-peljnaV Res taki razuzdani mladi neverniki niso vredni biti tako blizo svetiša, kjer imajo samo dobri in ponižni ljudje svoj prostor (Ps. 14, 1—3). Naj imajo keršan-ki starši svoje otroke pri sebi, in jih tudi grede v cerkev in iz cerkve seboj vodijo, da jih tudi po potu varujejo prevelike razmišijenosti in druzih nerodnosti, ktere se nikoli ne spodobijo, naj manj pa še pred Božjo službo ali pa po njej. Ce ima zanemarjenje m opušenje potrebne skerbi in čujočnosti že pri otrocih žalostne in strašne nasledke, koliko bolj žalostne in strašne nasledke ima tako za nemarjenje in opušenje še le pri mladosti, ktera doraša. in v kteri se nove strasti izhajajo! Kdo bi si mislil, da zamorejo starši v miru biti, ko se njih odrašeni sinovi in njih odrašene hčere po nevarnostih in slabih tovar stjah okoli klatijo, Božji čas posebno še ob nedeljah in praznikih s popivanjem, igranjem, plesanjem in drugimi nerodnostmi zapravljajo, in se potem, kadar so že ves Božji dan s pregreham: in hudobijami pognali, še do pol noči ali celo do druzega jutra hudobno in nesramno potepajo in vlačugajo. Ako zvečer kakega živinčeta ni bilo domu, kako so v skerbeh, kakč letajo čez rov in kol, čez germ in sterm, tako dolgo, da ga dobe: njih sinov pa zvečer ni domu, in nič ni mar za to! Starši vedo, da se njih hčeri po plesih s slabimi in vinjenimi potepuhi okoli klatijo, in se morebiti zato še ne zmenijo ne. Slišijo, kak6 zapeljivci okoli njih hiš o polnoči kakor černi krokarji krokajo, pa spe brez skerbi, in ne pogledajo v spavnico svojih otrok varovat jih dušnih tolovajev in peklenskih služabnikov. O malopridni taki starši, ki spe v tem, ko „hudič kakor rjoveč lev okoli hodi in iše, koga bi požerl!" (1. Peter 5, 8.) V tem, ko oni spe, pride sovražnik in seje ljuliko med pšenico. (Mat. 13, 24- 28.) Tatovom in roparjem duri zapirajo in zapahujejo, ali roparji vse drugi in veliko bolj ne varni prihajajo v hišo, kadar jih je volja. Hleve za pirajo z vso skerbjo, da bi jim kako živinče ne ušlo, ali potepenim in neugnanim sinovom so vrata vso noč na stežaj in do kraja odperte! Oorje takim staršem, kteri se tatov varujejo, zapeljivcev svoje družine pa ne! Divje zverine, serditi levi m volkovi imajo saj natorno ljubezen do svojih mladičev in jih branijo z nevarnostjo lastnega življenja , celo boječa koklja zbira pišeta pod svoje peruti, kadar je skopec blizo (Mat. 37.), ljubezen ji daje moč inserčnost; in kdo bi verjel, da so taki keršanski starši, ktere celo divje zverine po pušavi in koklje po dvoriših v ljubezni, čujočnosti in skerbi za mlade prekose in osramote, ki spe v tem, ko njih sinovi z divjaki tulijo, in se njih hčere z deročimi volkovi v ovčjih kožah pečajo?! (Mat 7, 15.) (Gl. A. Likar, sv. Zakon.) Ogied po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Cerkveni zbor v prid zamurcev. Danici Komboni, prednik zamurskih vstavov v Egipta, je v Rimu sprožil misel, naj bi vesoljni cerkveni zbor storil tudi kaj za spreobernjenje nesrečnega Kamovega zaroda v srednji Afriki. V god presv. Jezusovega Serca je naznanil prošnjo do sv. vesoljnega zbora Vatikanskega za zamuree srednje Afrike. (Poslal je tudi Danici iztis te prošnje.) Iše zdaj podpisov pričujočih očetov za to prošnjo in potem jo bo predložil zboru. Glavni obseg prošnje je ta, da naj bi škofje ali vrednih delavcev pošiljali v ta zapušeni del Gospodovega vinograda, ali kakor koli si bodi za srednje-afrikanski misijon pomoč skazovali; tudi naj bi zbor vesoljni svet poklical na pomoč, ako to za primerno spozna. Misijonar očetom vesoljnega zbora k sercu žene, da v srednji Afriki, ki je čez dvakrat tolika kakor cela Evropa, je čez sto milijonov Kamovcev v naj veči revi, to je, njih deseti del, kar jih ima vesoljna zemlja. Silne pritežnosti dela, pomanjkanje delavcev, in pomanjkanje pomočkov bo po njegovi misli naj veči zaderžki, da zamurcem luč resnice ne posveti. Naj berže je pa še naj veči četerti, namreč: posebni značaj ali duhovna lastnija Kamovega zaroda, kteri je res vsega milovanja vreden. Gospod Komboni zborovim očetom živo popisuje „prenesrečno Nigricijo, bivajočo v smertni senci, ki hodi po razpotjih, se prekucuje v prepade brez vodnika, brez luči, brez vere, brez Boga." Prosi jih pri ljubezni Jezusa Kristusa, naj to zadevo sprejmejo v svojo skerb ter po svoji modrosti prevdarijo, kako in s kterimi pomočki bi se tem narodom zamoglo zveličanje prinesti. V Doblingu pri Dunaju je naprava redovnic, ki se imenujejo ,.Sestre ubozega Jezuška" in imajo ta namen, da uboge zapušcne otročiče sprejemajo ter čedno in keršansko odrejajo z milodari, ki jih od dobrotnih ljudi sprosijo, in se take uboge sirote za se in za človeštvo ohranijo. To bodi omenjeno na posebno priporočilo, ker dve sestri tudi ravno zdaj po Slovenskem za kak dar