SLEDENJE VODA V KRAŠKEM ZALEDJU KRUPE V JV SLOVENIJI WATER TRACING IN KRUPA KARST CATCHMENT, SE SLOVENIA PETER HABIČ - JANJA KOGOVŠEK Izvleček UDK 556.34.04(497.12-12) Habič,Peter & Janja Kogovšek: Sledenje voda v kraškem zaledju Krupe v Jugovzhodni Sloveniji Speleohidrološke raziskave in sledilni poskusi v letih 1990 in 1991 so prispevale pomembne nove izsledke o pretakanju vode v apnenčasto dolomitnem vodonosniku med Krupo, Težko vodo In Metliškim Obrhom na razvodju med Krko in Kolpo v zahodnih Gorjancih (JV Slovenija). S tremi fluorescentnimi barvili in fagi so bile obarvane ponikve v Rožnem Dolu, Bajerju, na Gorjancih in v Malinski dragi. Ugotovljene so zveze z izviri Krupe, Topliške Sušice, Metliškega Obrha in Težke vode. V zaledju teh izvirov je široka bifurkacijska cona, ki napaja več izvirov hkrati. Dolomit v na-rivni strukturi predstavlja le visečo bariero in pod njim se vode normalno kraško pretakajo. Na podlagi strukturne razporeditve vrtač Je nakazana najprimernejša lokacija za črpanje kraške podtalnice izven onesnaženega območja Krupe. Ključne besede: Kraški vodonosnik, sledenje voda, kraška bifurkacija, razpored vrtač Krupa, Bela krajina, Slovenija Abstract UDC 556.34.04(497.12-12) Habič, Peter & Janja Kogovšek: Water tracing in the Krupa karst catchment, SE Slovenia Speleohydrologlcal researches and water tracing tests in the years 1990 and 1991 contributed important new results on water circulation in limestone dolomitic aquifer among Krupa, Težka voda and Metliški Obrh on the watershed between Krka and Kolpa in the western Gorjanci Mt. (SE Slovenia). By three fluorescent dyes and phages the swallow holes in Rožni Dol, Bajer on Gorjanci and Malinska draga were traced. The connections with the springs of Krupa, Topliška Sušica, Metliški Obrh and Težka voda were established. In the catchment area of these springs a large bifurcation zone lies feeding several springs at a time. The dolomite in the overthrust structure presents a hanging barrier only and below it the waters flow in a usual karstic way. Related to the structural distribution of the dolines the best location for pumping the karst ground water out of polluted Krupa area was suggested. ^ Key words: karst aquifer, water tracing, karst bifurcation, dolines distribution Krupa, Bela krajina, Slovenia Naslov ■ Address Dr.Peter Habič, dipl.geogr. Mag. Janja Kogovšek, dipl.ing.kem. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Slovenija VSEBINA Izvleček / Abstract..................................................................................................................................................................................................................................36 UVOD ......................................................................................................................................................................................................................................................................................39 POLOŽAJ IN OMEJITEV RAZISKOVANEGA OBMOČJA..............................................................................40 GEOLOŠKA ZGRADBA ................................................................................................................................................................................................................43 HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI........................................................................................................................................................................46 RELIEFNE