153
Deželni zbor kranjski.
V petnajsti (zadnji) seji dne 9. aprila poročajo v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora: 1.) Posl. Klein o § 8. B. „obrtni pouk." Poročilo govori o obrtnih strokovnih šolah in obrtnih nadaljevalnih šolah, o podporah in ustanovah za te šole ter o obrtno-šolskem nadzorstvu Poročevalec v imenu odseka predlaga: L § 8. črka B „Obrtni pouk"  se vzame na znanje.
II. Deželnemu odboru se naroča, uvaževati in v prihodnjem zasedanji poročati: a) Bi li ne kazalo, da se učenci, oziroma vsaj j eden del učencev nadaljevalne obrtne šole na c. kr. veliki realki v Ljubljani odkaže v pouk c. kr. strokovni šoli. b) Ali bi bilo priporočati, da se na tukajšnji c. kr. strokovni obrtni šoli tekom leta o primernem času ustanovi tečaj za krojaško obrt c) Ali bi bilo potrebno in mogoče, da se v povzdigo domačega zidarskega obrta ustanove podpore za zidarske učence in v koliki meri? d) Kako bi se popolnila obrtna strokovna šola s posebnim tečajem za ple-tarstvo in vrbarstvo. Predlogi se vzprejmo. 2) Posl. Stegnar o § 9. „Ustanove" in § 10. „Osobne stvari." Poročili vzameta se na znanje. 3) Posl. Ogorelc o § 11. „Različne stvari" ter v imenu odseka nasvetuje  resolucijo :
Ponavlja se prošnja do vis. c. kr. vlade, naj državnemu zboru nasvetuje: 1.) Da v se napravi v Ljubljani deželno nadsodišče za slovensko Štajersko, slovensko Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom; 2.) da se napravi v Ljubljani pravna akademija, ozirom juri-dična fakulteta s slovenskim učnim jezikom Posl. Svetec podpira to resolucijo, ter pravi, da je le tako mogoča narodna jednakopravnost v uradu, ako se izvede to, kar zahteva resolucija. Resolucija se vzprejme. Po tej točki vršila se volitev deželnega odbornika iz vsega zbora. Izvoljen je bil dr. Papež z 21 glasovi; dr. vitez Bieiweis dobil je 10, Žitnik 2 in dr. Tavčar 1 glas. Dr. Papež se zahvali na izvolitvi. Deželni  predsednik  baron  Winkler  odgovarja na interpela-
Novice.
154
cijo posl. dr. Tavčarja in drugov glede uradnih pečatov pri okr. sodiščih ter poudarja, da je deželno sodišče postopalo pravilno. V imenu finančnega odseka poroča: 4.) Poslanec Suklje o proračunu deželnega zaklada za leto 1892. Po kratkem uvodu preide na proračun sam. Finančni odsek je proračun na drobno pretresal ter ga sedaj predlaga slavnemu deželnemu zboru v konečno rešitev. Po proračunu deželnega odbora znaša za 1. 1892 skupna potrebščina 855.789 gld., skupno pokritje 83U.458 gld. torej se kaže primanjklaj 25.331 gld. Po nasvetu finančnega odseka pa se proračuna skupna potrebščina z 838.4S1 gld., skupno pokritje z 844.240 gld., torej znaša konečni presežek 5.759 gld. Svoj proračun utemeljuje finančni odsek tako-le: A. Potrebščina. I. Troški deželnega zbora 14 594 gld. II. Upravni troški 53.053 gld. III. Troški za deželno posestvo 14 138 gld. IV. Troški za deželnokulturne namene in za vodne zgradbe 68.020 gld. V. Troški za javno varnost 26.776 gld. VI. Treski za zdravstvo 24.856 gld VIL Dobrodelne nafrave 194.899 gld. V tej svoti zapopaden je tudi znesek 50 gld., ki se naj dovoli bolnici usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. VIII. Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene. Pri tej točki nasvetuje finančni odsek, da se naj razun posebej od slavnega zbora že dovoljenih podpor, dado še te podpore: Družbi sv. Cirila in Metoda 1000 gld. kot redno podporo, nadalje pa: 1.) Društvu ..Zur Pflege kranker Studierender4 na Dunaju 50 gld., 2.) podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju 200 gld., 3.) podpornemu društvu na dunajski filo-zofični fakulteti 20 gld., 4.) „Asylvereinir dunajskega vseučilišča 50 gld , 5.) podpornemu društvu na „Hoehschule far Bodeneultur" 30 gld , 6 ) podpiralni zalogi slovenskih vseuči-lišcnikov v Gradcu 200 gld , 7.) odboru „Preitischstiftung" na graški tehniki 20 gld , 8.) podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld., 9.) nižji gimnaziji v Ljubljani 300 gld., 10.) gimnaziji v Novem Mestu 250 gld., 11.) nižji gimnaziji v Kočevju 100 gld, 12.) Luki Jeranu za dijaško kuhinjo 200 gld., 13.) ljudski in dijaški kuhinji v Ljubljani 100 gld., 14) muzealnemu društvu 400 gld, 15.) „Narodni šoli" 200 gld., 16.) „Rudečeinu križu" 100 gld , 17.) Lich-tenthurnovemu zavodu 50 gld. 18.) arhivarju Koblarju posebna nagrada 100 gld , 19.) šolski sestri de Notre Dame v Šmi-helu Mariji Regini Thielovi za pouk v ženskih ročnih delih 100 gld., 20.) predstojnici Mariji Joh. Oblakovi za pouk gluhonemih deklic 200 gld., 21.) šolskim sestram de Notre Dame v Trnovem 100 gld. 22.) Heleni Zarnikovi za njeno hčer Stanislajo 20 gld , 23.) bolniškemu društvu pomožnih uradnikov 100 gld 24) društvu rodoljubnih gospej 50 gld., 25.) za podpono mladim umetnikom 600 gld. Za podporo za „Fachschule fur Holzindustrie" v Kočevju v znesku 250 gld. ne treba preliminirati nobenega posebnega kredita, ker se clo-tična potrebščina lehko pokrije iz pavšalnega kredita ,,Ustanove in podpore za obrtne namene "
Skupni troški bi znašali uštevši še te podpore: 197.491 gld. IX Troški za občila 142 600. V tej svoti je tudi znesek 100 gld., ki se naj bi tudi dovolil blejski podružnici „Alpen-verein-a" ža napravo pota čez Vrtec na Pokluko. X. Troški za priprego in vojaške namene 11070 gld. XI. Primankljaj deželnega posojilnega zaklada 85984 gld. XII. Eazni troški 5000 gld. B. Pokritje. I. Prihodki iz deželne imovine 56.930 gld. II. Prihodki iz javnih naslovov 3.852 gld. III. Prihodki iz deželnih zavodov 463 gld. IV. Eazni dohodki, od katerih znaša redno pokritje 37.173 gld. izredno pa 4.500 gld.  skupaj torej  41.673 gld.
Predstoječa poglavja kažejo torej rednega pokritja 97.955 gld., izrednega 4500 gld., skupaj 102.455 gld. Primanjkljaj, kateri preostaja po odtegneni tej svoti, pokriti je v smislu proračuna  deželnega  odbora.
1.) s 40°/0 priklado na užitnino od vina, vinskega in -.sadnega mošta in od mesa;
2.) z deželno naklado na žgane opojne tekočine;
3.) z 28% priklado na vso predpisano vsoto neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami   vred.
Ad 1. Priklado na užitnino proračunil je deželni odbor na 136 158 gld.