v ta namen poprosite, da ne bo kdo mislil, da je kaka sleparija, kar se dandanašnji sicer večkrat rado primeri. Amerikaiiski misijonar preč. g. Jož. Buh je pretečeni teden srečno prišel v Ljubljano s svojega po-potvanja v Rim in Jeruzalem. Zdaj bode obiskal svoje prijatle in znance; 10. julija namerja biti v Loškem potoku; potem pojde skoz Semič v Boštanj; sredi tega mesca se misli nekaj dni muditi v Račjem pod zidanim mostom, in od ondot se nazaj v Ljubljano verniti, znabiti 20. julija. Ako kdo misli v kaki misijonski ali ame-rikanski zadevi g. misijonarja kaj poprašati ali se ž njim posvetovati, naj mu do tistega časa piše, ali pa se sam 20. ali 21. julija v Ljubljani znajde. Stanuje ta čas v duhovskem semeniši. Potem meni obiskati še svojo domačijo (Lučne), Loko in Kranj, in se o začetku prihodnjega mesca avgusta zopet nazaj v Ameriko podati na daljno v misijonsko delo. Cerkveno slovstvo. Mestiee Briksen na Tirolskem je postalo kakor nekak zlat zaklad bogoslovske vede. Skorej neprenehoma izhajajo naj čverstejši cerkvene in duhovne bukve, ki so vredne, da bi jih imel vsak katoliški duhoven v svoji bukvarnici. Znano je namreč, da Tirolci so praktični ljudje, in kakor praznih besed ne govore, tako tudi ne dajejo na svitlo puhlih bukev. Velik pomoček za napravo teh duhovnih izdelkov je pri duhovnih to, da za nje mašujejo, namesto da bi jih z de-narom plačevali. Cela lepa biblioteka se s tim napravi v kratkem. Mnogi so namreč v veliki stiski zastran de- nara, pa tudi po tacih krajih v službah, da se malo maš dobiva in jim je torej z bukvami za maše močno vstreženo Noben vesten duhoven pa brez bukev ne more biti, in silno želeti je, da bi se obračalo več časa v branje dobrih bukev, kakor pa v branje časništva. Iz enega ali druzega dobrega časnika se zajema poznava pričujočega stanja; iz dobrih bukev pa se zajema učenost, — in ta je duhovnu na vse strani potrebna, ako hoče svoje dolžnosti natanko spolnovati. V priporočilo naj imenujemo nektere naj novejših bukev, ki so prišle v Briksnu na svitlo. Betrachtungen fur Prlester, von Chaignon S. J. Aus dem Franz. von einem Pnester der Dičiz. Brixen. 1. Bd. (1 gl.) 1870. Tvarine so tako lepo vredjane in obravnavane, da se dajo prav lahko tudi za pridige rabiti. Domi meditatio, in ecclesia praedicatio. Die Leugnung der Gottheit ist der Selbstmord der Menschheit. Ein Beitrag zur religiosen Aufklarung, v. G. M. Schuler. (1 gl.) Brixen 1870. Ta knjiga je zložena v podobi pisem in ni le silo koristna za duhovna samega, temuč tudi prav primerna za razposoje-vanje med olikane, da se v veri vterdijo, ktero jim čas-ništvo od vsih strani spodbija. Po tej poti je treba začeti delati z gorečnostjo, ker je skorej edina, po kteri se da marsikterim še kaj pomagali. Die christliche Liebe und ihre Werke, v. Du-panloup, 2. Aufl., Brixen 1869. (60 kr.) Naslov že dosti priporoča to času primerno delce. Compendium Juris ecclesiastici ad usum eleri, ac praesertim per imperium austriacum, in cura anima-ram laborantis. Auctore S. Aichner. Edit. 3. novis curis recogn. et emend. Brixinae 1870. (5 gl.) — Brez tako tehtnega dela pač ne more duhoven biti. Cassianea. Zeitschrift fiir Kanzelberedsamkeit, Ma-terialien, Skizzen und Vortrage. Unter Mitwirkung meh-rerer Priester, herausgegeben von Jos. Alvera, Dompred. in Brixen. Dobiva se že 1 zvez. za leto 1870, pa tudi prejšni letniki. (Cena za celi letnik — 4 zvez. je 4 gl. 30 kr.) Pretiosa Sensa et coelestia lumina, item medita-tiones P. P. Lud. de Ponte S. J. Editionem curavit Vin-centius Gasser, Episc. Brixinensis 1870. (Cena 1 gl.) Prav lična knjižica — tudi z mnogoterimi pobožnostmi za pred mašo in po maši. Vermischte Lesefruchte fiir die Kancel. Alvera. Več letnikov. Opomba. Kteri gospodje niso vzeli še sklepa od „Comp. Juris — Aichner, — ali od Cassione-e, naj po te reči pošljejo. Od „S. Thomae Sum." še ni prišel 2. zvezek. Je pa se dosti druzega priporočevanja vrednega, ki je na svitlo prišlo v Brixnu (ali tudi drugod) ter bukvar \Veger oskerbi za opravljanje maš duhovnom. Ko bi se našel kak prijatel bogoslovcev, ki gredo zdaj v duhovsko pastirstvo, da bi jim daroval kacih 50—100 gl.: z naj boljšimi bukvami bi jih lahko obdarovali, — veliko dobroto bi jim storil. Iz nemškega Gradca, 28. junija. Kakor Vam je znano že iz časnikov, je v štajerskih volilnih okrogih na kmetih bilo voljenih 11 katoliško-konservativnih mož, 6 narodnih na spodnjem Štajerskem, kteri bodo, kakor upamo, vsi z unimi skupaj delali, in 6 liberalcev. — Po mestih pa so po vsi deželi liberalci zmagali 19 sedežev, neprimerno veliko proti kmetiškim. Tukajšna in ljubenska kupčijska zbornica volite vsaka 3, same liberalce. Veliko posestništvo voli 12 poslancev, pa tukaj ni upanja za kat. stran. — Osebno pravico v deželnem