ZNAČILNOSTI........................................................................................................................................................................................................46 STRUKTURNA RAZPOREDITEV VRTAČ........................................................................................................................................50 SPELEOLOŠKE ZNAČILNOSTI ....................................................................................................................................................................................52 FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI VODA................................................................................................................................54 SLEDENJE V ROŽNEM DOLU IN BAJERJU..............................................................................................................................62 SLEDENJE NA GORJANCIH IN V MALINSKI DRAGI............................................................................................64 POSKUSNA OMEJITEV ZALEDJA KRUPE..................................................................................................................................71 SKLEP ..................................................................................................................................................................................................................................................................................73 VIRI IN LITERATURA....................................................................................................................................................................................................................75 WATER TRACING IN KRUPA KARST CATCHMENT, SE SLOVENIA (Summary)....................................................................................................................................................................................................................................................................75 UVOD Kraški vodonosniki so redko tako obloženi z nepropustnimi kamninami ali Izolatorji, da se iz njih prelivajo vode na površje le na enem mestu. V takšnih primerih je zaledje možno opredeliti že s poznavanjem geološke zgradbe In njenih hldrogeološklh značilnosti. V orogenlh predelih z zapleteno geološko zgradbo so kraški vodonosniki različno razporejeni in se večinoma praznijo na več strani. Hldrogeološklh razmer ni mogoče opredeliti le z znanjem o geološki zgradbi, pač pa si je treba pomagati z različnimi metodami. Poleg zgradbe je potrebno poznati geomorfološke in speleološke značilnosti, koristne podatke o zaledju pa dobimo s sodobnimi sledilnimi metodami s pomočjo naravnih in umetnih sledil. V kraški izvir Krupa v osrednji nizki Beli krajini se glede na njegovo izdatnost, okrog 500 l/s ob najnižjih vodah, stekajo vode iz obsežnega, geološko pestro sestavljenega kraškega vodonosnika, v katerem zaledja Krupe ni mogoče omejiti le na podlagi geomorfoloških in geoloških značilnostih. Pri opredeljevanju zaledja smo si torej pomagali tudi z zaporednimi ter kombiniranimi sledenji z umetnimi sledili. Pred onesnaženjem s poliklorlraniml blfenili (PCB) je bila Krupa najperspektivnejši regionalni vodni vir. Po odkritju onesnaženja (PLUT, 1988) so bile raziskave najprej usmerjene v iskanje nadomestnih vodnih virov (HABIČ et al. 1990). Namen sedanjega preučevanja zaledja Krupe pa je ugotoviti njegovo dejansko razsežnost in možnost zajemanja podzemeljskih voda iz vodonosnika zunaj onesnaženega območja. V okviru projekta Idejna rešitev regionalne preskrbe Bele krajine z vodo do leta 2050 smo po sprejetem programu