Finančni odsek se strinja s tem nastavkom. Pri tej priliki pa je ob jednem natančno razmotrival denarni vspeh onega ukrepa, s kojim se je bilo naročilo deželnemu odboru, da se imenom dežele kot ponudnik udeleži zakupa državne užitnine. Deželni odbor je ustregel temu naročilu. Leta 1891 prevzela je dežela v zakup pobirmje državne užitnine v sledečih davčnih okrajih: Škofja L<k^, Logatec, Mokronog, Vrhnika, Senožeče. S tekočim letom pridobila si je še sedem drugih okrajev, namreč: Brdo, Kamnik, Krško, Kostanjevica, Kadeče, Kočevje in Idrijo. Po vestnem preudarku dotičnih dohodkov in troškov, izvirajočih iz tega zakupa, sodi finančni odsek, da denarnega vspeha tega podjetja ni smatrati neugodnim. Leta 1891 znaš 11 je namreč v prej naštetih petih okrajih ves dejanjski znes«k .... 68 392 gld 58 kr. režijni troški.........5 546    .,     83    „
torej ostane    .    62 845 gli. 75 kr. Iz tega  zneska  pLčala   se je c. kr. erarju dižavna zakupnina s.....44 550 gld.
in   40°/0   deželna   doklada deželnemu zakladu s    .    .17 900
62.650    .,    -    ..
znesek    .         195  gld.   75 kr.
pa je čisti dohodek
Istina je sicer, da tak malenkosten dobiček ne pride v poštev, ali z druge strani ne gre prezirati, da v slučaju, ako se dežela ne bi bila udeležila zakupa dražbe, gotovo se nikakor ne bi doseglo takih zakupnin ter bi vsled tega dežela morala trpeti občutno izgubo pri oni 40% prikladi, katera se pobira na korist deželnemu  zakladu.
Dejanjski vspehi užitninskega zaklada v prvih mesecih tekočega leta tudi niso nepovoljni. Dižavna zakupnina za onih 12   okrajev,   po   katerih   dežela letos pobira užitninski davek,
znaša............,    109.690 gld.
40% doklada...........43 876    „
režijni troški.....,.....       12.000   ,.
skupaj . 169.566 gld. Že meseca januvarij in februvarij t. 1. pa sta vrgla kosmati dohodek skupaj 28.522 gld., vsled tega je pričakovati, da tudi v tekočem letu vsaj izgube ne bode nobene, ter da bode dežela imela vsaj ta posredni dobiček, da vsled zvi-šanih državnih zakupnin raste tudi prihodek iz deželne užitni nske priklade.
Finančni odsek, sodeč torej, da poskus, storjen z delnim zakupom državne užitnine od strani dežele, se dosihmal ni ponesrečil, si pa vendar nikakor ne prikriva neprilike in neugodnostij, izvirajočih iz sedanjega načina zakupne oddaje. Skušnje, katere smo pridobili pri pobiranji deželne naklade na žganje, kakor tudi pii pobiranji državnega užitninskega davka, dokazujejo jasno, da bode deželni užitninski aparat stoprav potem prišel do popolne veljave, in sicer na korist državnim in deželnim financam, ako dežela po celem ozemlji Vojvodine Kranjske, izvzemši Ljubljano, prevzame pobiranje državne užitnine. V to svrho jer nujno treba, da se dežela o stvari pogodi z visokim finančnim erarjem. Istina je sicer, da taki pogodbi nasprotuje pravo-močni državni zakon o užitninskem davku, zlasti § 11. Najvišje odločbe z dne 25. maja 1829. Ali z vseh stranij se priznava, da je baš kompleks državnih zakonov, zadevajočih to stroko užitninskega davka, preustrojitve silno potreben. Država se ne bode mogla izogniti reformi, naj se torej poleg drugih prememb  misli tudi na to,  da se posameznim deželam
155
varuje možnost, z njihovimi lastnimi organi prevzeti pobiranje državne nžitnine z doti eni uri deželnimi prikla-iami vred. Z ozirom na ta velevažni namen nasvetuje finančni odsek koncem svojega poročila posebno resolucijo, s katero se deželnemu odboru znova naroča, pogajati se z visoko vlado v gori označeno svrho, ob jednem pa naloži, da se za slučaj, če bi se zakupna dražba vršila pred prihodnjim zasedanjem deželnega zbora, znova kot ponudnik udeleži zakupne dražbe imenom dežele.