zboru biti imata mil. gg. škofa, tukajšni in lavantinski, in rektor na univerzi. Za graško okolico je voljen predsednik tukajšnega katol. konserv. društva grof Henrik D' Avernas, v Lip-nici njegov brat Alfred, in Alojzi Karlon, semeniški podvodja in izversten govornik. Drugi duhovni soje: dekan dr. Lehman, voravski prelit (in iz spodnjega Štajerskega dekan Košar.) Dalje: grof Platz, baron Gude-nus in 3 kmetje. Naj veča sreča pa je, da je izvoljen izverstni mož prof. dr. Maassen, nekdaj protestant, zdaj goreč katoličan, ki je že več let, ko ni bilo nobenega upanja kaj opraviti, boril se za kat. reč in spravo med narodi, ki so ga nasprotniki tudi zadnje dni v govorih, časnikih in nabitih listih silno gerdili, celo hotli s silo napasti, če bi ga njegova mirna stanovitnost ne bila rešila. Kakošnih pripomočkov so se poprijemali tudi drugod ljudje, ki se imajo za omikane, zoper kat. kandidate, vsaki dan „Volksblatt" pripoveduje, n. pr. dvema duhovnoma so pismeno s smertjo žugali; kmetom , da jim bodo delavce iz mest poslali, dajih požgo. Govorili so: Maasen ne sme voljen biti, tudi če bi mu imelo za življenje iti. Dvema kmetoma, ki sta ko izbiralca Maas-sena volila, ste dve fabriki napovedale, da za nji ne smeta več premoga voziti. Na par krajih so zadnje trenutke slepili izbiralce , da se je konservativni kandidat odpovedal in ne mara voljen biti. V volilnem okrogu dr. Maassena so ponujali vsakemu izbiralcu, ki ne gre k volitvi, po 5, in kdor nasprotnega kand. voli, po 10 gl. In vender je dobil Maa3sen 102, nasprotnik 35 glasov. Menim, da bi bilo treba tudi na spodnjem Štajerskem in na Kranjskem, kakor povsod, pri prihodnjih volitvah natančnih dogovorov že preden izbiralce volijo, da volijo može, ki niso nič navezani na liberalne ve-kače, in jim ne morejo s časno škodo žugati. Naj bi n. pr. taki sami ne sprejeli izbiralne pravice, ki so liberalcem zadolženi, tudi morebiti na nekterih krajih župani ne, da jim pozneje kdo ne nagaja, ako po svoji vesti volijo. Tukaj je neki okrajni predstojnik, ko je županom liberalnega kandidata priporočal, rekel: ,,Jaz vas ne potrebujem, vi pa mene potrebujete!!" Sploh je v „Volksblattu" več dokazov, kako so tu pa tam vrad-niki svoj vpliv za liberalce zastavili. Ko je neki časnik, da bi duhovnom vse očital, kar si more kdo izmisliti, celo zavolj spovedi jih sumičil, je deželna sodnija takemu sumičenju priterdila z besedami, ki si jih ne upam zapisati; glej „Gratzer Volksblatt 24. jun.; primeri podobno prigodbo v ravno tem časniku 25. maja, da se s potrebno previdnostjo smč kat. duhovstvo celo „Gaunerban-de" imenovati, in se vender v tem ne najde nič napčnega. Da se je na kmetih po nemških krajih tako nepričakovano dobro veršilo, je posebno sdd kat.-konserva-tivnih društev. Tu se je ljudstvo pogovarjalo, med seboj poterjevalo in učilo, kako potrebno in imenitno je dan današnji, ko se v imenu ljudstva vlada , posebno pri volitvah vdeleževati se, in kako je treba ravnati, da se kaj opravi. Tu so se volilci že med seboj dogovarjali, tu se jim je kandidat priporočal in jim svoje mnenja razkladal, da so ga poznali in^vedili, kaj je od njega pričakovati. Ravno na zgornjem Štajerskem, kjer je še prav malo imenovanih društev, je več liberalcev zmagalo; bila je med katoličani ali vnemarnost, ali needi-no8t. Kjer so pa društva, so katoliški v»dj imeli spoštovanja vredno manjšino. Na Moravske m je v kmečkih okrajih izvoljenih 23 narodnih (deklarantov) in 7 vstavnežev. Pervi so si privojskovali 2 poslanca, v Znojmu in Litavi. V mestih je izvoljenih 24 vstavnežev in 6 narodnih. Med temi sta fajm. Horecky in špiritval Vurm. Kupčijska zbornica je izvolila 3 vstavneže, med njimi je Al. Skene. Giskra je voljen v Bernu. Iz Kima. Pred in po prazniku sv. Rešnjega telesa so imeli očetje vesoljnega zbora vedno seje v baziliki sv. Petra. Med drugimi so govorili o papeževi nezmotljivosti te dni Valerga jeruzalemski, Ballerini aleksandrijski patrijarh; — Alemanij , nadškof iz Kalifornije v Ameriki itd., kakor tudi kardinali Pitra, de Bellechose, Guidi. Sv. Oče so silno delavni, neutrudljivi, in vse njih bivanje je tako rekoč prečudno. Med tira, ko vsaki dan toliko zaslišujejo, toliko pišejo ali narekvajo svojemu tajniku, toliko molijo, med vsim tim ne nehajo se truditi za lepoto in kinč večnega mesta in njegovih cerkvi. S tim dajejo ob enem toliko revnim kruh in zaslužek. Veličastne reči se delajo tu in tam. Med drugim so sv. Oče dali olepšati in popraviti baziliko sv. Lorenca, ki je izmed sedmerih romarskih cerkvi v Rimu. Znotranje ozidje so dali s prelepimi malarijami prevleči, strop ravni in leseni, kakor sploh po vsih bazilikah, so ukazali lepo pozlatiti; pod v prezbiteriji z marmeljnom pokriti, in vso baziliko sploh so tako lepo popravili, da je prekrasen velik Gospodov tempelj. 