preučili hldrogeološke in speleološke razmere v zaledju Krupe, opravili hidrološke in kemične analize voda in, v omejenih terenskih delovnih razmerah ob posebnih dogodkih v letu 1991, Izvedli sledilne poskuse na bolj oddaljenih ponikalnicah ter z večjo količino sledil. Odločili smo se za poskuse, ki naj nakažejo poglavitne smeri odtekanja voda Iz kraškega vodonosnika med Krupo, Topliško Sušlco, Težko vodo In Metliškim Obrhom. Na podlagi osnovne geološke karte. Usta Novo mesto in Črnomelj, ter objavljenih geoloških podatkov smo spoznali razpored različno zakraselih kamnin v širšem zaledju Krupe. S pomočjo morfostrukturne analize kraškega površja (nizi vrtač, kraške brazde, brezna in Jame, uvale, doli, suhe in slepe doline, ponikalnice in neotektonske reliefne enote) smo skušali opredeliti poglavitne kraške drenažne cone in izbrati najprimernejše lokacije za Izvedbo kombiniranega sledenja. Glede na že omenjene omejitve smo se odločili za ponikalnici v Rožnem Dolu, Ponikve na Gorjancih in Malinsko drago. Hidrološke in kemične analize voda so v okviru načrtovanega kombiniranega sledenja zajele poleg ponikalnic na Gorjancih še Izvire Topllške Sušlce, Pete- linca, Težke vode, Krupe, Metliškega Obrha, Metllčice In Ušivca. Studenci v po-virju Metliške Sušlce so že na hrvaški strani, zato jih ob tej priložnosti nismo opazovali. Sicer so bile merjene temperature, prevodnost, pH, karbonatna in celotna trdota, razmerje Ca/Mg, poleg tega pa smo ugotavljali tudi količine kloridov, nitratov, o-fosfatov in sulfatov, ki nakazujejo stopnjo onesnaženosti in ekološke razmere v zaledju. Kemične analize sta opravili mag.J.Kogovšek in M.Zadel, analizirali sta tudi koncentracije sledil v vzorcih. Pri izvedbi sledenja so sodelovali F. Drole, J.Hajna, dr.A.Kranjc, mag.S. Šebela in mag. N. Zupan. Vsem se za pomoč in sodelovanje najlepše zahvaljujeva. Hvaležna sva tudi Maji Kranjc za pomoč in prevod povzetka. POLOŽAJ IN OMEJITEV RAZISKOVANEGA OBMOČJA Raziskave v letu 1990 in 1991 so bile omejene na območje kraškega vodo-nosnika zahodnih Gorjancev med med Krko in Kolpo, oziroma med izviri To-pliške Sušlce, Težke vode, Krupe in Metliškega Obrha (Slika 1 ). Najprej smo preučili hidrogeološke razmere zahodnega dela Gorjancev na razvodju med Krupo in Sušico. Z barvanjem ponikalnic v Bajerju in Rožnem Dolu smo dokazali stalno povezavo s Krupo in občasno s presihajočim izvirom T.Sušice. Tako je bilo skupaj s predhodnimi raziskavami v območju Mirne gore {HABIČ et al. 1990) opredeljeno zahodno zaledje Krupe v predelu med Kočevskim Rogom in Gorjanci. Ob barvanju Ponikev na Mirni gori se je uranin pojavil razen v Ra-deščici ob Krki tudi v Krupi. S tem je bilo ugotovljeno prvo bifurkacijsko območje v kraškem zaledju Krupe v južnem delu Kočevskega Roga. Iz visoke Mirne gore, zahodno od črmošnjiškega preloma, se del voda odceja pod ali ob bloku triasnega dolomita med Vrčicami in Črmošnjicami v Krupo. S sledenjem Rečice pri Vrčicah s fagi (M. BRICELJ) je bil odtok s tega območja v Krupo tudi dokazan. Drugi hidrografski vozel na razvodju med Krupo in Krko predstavljajo ponikalnice v Rožnem Dolu, pri Prelogah in Bajerju. Vode se stekajo z dolomitnih grap in potoki ločeno ponikajo v dnu okrog 3 km dolge in 1 km široke ter prek 100 m globoke uvale v nekdanjem povirju Topliške Sušice. Dno globeli je pri Rožnem Dolu v višini okrog 310 m in požiralne rupe so razporejene sredi na-plavne ravnice. Požiralniki Preloškega potoka so razporejeni v ožji grapi in v njenem južnem kotu ponikajo vode Bajerja. Ta je delno zajezen z betonsko pregrado v dolomitni grapi. Nekdaj so iz Bajerja oskrbovali parne lokomotive na belokranjski