Ad 2. Dohodek iz deželne naklade na žgane opojne tekočine proračuna deželni odbor na 160.896 gld., linančni odsek pa, opirajoč se na dejanjske vspehe minolega ter prvih dveh mescev tekočega leta, nasvetuje, naj se isti v proračun postavi z okroglim zneskom 175 000 gld Številke dejanjskih dohodkov opravičujejo popolnem zvišek 14.104 gld kajti, žal, da na Kranjskem raste poraba žganja! Iz računskega sklepa za leto 1890 je razvidno, da je naklada na žganje leta 1890 bila vrgla čistega 171858 gld 20 kr, leta ^1891 znašal je -Čisti dohodek že 177.841 gld 95 kr., in tudi prva dva meseca tekočega leta sta se povoljno obnesla za deželne finance, kajti leta 1891 vrgla sta ta dva meseca čisto le 30.476 gld. 80 kr., dočim znaša denarni efekt v istem času letos že 33.491 gli. 12 krajcarjev. Ker nas skušnja uči, da se množi poraba žganih pijač v kasnejših mesecih, dalje z ozirom na železnično zgradbo, katera se bode kmalu pričela, trdno je pričakovati, da se preliminarni znesek 175.000 gli. letos vsaj doseže, bržkone pa celo  prekorači.
Ad 3. 28 °;0 priklada na vse neposredne davke z vštetimi državnimi pri kladami vred se predlaga nespremenjeno po nasvetu deželnega odbora s 430.627 gld.
Opomba. Tako urejeni davki so po izkazu računskega oddelka c. kr. finančne direkcije z dne 9. junija 1891. leta, št. 448: zemljiščni davek 229.539 gld., pridobninski davek 636.924 gld., hišnorazredni davek 140.735 gld., hišnonajem-ninski davek 145.290 gld., dohodninski davek 394.420 gld. skupaj  1.546.908 gld.
Skupni znesek vseh prihodkov deželnega zaklada za leto 1892 znaša torej 844.240 gld. V primeri s proračunjeno skupno potrebščino v znesku 838.481 gli, kaže se torej končni presežek s 5759 gld.
Po daljšem utemeljevanji in pretresovanji predstoječega proračuna poročevalec na to v imenu finančnega odseka konečno nasvetuje:
I.   Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1892 v znesku 838 481 gld. in zaklada v znesku 102.455 gld., torej s primanjkljajem 736.026 gld.  se potrdi.
II.     Za potrebno pokritje primanjkljaja v znesku 736.026 gld. naj se za 1.   1892.  pobira:
1.) 40 ° f priklada na užitoino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 136.158 gld. 2) Sledeče naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld.; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hekto-litersko stopinjo  18 kr.,  v skupnem znesku  175 000 gld.
3.) 28 °/0 priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi piikladami vred v znesku 430.627 gld.
III.    Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod II.  1. in  3. Najvišje potrjenje.
Dalje nasvetuje finančni odsek sledeče resolucije: 1.) Deželnemu odboru se naroča, pretresati vprašanje, z ozirom na deželno upravo, ne bi li kazalo pomnožiti deželno konceptno osobje za četrto moč, morda z uradnikom v plačilni vrsti deželnega tajnika ter o tem poročati, oziroma nasvet staviti v prihodnjem zasedanju. 2.) Deželnemu odboru se opetovano naroča, da v smislu že večkrat sklenenih deželnozborskih reso-lucijskih ukrepov izlela, ter v prihodnjem zasedanji predloži načrt penzijskega statuta  za   deželne uradnike   in   služabnike.