14. junija, ko je bilo vse dodelano, so se s svojim spremstvom peljali do te bazilike, ki stoji pol ure daleč zunaj mestnih vrat proti solnčnemu vzhodu. Pregledali so vse, kar je novega, hodili po baziliki, čez 40 sežnjev dolgi in 18 sežnjev široki, in pohvalili so umetne mojstre, ki so delo dokončali. Ker je tu poleg te bazilike in zadej za njo rimsko veliko pokopališče (nikjer se tacega nisem vidil) , so sv. Oče pred več časom ukazali tu marmeljnat spominek^ napraviti vsem tistim hrabrim vojakom, ki so leta 1807 za katoliško reč in sv. Očeta življenje dali. Tudi to delo je bilo ravno zdaj dokončano. Tedaj so se sv. Oče podali na pokopališče; sredi velikega števila škofov, ki so bili tudi prišli o ti priložnosti iz mesta, in sredi velike množice ljudstva iz vsih stanov so pokleknili pred spominek, ter „De profundis" z veliko pobožnostjo in glasno omo-lili za umerle vojake. Nobeno oko pričujočih ni ostalo brez solze, ko so vidili sivega častitljivega starčka, sv. Očeta klečati in pobožno moliti za svoje zveste sinove, ki so življenje dali za prid sv. cerkve in Kristusovega namestnika na zemlji. Zato so pa tudi živi slavoklici spreraljevali sv. Očeta, ko so počivališče mertvih zapustili in se vračali proti domu. Iz Rima 17. jun. Pred 24. leti kakor včeraj zvečer le samo po dveh dnevih v „konklavu" so bili povišani na najvišji stopnjo rimskega prestola papež Pij IX. Iz plemenitega stanu grotov Mastai-Ferreti v brni-galiji rojeni 13. maja 1792, so že v mladosti se popolnoma cerkvi v plužbo darovali. Bili so naj pred kanonik pri Mariji „in Via lata" (sprelepa majhna cerkev v sredi „Korsa"), potem so bili vodja in predsednik vstanovališča sv. Mihela (hospitium s Michaelis), v kterem živi 800 preskerbljencev — penzijoniranih — vsake starosti, mladine, starih ljudi, razločenih v štirih oddelkih; — poslopja v tem vstavu je dosto za kakšno raanje mesto. Papež Leon XII jih je povzdignil na nadškofijski prestol v Špoleti 21. maja 1X27; Gregor XVI jim je podelil 17. dec. 1832 škofijo v Iraoli, in ravno tisti papež jih je imenoval kardinala 14. dec. 1840. Božja previdnost pa jih je povzdignila 16. jun. 184ti na prestol sv Petra. Dočakali so tedaj sv. Oče pnčetek pet in dvajsetega leta svojega višjega pastirstva, kar pred nekteruni časi nobeden pričakoval ni, — sosebno pa so radtkalci _ mavtarji, liberalci in sploh sovražniki katoliške cerkve že davno jih pokopati želeli. *) Mi zvesti katoličani *) Ravno zdaj so jim liberalulii zopet ne vem kako bolezen pripisovali. pa smo zaupali v Boga, ter pričakovali z veseljem tega dne, in prišel je — prišel je veseli dan. H val limo tedaj Boga, ki sklepe krivičnih podira in ieljd prevzetnežev ne spolni, ponižnih zdihljeje in molitve pa dobrotljivo posluša in milostivo uslišuje. Vošimo tedaj danes vsi zvesti in verni katoličani prav iz serca Vam, sv. Oče! da do-ževite tudi konec 25. leta in potem se živite dolgo let srečni, zdravi in veseli, ter vladate modro, kakor dozdaj Kristusovo cerkev. Že na vse zgodaj so danes gromeli topovi iz angelske terdnjave, in zvestim Rimljanom kakor tudi vsemu •vetu so oznanovali veseli dan. Ob 10. uri tega dnč je bila v baziliki sv. Petra papeževa kapela, to je, slovesna sv. maša, spremljevana od papeževih pevcev. Sv. mašo je pel kardinal Morichini. Sv. Oče so bili pričujoči na svojem prestolu, in okoli njih na svojih navadnih prostorih vsi kardinali, patri-iarhi, nadškofje in škofje vesoljnega zbora. Tudi pre-lati in generali vsih redov, rimski senat, in mnogo mnogo ljudstva vsih stanov in iz vsih krajev je bilo pri sv. maši. Po sv. maši je v imenu sv. zbora (Sacro Collegio — zbor vsih kardinalov) kardinal Patrizi, poddekan tega zbora, sv. Očetu vošila k srečno pričakanemu 25. letu njih naj višjega pastirstva predložil. S kratkimi besedami je sv. Očetu srečo vošil k toliki neznano veliki sreči — je opomnil božje previdnosti , ki jih je v tih preteklih letih po potih težav in britkost, kakor tudi časti vodila, in je pristavil — da bo ravno ta božja previdnost storila, da bo njih svetost še veliko in veliko let kermilo skrivnostnega čolniča gibala ter cerkev Jezusa Kristusa vodila sred viharjev m nadlog. Pristavil je kardinal, se te le besede: „Sred-nica pa, zadobiti to gnado, naj nam bo pri tronu Sinu neomadeževana Devica Marija, ktere kraljeva krona je bila po nezmotljivem izreku Vaše Svetosti z naj dražjim biserom kinčana takrat, ko je bila spoznana brezmadežna, ktera naj v povernitev za to čast, ki ji jo je priznala Vaša Svetost, doverši določitev zaželene verske resnice, ki toliko časti in toliko veličastva pridene Sedežu apostoljskemu — rimskemu papežu, ki je Kristusov namestnik in učenik nezmotljivi katoliške cerkve.... Na to so sv. Oče z vso živostjo , kakor jo po navadi razodevajo, odgovorili vsim pričujočim. Rekli so, da žele, da naj dobrotljivemu Bogu dopadljive bojo vošila, ki so jih ravno kar zaslišali, in da se zahvalijo vsim za vse te vošila. Na to so omenili težav in britkost svojega višjega pastirstva, in sosebno, kar jim zmerom naj bolj njih serce teži, opomnili so pričujoče na tolikošne zmote, ki so se tu in tam po svetu razširile, in serca kristjanov od prave poti odpravile. Rekli so na to, da tacih zmot vir je večidel le n e-vednost To nevednost pa opovirati je dolžnost naša, so rekli, to je, sv. Očeta in vsih z njimi sklenjenih skotov, ki so pastirji po raznih krajih sveta. — Tedaj so v ostalem delu svojega govora omenili to, da pastirjem ne gre, da bi imeli kaki ozir na svet, — da ne gre, zavoljo miru s svetom sveti reči nezvestim postati. Ne svet, temuč Bog je pastirje postavil. — Ne svet, temveč Odrešenik s svojim sv. Duhom je pastirjem toliko oblast, toliko moč podelil. — Tedaj „le v njega naj bodo vse naše misli, — naši občuti jej i in vse naše dela obernjene." — K zadnjemu so vsim podelili blagoslov — onim, ki se še znajdejo zavoljo nekterih resnic v temi, da bi jih Bog razsvetlil; drugim, ki so v dvomih, da bi Bog jih rešil in jim milost gotovosti in prepričanja podelil; tretjim, ki jih je največ, da bi stanovitni in dobri ostali v svojih namenih in sklepih. K koncu prosijo in želijo, da bi vsi bili sklenjeni, kakor bratje „unanimiter perseverantes in oratione", — sklenjeni v enem duhu v molitvi, da bi Bog ta zbor in vse brate, in vso cerkev blagoslovil, in jo razširil po vsi zemlji. Po tem ko so ta zlo pomenljivi in kaj lepo so-stavljeni govor doveršili, so se vernili v svoje stanovanje, in pričujoči, kakor je bilo viditi, so še molili za svojega dobrega Očeta, da bi jim Bog dal še dolgo let cerkev vladati. Is Rima. Kongregacije v Senpetru vatikanskem so bile 22. in 23. jun., v kterih so nadaljevali očetje zbora obravnavo o papeževi nezmotljivosti. Pervi dan je mašo k sv. Duhu daroval Mons. Hagian, armenski nadškof v Cezareji, drugi dan pa Mons. Lynch, nadškof v Tarenti. 21. jun. so Rimljani obhajali dvojin praznik. V pervo je ta dan letni spomin kronanja sv. Očeta; — zavoljo tega je bil pred ta večer Rim razsvetljen. V drugo pa obhaja vsa rimska mladina praznik sv. Alojzija. Cerkev sv. Ignacija, v kteri pod altarjem sv. Alojzija njegove svetinje počivajo, je bila danes ves dan polna ljudstva. V ti cerkvi je danes sv. mašo bralo 12 kardinalov, 50 škofov in veliko število druzih duhovnov. (Cerkev je prav velika, v 3 čolne razdeljena in ima 12 oltarjev iz prelepega marmeljna.) Med brezštevilnimi drugimi, ki so ta dan tu sv. Obhajilo prejeli, je bilo samo učencev 1500, ki so a slovesnim sv. Obhajilom šestnedeljno pobožnost sv. Alojzija dokončali. — Na to so prišle vse šole po versti, ter je vsaka, ena za drugo, darovala vence sprelepih cvetlic na oltar tega svetega mladenča, in druge prekrasno vezene reči (štikarije). Sv. Oče pa so poslali sv. Alojziju v dar prezalo monštranico, ki je stala ves dan na oltarju. Oltar in vsa njegova okolišina je bila polna darov, cvetlic, in vezenih dragotin, tako da jih že niso imeli kam pokladati. Rim skerbi za svojo mladino, da nepokvarjena pobožno živi po zgledu sv. Alojzija. Kako pa po Avstri-janskem današnja „era" ?! Lepo je bilo viditi ta dan brez števila nežnih mla-aenčev in devic vsih stanov zaporedoma se verstiti in poklekovati pred svetinje sv. mladenča Alojzija. Njih lica, liliji podobne, so nam bile priča, da oni hranijo sprelepi cvet nedolžnosti, in zadej za njimi so se nam starejim, njih starišem in drugim solze veselja utrinjale v očeh — vidivšim, da cvete tu sprelepa cvetlica nedolžnosti in devištva tako lepo na ravno tistem kraju, kjer so pred osemnajst sto leti Veneri in raznim ma-likom v čast pohujševali in pačili nedolžnost, in vsaktere strasti zasejali že v mlade serca. O mladina, slušaj zvesto duhovščino katoliške cerkve, ker ona ti naznanja, ona te uči, kako lepa da je čistost, kako lepo daje devištvo, da je neumirajoč njen spomin, in da ona naj lepši, naj drajši venec v nebesih pred drugimi doseže. Bog me usliši; — molil sem pred oltarjem in svetinjami sv. Alojzija za drago slovensko mladino priserČno temu svetniku na čast, naj ji on sprositi blagovoli moč, da varuje neoskrunjeno serce, neomadeževano dušo, čisto, krepko truplo. Hazgled po sretu. v Bocnu so 24. in 25. rožn. z velikimi slovesnostmi obhajali obletnico tistega ginljivega djanja, ko je bila vsa dežela 1. 