progi. Obsežna kraška globel Rožni Dol je nastala z izdatnim podzemeljskim spiranjem, vendar doslej ni bilo znano, ali je to usmerjeno v Krupo, ali v T.Sušico. Na severni strani zahodnih Gorjancev so kraški izviri razporejeni ob potoku Petelinec, ki teče sprva proti vzhodu skoraj vzporedno s Krko. Nekako od Birčne vasi do Črmošnjic pri Stopičah se vrstijo Vejer, Pod Jamo, Rakovnik in dva izvira južno od Črmošnjic. Med dolino Petelinca in Krko ni izdatnejšega stalnega kraškega izvira. Znani so le manjši prelivni studenci, ki napajajo kratke desne pritoke Krke. Koliko kraške vode odteka neposredno v Krko med Vav-to vasjo In Novim mestom, še ni znano. Najizdatnejši desni pritok Krke je Težka voda s kraškimi izviri vzhodno od potoka Petelinca. Ti so zajeti za novomeški vodovod. Še bolj vzhodni potok Slika l.Hidrografska skica ozemlja med Krko in Krupo 1) ponikalnica z izvirom in ponorom, 2) dokazana vodna povezava, 3) zaledje kraškega Izvira, 4) bifurkacijsko zaledje Krupe, Fig. 1. Hydrographie sketch of the area between Krka and Krupa 1) sinking stream with spring and ponor,2) proved water connection, 3) catchment area of the karst sprlng,4) bifurcation catchment area of Krupa Klampfer ima že skoraj v celoti površinsko hidrografsko mrežo, ki skupaj s Težko vodo pripada Krki. Vodo zbira izpod najvišjega predela Gorjancev južno od Gabrja. Vmesni predel med Uršnimi seli in Težko Vodo ter Dolžem je brez površinskih voda, tipično kraški, poln vrtač in plitvih globeli, ki so večinoma nanizane v dnu suhih dolin. Po njihovem razporedu sklepamo na nekdanji površinski odtok z najvišjega hrbta proti severu v Krko. Osrednji hrbet zahodnih Gorjancev je na južni strani med Semičem in Jugorjem odrezan s strmo semiško rebrijo. Od njenega vznožja do Krupe se razteza nizek kraški ravnik. Med posameznimi hrbti in kopami so plitvi vrta-časti doli. Njihov razpored ne kaže smeri nekdanjih površinkih tokov, pač pa so nizi dolov in vrtač skladni z razpokanostjo in prepustnostjo kraške podlage. Celotno površje je rahlo nagnjeno proti jugu h Krupi in Lahinji, ki sta si svoji površinski strugi kanjonsko zarezali v belokrajnski ravnik. Kanjon Krupe, dolg poldrug kilometer in globok 20 do 30 m, je prav nenavadno poglobljen v kraško vrtačasto uravnavo. Izvir Krupe je pod prepadno steno, nad katero ni znakov starega površinskega toka. Kolenasto zaviti kanjon Krupe predstavlja morfološko uganko, ki še ni zadovoljivo pojasnjena. Če je dolina Lahinje v celoti antecedentna in zarezana v dvignjen hrbet med Kanižar-sko in Metliško kadunjo, je sorodnega nastanka verjetno tudi kanjon Krupe, le s to razliko, da se izvir zadenjsko ni bistveno oddaljil od Lahinje po vrezovanju kanjona v kraško uravnavo. Med Krupo in Metliško Sušico ni ob Lahinji pomembnejših izvirov in površinskih pritokov, ki bi nakazovali smer odtekanja vode. Le v predelu med Primostkom, Krvavčjim Vrhom in Metliko je nizko površje prepreženo s suhimi dolinami, ki so jih verjetno oblikovali nekdanji levi pritoki Lahinje. Med Jugorjem, Suhorjem in Metliko se kraški ravnik vzhodno od Krupe prelomi v strmo suhorsko reber, ob kateri se površje povzpenja v osrednje Gorjance in Žumberak. Z njih visi svet proti jugu h Kolpi. Delno je razrezan s površinskimi potoki, delno pa je površje kraško. Površinske grape so usmerjene večinoma proti jugozahodu in v njih ponikajo potoki z višjih, manj zakraselih slemen. Metliška Sušica je med temi potoki najgloblje zarezala svojo strugo, le redko pa po njej voda tudi priteče do Kolpe. Potok se izgublja na več mestih. Najprej pod Radatoviči, nato nižje pri Brezovici in kočno v soteski med Bušinjo vasjo in Trnovcem. Nekdanji levi