Podružbljanje obrambnih in varnostnih priprav krajevnih skupnosti
17. marca 1987 sla našo občino obiskala član Predsedstva SR Slo-venije tov. Alojz Briški in svetovalec predsednika predsedstva SR Slovenije tov. Bojan Ušeničnik.
V osnovni šoli Tone Trtnik-Tomaž sta se pogovarjala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter glavnimi izvajalci civilne in narodne zaščite krajevnih skupnosti Zadvor in Zalog. Razgovor je vodil tov. Ivo Samec, predsednik svela za SLO in DS naše občinske skupščine, sodelovali pa so tudi predsednik občin-skega komiteja za SLO in DS tov. Ivan Kuhar, sekretar mestnega se-kretariata za Ijudskoobrambo tov. Andrej Bajt in sekretar občinskega sekretariata za Ijudsko obrambo tov. Ivan Turk.
Predsedstvo SR Slovenije bo na eni prihodnjih sej obravna-valo problematiko izvajanja obrambnih in varnostnih priprav v krajevnih skupnostih predvsem z vidika nadaljnega podružblja-nja SLO in DS, zmanjševanja administriranja na tem področju
v krajevnih skupnostih. Pobuda zaobavnavojeprišlaiznekaterih KS v Sloveniji.
V razpravi, v kateri so sodelo-vali skoraj vsi navzoči, so kri-tično opozorili na slabosti in pro-bleme izvajanja obrambnih in varnostnih priprav v KS.
Obrambni in varnostni načrti so preobsežni, kar zmanjšuje njihovo operativnost, prav tako pa jih izvajalci preslabo poznajo. To terja, da se samoupravni or-gani, družbenopolitične organi-zacije ter vodstvo civilne in na-rodne zaščite bolj vključujejo v obrambne in varnostne priprave. Dana je bila pobuda za poeno-stavitev izdelave obrambnih in varnostnih načrtov KS. V kadro-vanje izvajalcev za najodogo-vornejše naloge s področja SLO in DSse morajoboljvključitiKK SZDL, zlasti za kadrovanje v štabe za CZ in vodstva narodne zaščite.
Dosedanje oblike obramb-nega in samozaščitnega usposab-Ijanja so preživete in jih je treba posodobiti ter približati občanom z obravnano najbolj perečih vprašanj v posameznih KSD. V usposabljanje se morajo bolj kot doslej vključiti sredstva javnega obveščanja, zlasti televizija.
Predstavniki KS so ugotavljali, da so z izvajanjem nalog SLO in DS obremenjeni v večini prime-rov le vodstva KS in posamezniki v civilni in narodni zaščiti, manjša pa je odzivnost delovnih Ijudi in občanov. Zato je nujno spremeniti oblike dela in po-dročje SLO in DS konkretizirati v vsaki KS posebej z vidika ne-varnosti, ki delovnim ljudem in občanom pretijo. V KS Zalog npr. ni bilo problemov pri orga-niziranju strokovno usposoblje-nih krajanov v zvezi z izvajanjem konkretnih vprašanj varstva okolja na tem področju.
Občani so se pripravljeni vključevati v tiste oblike dela, kjer pričakujejo konkretne re-zultate. SLO in DS v krajevni skupnosti ni nekaj abstraktnega temveč dejavnost, ki se priprav-Ija predvsem za zaščito in reše-vanje delovnih ljudi in občanov ter družbenega in zasebnega premoženja. Zato je nujno ob-čane jasno seznaniti z nevar-nostmi ter tnožnostmi in pogoji za njihovo zaščito in reševanje. ne samo na širšem območju KS temveč v posamezni ulici, stano-vanjskem bloku, tovarni, šoli, VVO...
Zaostrene družbenopolitične razmere zmanjšujejo interes de-lovnih Ijudi in občanov za razre-ševanje nakopičenih družbenih problemov, kar se odraža tudi na izvajanju nalog SLO in DS. Ne-sreča v Černobilu, aktivnostt ob visokem snegu in druge aktivno-sti ob zaostrenih razmerah so dokazale, da so se delovni lju-- dje in občani pripravljeni mno-žično vključevati v konkretne aktivnosti zaščite in reševanja, da pa ne sprejemajo takšnih oblik izvajanja SLO in DS, v ka-terih ne občutijo neposrednega interesa bivalnega ali delovnega okolja.