1796 z Jezusovim božjim Sercem zavezo storila, ter se je ta sveta zaveza obnovljevala. Bočen i'e mesto na Tirolskem, ki se liberalci babajo, da je naj »olj napredoval v njem mlaj nove luči, aufklarunge (t. j. afterklarunge) in liberalizma. Ravno ta slovesnost pa je pokazala, da tudi v Bocnu je novoverski liberalizem tuja in vsiljena, umetno podkurjana in merševo ohranjena reč. — 23. rožn. opoldne so prišli na praznovanje prečast. gosp. Benedikt pl. Rikabona, trienški škof, s čimur so bili verli Tirolci tako razveseljeni, da je 12 kmetov ob železnici k vozu stopilo in so iz ča-stitljivosti sami peljali sivega starčka v proštijo. Nesramna ,,Bocner Zeitung" je zato prav po masleni liberalnosti zmerjala kmete z žebci, in psovala tudi kneza in škofa. Se ve, da liberaluhovka ni več pomnila, da so zvesti Tirolci avstrijanskim cesarjem večkrat tako storili, pa jih ni nihče zato zasramoval. Že 23. rožn. zvečer so bili zastopniki katoliških in konservativnih društev iz mnozih tirolskih krajev skupaj. Pozdravni govori so društvo vnemali, razsvitljava, rakete, bengalski plameni, velikanske ognjene serca in goreči venci jo poživljali. Zjutraj ob sedmih 24. rožn. se je pričela procesija Jezusovega Serca. In kakošna procesija! 31 srenj je bilo prišlo zjutraj na vse zgodaj s svojim du-hovstvom, s križi, z zastavami podružnic; rokodelska družba s svojo zastavo; cehi s svojimi mojstri in pod-mojstri; od kmetov nošene svetinje sv. Henrika in sv. Celestina; kongregacija (Marijna družba mladenčev) z gorečimi svečami; c. k. višja gimnazija s predrago in prelepo zastavo; kapucini, frančiškani, benediktini, na-mestovavci servitovskega in nemškega reda; glasba s pevci; duhovnijski in premnogo tujih duhovnov so šli počasi in pobožno pred podobo Jezusovega Serca, ki so ga zaporedoma nosili oo. frančiškani inkapi.cini, zraven njih pa vipthalski zgodovinsko znameniti streliški ban-deri. Nasledvali so mil. knez in škof z višji duhovšino, korarji, namestovavci kat. družb in velika množica ljudstva. Vse hiše, kodar je šel obhod, so bile prezalo olepšane z zastavami, venci, ogrinjali, podobami, napisi, lučmi. Le nekaj malo hiš liberalcev je bilo pustotnih ter so kazale, kdo v njih biva. Po procesiji je bil slovesni govor, pontifikalna maša, in poslednjič so mil. škof na tergu sv. Janeza z napravljenega odra nepreglealjivi množici podelili papežev blagoslov, ki so ga briksenški škof Vincencij, bivajoči v Rimu, s prosili za to slovesnost od sv. Očeta. Katoliške družbe so o tej priliki oba dneva imele očitne velike zbore v novem poslopji katoliških rokodelskih družnikov. Obravnave je nekoliko begal vladni komisar, bo-cenški župan dr. Steiter, kteri je predsednika pl. Zil-lingerja že spominjal na paragrafovstvo združevanske postave še preden se je pričelo govoriti Zallinger pa mu je odgovoril, da kakor predsednik mora postavo že vediti in torej ni voljan sprejemati tega nepotrebnega opomina. — Odmenili so nato zahvaliti se telegrafično bri-ksenškemu škofu v Rimu za posredovanje papeževega blagoslova, potem so se pričeli očitni govori. Dieti n. pr. je prinesel pozdrav iz Vinčgava, kjer sicer piše merzla sapa, pa gorke serca bijejo za Boga, cesarja in domovino. Potem je obravnaval vprašanja, zakaj so njih očetje z Jezusovim Sercem zavezo storili in zakaj se zdaj obnavlja. — Sprejet je bil dalje predlog: „Kakor katoličani smo terdno odmenjeni, da hočemo verno sprejeti in zvesto spolnovati vse določila sv. vesoljnega zbora, ker smo po katoliški veri zanesljivo prepričani, da sv. Duh zbor vodi in je torej nezmotljiv v svojih določilih." Profesor Zobl je ta stavek razložil, vterdil in dokazal, da je novo neverstvo nevarno za prestol in deržavo, da koncil zopet k resnici pelje itd., in nato je shod z ži-vostjo sprejel ta sklep. — Kemenater, bivši poslanec, je omenil iz deželnega zbora, kako je dr. Geier rekel, da prihodnjost bode liberalska. (Tudi ljublj. Tagblatt take brezglavnosti brije.) Govornik pa je povdarjal: prihodnjost bode tirolskega ljudstva; par tujih dohtarjev in profesorjev z vrednikoma „Insbruck. Tagbl." in „Bozn. Ztge." to se niso Tirole. Tirole to smo mi! — Profesor VVieser iz Trienta je dokazoval, da se v deželni zbor ne smejo voliti: 1. neverniki. 2. centralisti. — Dr. Graf je pojasnoval, zakaj so tirolski poslanci deržavni zbor zapustili. Rekel je med drugim: Kakor je 1. 