3.) Z ozirom na denarni vspeh deželne naklade na žganje odmeri se za letos poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5 °/0 od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih prvotnih remanencah presega 100.000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranji deželne naklade službujoče osebe, katere so se letos odlikovale po posebni spretnosti in točnosti Iz istega zneska naj se tudi primerno nagradi akcesist Zvonomir Zor. 4 ) Dežel, odboru se naroča, nadaljevati pogajanja z visokim finančnim ministerstvom v to svrho, da se deželi izroči pobiranje državne užitnine o vinu, vinskem in sadnem moštu in mesu po vsem Kranjskem, izvzemši glavno mesto Ljubljano. Zlasti naj stori potrebne korake, da se eventualno ustavnim potom odstranijo zapreka, kitere utegnejo proii takemu dogovoru izvirati iz sedanjih postavnih prelpisov. 5. Ob jednem se naroča dež-lnemu odboru, da za slučaj, če bi se zakupna dražba zi pobiranje državne užitnine vi sil a pred prihodnjem zasedanjem deželnega zbora, se udeleži zakupne dražbe kot ponudnik imenom dežele.
Konečno finančni odsek nasvetuje. da so s posameznimi točkami proračuna vred rešene dotične finančnemu odseku izročene prošnje.                                                  (Konec sledi.)
—   Presvetla cesarica vrnila se je te dni iz Krfa preko Mirama^a in Ljubljane zopet na Dunaj. — Nadvojvo-dinja-vdova Štefanija biva sedaj v Siciliji
—   Osobne vesti. Britanskim konzulom za Dalmacijo, Primorje in Kranjsko s sedežem v Trstu imenovan je John George Haggard. — Brigadir gosp Moric Fux, poveljnik 56. brigade pešcev v Ljubljani,  imenovan je generalmajorjem.
—    Znani slovenski pisatelj g. Fridolin Kavčič, c. in kr. domobranski nadporoČnik v Celovcu, poročil se je dne 2. maja v Oseku z gospodično Marijo Tellerjevo. — Štabni nad-zdravnik g. dr. Jos. Uriel premeščen je iz Ljubljane t Maribor, na njegovo mesto pride pa štabni zdravnik dr. Teodor Orgelmeister. — Stotnik gosp. Alfred Beck premeščen je od domačega pošpolk k 78. pešpolku barona Sokčevica in stotnik vitez Oton K is slin g od 72 pešpolka k našemu domačemu pešpolku. — Poveljnik 25. domobranskega bataljona v Ljubljani major Eobert S cheri au premeščen je na Tirolsko, na njegovo mesto pa pride od ontod major Ivan Wodniansky.
—   Major avditor Edvard Uhl premeščen je iz Ljubljane v Gradec. — Novoimenovani predsednik deželnega sodišča v Trstu g. Eduard A.  Peck je že nastopil svojo službo
—   Odlikovanje. Gosp. Danilu Fajgelj-u znanemu slovenskemu, skladatelju podelilo je naučno ministerstvo umetniško štipendijo.
—  Družbi  sv. Cirila  in Metoda   ni   bilo   še   takih
v
piruhov, kot letošnjo velikonoč. Se le pred malo leti v Ameriko odšli misijonar, čast. g. Josip Zalokar nam pošilja 333 gld. z določilom, naj kot intanovnike vpišem): ..Gor-janski domu na Gorenjskem, (zastopnik prvomestnik ali njega namestnik), „Podhomr', vas pri Blejskem jezeru, (zastopnik v. č. duhovni predstojnik Gorjanske župnije) in č g. Josipa Zalokarja, duhovnega pastirja v Ameriki. — Slovenski gg. g o ri š ki bogoslovci zopetno darujejo 100 gld.