pritoki Sušice, kot grapa pri Kamencih, Stub-lenka, Jamnik in Preseljski potok, ponikajo v grapah visoko nad Sušico. Del teh pritokov je nekoč sestavljalo površinsko omrežje Sušice in Metliškega Obrha. Ta izvira sedaj v zatrepni dolini v Metliki. Metliški Obrh je najizdatnejši kraški izvir v severovzhodnem delu Bele krajine in se neposredno izliva v Kolpo. Zajet je za oskrbo Metlike. Poleg majhne izdatnosti ob suši pa za oskrbo ni najbolj primeren, ker se precej kali, in ker ima naseljeno ter onesnaženo nizko kraško zaledje. Metlika in vasi pod Gorjanci bi potrebovale ugodnejši vodni vir. V tem predelu so sodelavci Geološkega zavoda iz Ljubljane skušali z vrtanjem v zadnjih letih zadeti izdatnejšo vodno žilo, ki bi nadomstila Obrh (NOVAK, 1989). Kraško zaledje Metliškega Obrha doslej še ni bilo podrobneje opredeljeno. Hidrološke razmere je delno preučil NOVAK (1989), ki je z barvanjem dokazal, da se Sušica iz požiralnikov pod Radatoviči odteka v M.Obrh, tja pa so usmerjene tudi vode iz Jamnika in Priseljskega potoka. Pri pregledu hidrografskih in reliefnih značilnosti povirnega dela M. Sušice in Klampferja ter osrednjih Gorjancev smo našli majhno ponikalnico Reko v Ponikvah severno od Popove rus- tlnje, ki doslej še nI bila barvana. Z lego blizu razvodja med Krko in Kolpo Je vabila k posebnemu sledilnemu poskusu. V predelu med Rožnim Dolom in osrednjimi Gorjanci ni nobene druge ponikalnice, ki bi jo lahko sledili kot Reko na Ponikvah. Pregledali smo tudi tamkajšnje jame in brezna, vendar nismo našli primernega mesta za sledilni poskus z zalivanjem. Še najprimernejše mesto za vlitje sledila smo našli v lijakasti vrtači v Dragi pod Malinami, kjer smo ročno prevrtali ilovico v vrtači in v najprepustnejšo vrtino vlili barvilo in dolili pripeljano vodo. GEOLOŠKA ZGRADBA OZEMLJA MED KRKO IN KRUPO Po strukturno facialni zgradbi, kot jo je opredelil PREMRU (1982), pripada ozemlje zahodnih Gorjancev notranjski in dolenjski podconi furlanske cone Zunanjih dinaridov. Odložene so debele skladovnice pretežno karbonatnih kamnin, apnencev In dolomitov. Na prehodu eocena v oligocen so bili skladi nagubani in narlnjeni, kasneje pa dodatno prelomljeni, posamezni bloki pa dvignjeni ali pogreznjeni. Tektonsko razčlenjeno površje je bilo že precej znižano in delno uravnano, nato pa so mladi tektonski premiki ob starih in novih prelomnih conah ozemlje ponovno razkosali. Današnje hidrogeološke in morfološke razmere so tako posledica večfaznega geološkega in morfološkega dogajanja. V obravnavanem predelu so najstarejše kamnine noriški in retski sivi plas-tnati in svetli neplastnati dolomiti. Gradijo del ozemlja med Novim mestom in Gorjanci, med Gorjanci in Metliko ter v okolici Črmošnjic ter Rožnega Dola. Postopno prehajajo navzgor v liasni apnenec z vložki dolomita. Debelina zgornje trlasnega dolomita znaša do 1200 m. Ob prelomih se stika triasni dolomit s krednlml in jurskimi apnenci, kar pomeni, da so bili posamezni bloki dolomita višje dvignjeni, mlajše krovne plasti na njih pa erodirane. Obstaja še druga možnost, da so dolomltnl bloki del pokrova, ki je bil narinjen prek mlajših kred-nih in jurskih kamnin. Ponekod je dolomit prekrit z zgornje krednimi kamninami, kar naj bi dokazovalo starejše tektonsko prelamljanje in dviganje podlage v balatonski prelomni coni. Jurski skladi so na obravnavanem ozemlju najbolj razširjeni. Grade območje od Krke proti Rožnemu Dolu in Radohi, del osrednjega hrbta Gorjancev in nizko vzhodno zaledje Krupe tja do Suhorja. Pomemben delež imajo jurske kamnine tudi v porečju Sušice med Rosalnicami, Radovico, Bušinjo in Bojanjo vasjo. Prevladuje svetlo sivi apnenec, na katerega