1796 zveza Tirolcev s Sercem Jezusovim ljudstvo zedinila in navdušila k velikanskim djanjem zoper Napoleona, tako je tudi zdaj serčnost Tirolcev za Boga, cesarja in domovino zbudila katoliško ljudstvo, da se z nami zedioja zoper novega Napoleona: liberalizem. Drugi dan pri obravnavi je imel zopet komisar Streiter dokaj opraviti. Pervič mu ni bil po volji izraz, da Tirolci hočejo z vsimi dopuščenimi pomoč k i odvračati, da načelo zastran ločitve šole od cerkve, kakor pogubljivo, se nikoli ne bo zvr&evalo. Dolgo je terpelo sporekanje med pervomestnikom in Streiterjem, ki je žugal shod razgnati, če ga ne bo vedlo. Zallinger je poslednjič očitno izrekel, da v tem vidi prikrajšanje svobode v govorjenji, in je dal besedo baronu Giova-nelli-u o drugi tvarini. Govoril je le-ta o glasilu: za Boga, cesarja in domovino, bičal judovske liste, in omenil take „Pfui-Tirolce", ki so zmožni v zvesto tirolsko ljudstvo blato metati, ter so lastni sinovi tirolsko ljudstvo v gnoj vlekli. Župan Streiter pri tacih besedah prosi predsednika, da naj govorniku zmernost priporoči. Predsednik pa v tem ne vidi napada na vlado, ampak le na judovske liste, in zopet se prične daljši sporeka. Predsednik opomni, da vlada našega apostoljskega cesarja bo menda vendar saj nad stran kami stala. — Streiter zopet žuga, in predsednik prosi govornika, da naj dalje govori. Giovanelli na to bese-duje sploh o liberalizmu in njegovem namenu: da hoče deržavo storiti brezverno, ljudstvo, zakon, deržavo ob keršanstvo pripraviti. Da se je treba zoper tacega sovražnika vojskovati v zvezi z Jezusovim Sercem. — Zdravnik Seifert je šibal liberalizem in njegovo mater frajmavrarijo. — Govorilo je se več govornikov, in pred sklepom je vsa družba gnjus izrekla nad zasramo-vanjem Bocnerice zoper trienškega škofa. Akoravno so bili govori presekovani z ugovori župana Streiterja, je vendar očitno, da je ta zbor veliko veliko pripomogel k še veči gorečnosti tirolskega naroda za katoliško reč. Imenitni gospodje na Angleškem se naprav-ljajo v čoln sv. Petra ravno v tem viharnem času, ko se krompirjevi liberalci po Nemškem, Laškem, Ruskem in drugod zanašajo, da bode čoln na pesku obtičal. V silovitem London u so imeli 20. rožn. obilno obiskan shod pod predsedstvom lord. Elliot-a, v kterem so se posvetovali zastran pomočkov in potov, kako bi se ta velikanski namen naj ložej dosegel. Splošno pohvalo so sprejemali govorniki in njih nasveti so bili sprejeti enoglasno. Razne novice. Minister Vidman je izpušen iz službe. Stremayer je imenovan minister za uk in bogočastje. Petrino je postal za stalno minister za poljedelstvo; tako tudi Holzgethan za denarstvo. „Verfassungstreuerji,< so Stremayera veseli, iz česar je očitno, koliko se ga ima cerkev' veseliti. — Pri volitvi velikih posestnikov na gornjem Avstrijanskem je zmagala liberalna stran, tako je tudi na raoravskem, Sleskem in koroškem prevladala vstavniška stranka. — V nemškem Gradcu nekteri antikristi ljudi zapeljujejo, da naj izstopijo z očitnimi podpisi iz katoliške cerkve. Tedaj sami sebe hočejo izobčiti, ekskomunicirati, pred vsim svetom se na sramotni oder postaviti! Kako bi pa ti ljudje strahovito kričali, ako bi jih cerkev očitno izobčila. Ali niso to butoglavci, ki sami sebe po čelu bijejo? Shod, ki ga je hotel znani raavtar v ta namen sklicati, je vlada prepovedala. — Govori se, da 18. avg. se pričnč deželni zbori. — Na Dunaju se je 4. t. m. pričela pravda zoper delavske rogovileže, kterih dva — Scheu in Oberwinder (vrednik časn. ,,Volksstimmen) — sta obdolžena velikega izdajstva, drugi pa manjših hudodelstev. li Ljubljane. Xovi mašniki, ki v saboto prejmejo zadnje posvečenje^so ti le čč. gg.: Fr. Andrejak (nova masa 17. jul. v Šentvidu nad Ljubljano); — Jan. Belec (nova maša 17. jul. v Sori); — Jan. Demšar (n. m. 11. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani); —Jak. Dolenec (n. maša 17. jul. v Višnji gori); — Karol Jan čigar (n. maša 24. jul. v Žužemberku); — Fr. J are c (n. m. 26. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani; — Val. Klobus (n. maša 10. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani;; — Ant. M as ter 1 (n. m. 17. jul. Ceren-grobu, tara Stara loka); — Jan. Po renta (n. m. 24. jul. v Stari loki); -- Fr. Rus (n. m. 17.Jul. v Bošta-nji); — Jan. Skvarča (n. m. 24. jul. Sentjoštu nad Polh. gr.); — Ant. Sten o ve c (n. m. 17. jul. v Kranji); — Ure g. Šli bar (n. m. 18. jul. pri Uršul. vLjublj.); — T o m. Vari (n. maša 24. jul. v Kropi); — Ign. Vrančič (n. m. 10. jul. v Polhovem gradcu); — Si m. Zupan (n. m. 10. jul. v Šenklavžu v Ljublj.); — Ant. Žgur (n. m. 24. jul. v Šentvidu pri Ipavi). Iz tretjega letnika čč. gg.: Ant. D o lin ar (n. m. 31. jul- na Dobrovi); — Leop. Lotrič (n. m. 31. jul. v Železnikih); — Fr. Petrovčič (n. masa 24 jul. v Cernem verhu pri Idriji); — Mat Pazi ar (n. m. 17. jul. na otoku Blejskega jezera); — Jan. Tavčar (n. m. 24. jul. v Predosljih); — o. Placid Fabiani (n. m. 10. jul. pri Frančiškanih — ob sedmih zjutraj); o. Adal. Po tok ar (n. m. 24. jul. Mokronovem.) Od katoliške družbe. — Perva knjižica, kakoršne je katoliška družba odmenila sem ter tje na svitlo dajati, je že na svitlem. Napis ima: Mladenček Dominik Šavio. Pripravljena je za razdeljeoje in družniki jo dobivajo brez plačila. V ljubljanski dekanii stanujoči udje so proseni, naj pošljejo po njo v družbino stanovanje (od 10-12 dopoldne), ker ni moč jim je na dom pošiljati. Prejemavci