—   Posestnik g. Marino Luxa pri Rojanu v Trstu postal nam je pokrovitelj ter vplačal 100 gld. — Hranilnica v Črni na Koroškem nam je naklonila 5 gld. in g. F r. Praunseis mL, podružnični tajnik v Št. Juriji ob južni železnici, nam je poslal lepo zbirko knjig. — Plemenitemu darovatelju tam za morjem, upapolni naši akademični mladini, najmlajemu svojemu pokrovitelju in našim požrtvovalnim hranilnieam ter drugim prijateljem kličemo prisrčni: Bog plati! — Tako, Slovenci, naj združuje družba^ sv. Cirila in Metoda ! gg^Le*Le^g/vffifc*^
^>         Vodstvo družbe^ sv. Cirila,in Metoda,   j*
»
156
—  Dolenjski železnici. Ministerski predsednik kot vodja notranjega ininisterstva je na podlagi Najvišjega pooblaščenja in v dogovoru s soudeleženimi ministerstvi dovolil koneesijo-narjema Karolu knezu Auerspergu in baronu Sch\vegl-u ustanovitev delniške družbe s tvrdko „Dolenjski železniciM s sedežem na Dunaji in je potrdil pravila. PreteČeno sredo se je družba ustanovila in svetnikom upravnega sveta izvolili so se, oziroma imenovali naslednji gg. Karol knez Auersperg, Jož. baron Schvvegel, Karol Luckraann, dvorni svetnik dr. Frane Liharzik, prof. Franc Šuklje, ces. svetnik Murni k, dr. Adolf Schaffer, dr. Jos. Suppan, Otomar Baniberg in dr. Emil Keif. Družbina glavnica obsega, 31.000 glavinskih delaic po 100 gold. v skupni vrednosti 3'1 mil. gld., od katere svote plačajo interesentje 600.000 gld. drugo, to je 2 ]/2 mil. gld , katero svoto pozneje prevzame državna uprava, pa vplačata za zdaj koncesijonarja. Za zgradbo proge Ljubljana-Kočevje vložilo se je 11 ponudeb o katerih bodeta v kratkem določevala ravnateljstvo avstr. drž železnic in upravni svet.
v
—   Častnim občanom imenovala je občina Globasnica na Koroškem za narodno probujo velezaslužnega skočidolskega župnika preč. g. Ant. Gabron-a.
—   Osemdesetletnico praznovala je v nedeljo gospa Karolina B1 e i w e i s - T r s t e n i š k a, vdova nepozabnega očeta slovenskega naroda in ustanovitelja naših „Novic4 dr. Jan. Blehveisa viteza Trsteniškega. Blaga gospa rodom Dunaj-čanka, počuti se vkljub naponiinanej  starosti še prav dobro.
—  Prvi slovenski katoliški shod vršil se bode kakor poroča »Slovenec" dne 30. in 31. avgusta t. 1. na starem strelišču v Ljubljani.
—    V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca aprila t. 1. 418 strank 177.669 gld. 80 kr. vzdignilo pa 336 strank 101.387 gld.   80 kr.
—  Izpiti za učiteljsko usposobljenje in meščanske šole više se na Ljubljanskem učiteljišči ta teden. K njim. oglasilo se je 7 kandidatov in  18 kandidatinj.
—   Občni zbor. „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" imelo je dne 27. aprila t. 1. svoj občni zbor v Celovcu. Zbora vdeležilo se je do 200 kmetov iz vsega slovenskega Korotana. Vlado zastopal je pri shodu gosp. okr. komisar Kremenšek iz Velikovca, kajti v Celovcu ga nimajo političnega uradnika, ki bi toliko umel slovenščine. Gosp. predsednik Gregor Einspieler otvori zborovanje in poroča o delovanji deželnega zbora koroškega. Gosp. blagajnik Fr Treiber poroča o denarnem stanju, ki se more imenovati še dosti povoljno ; gosp tajnik A. Žak pa poroča o društvenem delovanju in kaže na lepe vspehe, katere si je društvo priborilo, kakor Št. Jakobsko šolo i. dr Na to voli se po daljšem razgovoru dosedanji odbor in se mu izreče zahvala za dosedanjo vsestransko delovanje. H koncu zborovanja predaval je z dovoljenjem poljedelskega ministra popoto-valni učitelj in tajnik kmetijske družbe kranjske g. G. Pire o kmetijstvu, ter je zbranim kmetom prav izborno in v lahko umljivem govoru razlagal umno gospodarstvo z gnojem, njivami, travniki itd. S tem nad eno trajajočem govorom bilo je zborovanje zaključeno. Na večer istega dne vršila se je pa na to v prostorih hotela „Sandwirth" velika veselica, koje vdeležba je bila ogromna. Zbranih bilo je do 600 oseb, katere so ljubljanski pevci in domača celovška godba zabavali pozno v noč.