naj imajo seboj vstopnico. — Drugi, ki niso udje, jo dobivajo po 10 nkr. Družba daje na svitlo bukvice za poduk in razvedrilo ljudstva; začela je pri naj manjših otročičih z življenjem posebno modrega in olikanega mladenčka Dominika Savia, ki je polna naj lepših zgledov in prav spodbudljivih ukov in vodil za otroke. Vsak otrok, ki že kolikaj brati zna, naj bi imel to knjižico, razširi naj se po vsi deželi in po druzih sosednjih krajih. Za otro-čiče po šolah je kakor nalaš, in 10 soldkov menda skorej vsak premore, da si jo napravi; mnogim pa jih bodo gotovo gospodje delili namesto podobic, zadovoljč-kov ali druzih daril. Pervemu oddelku bo kmali nasle-doval drugi, ki bo obsegal življenje Dominikovo v na-daljnih letih. „Tagblatt," ki se daje z nezmotljivostjo več opraviti kakor pa mnogi „monsignori," je 2. t. m. pravil, kako je monsignore L. v zadnji veliki kongregaciji „infallibilitas" pobijal (??). Potem je „Tagblatt" kaj mogočno pobaral: „Was hat Monsignore Jeran darauf zu enviedern?"... Ce je „Tagblattu" res na odgovoru toliko ležeče, naj mu bo no: „M. Jeran" meint, d as s weder Monsignor L., noch sonst einBischofdurcb das Patrocinium des „Laibacher Tagblattes" son-derlich erbaut werden diirfte. Pri »v. Katarini so 5. t. m. preč. gosp. dekan J. Zupan med lepimi slovesnostmi blagoslovili grobni križ dvejna ranjkima tajmoštronca v spomin. (Dopis prih.) V Šmartnu v Rožni dolini so 19. rožn. pokopali gosp. Jak. Crepinšek-a, fajmošter v pokoju. R. I. P. (Več prihod.) Iz okolice goriške, 4. jul. — Pri izvirni volitvi volilcev, mora se reči, je bila očitna neka vnčmarnost f>ri nas. Težko pogrešamo mi na Goriškem političnega ista, ki bi ljudstvo na volitve dostojne pripravljal. Zadnji čas je, da se mi duhovni na Goriškem prebudimo in počelo (spalno kapico) v kot zaženemo. Kajti, ako tako naprej gre, znala bi se nam na političnem polju huda goditi, mi duhovni in naša za pravi blagor domovine vneta stranka utegnila bi se res na steno pritiskati. Molčim zdaj o tem, kar se govori o prepadu ob desni in levi ter le rečem: Na noge! — pokažimo, da za nami stoji ljudstvo, ki ni še vere zgubilo, kakor žalibog! se pre-rado zapazi pri marsikterem pololikancu. Napravimo si tudi mi na Goriškem po opominu v „Danici" katoliško-politiške društva v središi kake bolj obširne fare ali dekanije. Nič se ne obotavljajmo, pa lažiliberalizmu nič ne zaupajmo; — sicer bo grenak sad in prakrasno: mea culpa. Iz Minesote naznanja pismo gosp. misijonarja Nac. Tomazina pa „Wegweiser" od ondod, da je bil tretjo nedeljo po veliki noči keršen mladi indijanski glavar v opatijski cerkvi sv. Ludovika na Jezeru. Keršenec je sin pred kakima dvema letoma potuhnjeno umorjenega glavarja. Njegovo indijansko ime se glasi po angleški prestavi: Hole in the day (duplina v dan). Že dve leti se je ta kneževič učil pri očetih benediktincih. Od začetka se divjega življenja vajenemu mladenču ni hotelo kaj priljubiti življenje klošterskega dijaka, in večkrat jo je namesto k učenju potegnil na prosto; vendar pa se je polagoma privadil učenja, jel hitro napredovati, ker je bistre glave in se je posebno skazoval v postavnem in lepem zaderžanji. Zdaj imavkacih 14 let in bo svojemu očetu nasledoval kot glavar Čipvanski, berž ko bode odrastel. Za skerbnika mu je zdaj indijanski misijonar g. Nace Tomazin, ki ga je tudi kerstil. V petek poprej je pa ravno ta marljivi gosp. misijonar kerstil 121etno indijansko deklico. — Gosp. Pire so na svoji farmi (kmetiji) na Ottentail-u, in kakor se sliši so zdravi in terdni, kakor po navadi. MBobrotni darovi. Za mil. škofa Mraka. S toplic na Dol. 2 gl. 60 kr. Za pogorelce v Martinjaku. S Toplic na Dol. 1 gl. 50 kr. -j""j* Za pogor. v vasi Martinj. 10 gl. M. B. 1 gl. Za afrik. m is. Iz Škocijana pri Turjaku 3 gl. zal. 1869. Deželnim volilcem vojvodstva kranjskega. Volitve za deželni zbor so končane. Z občutkom srčne hvaležnosti in resničnega zadovoljstva se obrača podpisani odbor do Vas, ki ste s trdno mislijo in domoljubno žrtvovalnostjo zaupljivo šli za našo zastavo: Vse za vero, cesarja in domovino, in ki ste vkljub vsem najgroznejšim prizadevam naših nasprotnikov pribo-jevali tako sijajen vspeh, daje od 24 priporočenih kandidatov 21 največ soglasno ali pa z mogočno večino izvoljenih, in da so tudi ondi, kjer so možje r.ašega zaupanja padli, močne manjšine za njimi stale. S temi svojimi volitvami ste vnovič pokazali, daje naša kranjska dežela cesarju zvesta, slovenska in katoliška dežela! Zgodovina domovine naše bo s ponosom zapisovala dneva 27. in 28. junija 1870. leta. Naj mili nebeški oče blagoslovi Vaše in Vaših izvoljenih poslancev prizadevanje. V Ljubljani 1. julija 1870. Od odbora „Slovenije". Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jozel Blaziiik v Ljubljani.