— Celovški mestni župan Franc Glockner se je iz zdravstvenih ozirov odpovedal županstvu.
—   Slovensko pevsko društvo se snuje v Celovei. Društvo, ki bi bilo zares prevelikega pomena za narodno probujo v Korotanu, pozdravljamo najsrčneje.
—   Nove brzojavne postaje. Trgovinsko ministerstvo je dovolilo, da se napravijo brzojavne postaje, združene s poštoT v Beli peči, Jesenicah in Kranjski gori.
—   Požar. V noči od torka na sredo pogorela so v Zgornji Šiški trem posestnikom poslopja Gasilnemu društvu iz Spodnje Šiške se je zahvaliti, da se ogenj ni dalje razširil Pogorelci so bili zavarovani.   Skoda ceni se na 6000 gld.
v
—    Nižjo   gimnazijo   v  St. Pavlu   na   Koroškem
hočejo razširiti v popolno osemrazredno višjo gimnazijo.   Potem bile bi na Koroškem tri  višje gimnazije.
—   Mrtvega našli so v pondeljek zjutraj 301etnega posestnikovega sina Janeza Birka iz Vira ležati doma za hišo Nesrečnež je rad pil žganje in najbrže ga je vsled tega zadel mrtvoud.                   #
—   Umrl je na Dunaju g. dr. Oskar pl. Pongratz v starosti 66 let. Pokojnik bil je svoje dni advokat v Ljubljani je pa advokaturo popustil in se preselil v Zagreb, kjer si je s stavbinskimi špekulacijami pridobil precejšnjo premoženje. Eazun večih posestev na Stajarskem in Hrvatskem imel je pokojnik tudi več hiš v Ljubljani mej temi dobro znano eu-krarnico in lepo vilo na Bledu.
—   V Savo skočil je v Kranj i raz Savski most on-dotni hišni posestnik in voznik Tomaž Tone in je utonil. Nesrečnežu se je menda  zmešalo.
—   Zaupnica. Politično društvo „Edinost" je v svoji seji dne 1. maja 1892. jednoglasno sklenilo izreči državnemu in deželnemu poslancu prof. Vekoslavu Spinčiču, neomenjeno zaupanje in najiskrenejšo zahvalo na njegovem neumornem delovanji v prospeh hrvatsko-slovenskega naroda.
—   Nadzorovanje. Državnih železnic predsednik dr. pl. Bili n s ki prične dne 7. t. m. ogledavati železnice. Mudil se bode tudi v Ljubljani.
—   Dva rojaka umetnika. Naš znani rojak operni pevec gosp. Jos. Trtnik engažovan je za dvorno gledišče nadvojvode badenskega v Manheimu za dobo štirih let. — Operni pevec gospod Fran Bučar, priljubljena oseba na našem slovenskem odru, engažovai se je za bodočo sezono na mestnem gledališči v Požunu.
—   Redek služabnik. Pri gospej Sveti pri Celovcu služi pri nekem posestniku hlapec, ki je star že 84 let in je neprenehoma 72 let pri hiši.
—   Novo pevsko društvo osnovalo se je pri sv. Mariji Magdaleni pri Trstu in osnuje se jednako. društvo pri sv. Križu blizu Nabrežine.
—  Povodenj. Iz Planine se poroča, da je vsled neprestanih nalivov voda zalila celo dolino Nad cesto pljuska voda do 80 cm. visoko, na najglobočjem mestu je pa višje nego 4 metre. Iz kraja v kraj vozijo se po čolničih. Setev bo najbrže vsa uničena in če kmalu voda ne odteče, trpeli bodo tudi travniki. — Tudi iz Cirknice se poroča, da je vsled velikih nalivov jelo nastopati jezero.
—   Za lovce. G. Šurlaj c. kr. okr. sodnik v Velikih Lašičah ultrelil je te dni na Mokrici 4 kilo težkega in jako-lepega divjega petelina.