so večinoma diskordantno odloženi zgornje kredni pelagični sedimenti. Sklade spodnjega in srednjega Ilasa sestavljajo siv skladovit oolitni apnenec, apnenec z litiotidami, brečasti apnenec, apnenec z roženci in bel zrnat dolomit. Skupna debelina teh plasti znaša okrog 120 m. Grade dolino Sušice med Uršni-ml seli in Dolenjskimi Toplicami. Posamezne zaplate so ohranjene na trlasnem dolomitu pri Lakovnicah, Podgradu in severno od Cerovca, pri Vahti in pod Do-Ijani. Zgornje liasni in dogerskl skladi sivega oolitnega gostega apnenca grade ozek pas ob zahodnem vznožju Ljubna in, vkljub skupni debelini okrog 200 m, na površju nimajo pomembnejše vloge. Nekaj večji del površja grade spodnje malmskl svetloslvl skladoviti in grebenski apnenci. Najdemo jih med Uršnlmi seli, Ljubnim in Dolenjskimi Toplicami ter pri Ruperč Vrhu ob severnem vznož- ju Gorjancev. Na južni strani pa grade območje med Bojanjo vasjo, Metliko in Rosalnicami. Njihova skupna debelina znaša okrog 200 m. Zgornje malmski beli in sivi skladoviti in grebenski apnenci z redkimi plastmi dolomita in oolitnega apnenca leže diskordantno na zgornje triasnem dolomitu vzhodno od Rožnega Dola. Grade širše območje vzhodnega, višjega dela Bele krajine med Primostkom, Krvavčjim Vrhom in Jugorjem, pa tudi del višjega Lipovca in Velikega vrha nad Vahto. Pomembnejše površine zavzemajo tudi med Uršnimi seli, Mraševim in Brodom pri Novem mestu. Skupna debelina teh skladov je ocenjena na 600 do 800m. Valangijski spodnje kredni siv do črn, delno ooliten skladovit apnenec je ohranjen le v manjših krpah med Uršnimi seli in Stransko vasjo. Neokomski spodnje kredni apnenci in dolomiti so razporejeni v severnem delu belokrajnske-ga ravnika, zahodno in vzhodno od Krupe, kjer so v tektonskem stiku z zgornje jurskimi kamninami. Njihova debelina znaša 300 do 600 m. V ožjem zaledju Krupe zavzemajo največje površine baremijski in aptijski apnenci in dolomiti spodnje krede, celotni kompleks Je debel 500 do 700 m. V jedru sinklinale, v katero je zarezan kanjon Krupe, se nahajajo albijski spodnje kredni bituminozni apnenci in dolomiti, skupne debeline do 500 m. Prehodi med albijskimi in aptijskimi skladi so v zaledju Krupe tektonski, kar nakazuje Izrazita razlomljenost in razmaknjenost tektonskih blokov. S pretrtostjo pa je nedvomno povezana tudi hidrogeološka funkcija debele skladovnice karbonatnih kamnin. Zgornje kredni skladi se na območju listov Novo mesto in Črnomelj pojavljajo v dveh razvojih. Cenomanijski in turonijski sivi ploščasti apnenci grade manjše tektonsko omejene enote v območju Radohe in Riglja ob spodnji Črmošnjici. Pe-lagični razvoj zgornje krede s pretežno lapornatimi, peščenimi in brečastimi kamninami Je značilen za vzhodni del zaledja Krupe in Težke vode. V spodnjem delu je siv in črn apnenec s polami in gomolji črnega ali sivega roženca in zelenega ali rdečega lapornatega skrilavca s polami roženca. Zgoraj leži rdeč ploščast apnenec, rdeč in siv laporast in glinast skrilavec s polami roženca, vmes so debeli vložki apnenčeve breče, pomemben je še siv sljudnat peščenjak, ki je podoben flišnemu krednemu peščenjaku. Pri Popovi rustinji leži med ploščatim apnencem 10 do 20 m debela plast apnenčevega konglomerata. Zgornje kredni skladi v pelagičnem razvoju imajo na razvodju med Krko in Krupo ter Obrhom pomembno hidrogeološko funkcijo. Glede na različno sestavo niso enakomerno prepustni, ponekod je na njih razvita površinska rečna mreža, drugod so razpoklinsko prepustni ali vsebujejo lokalne vodonosnike, ki hranijo manjše izvire. Zaradi nekarbonatnih sestavin nastaja na njih debelejša plast preperine, ki je dobra podlaga za rodovitno obdelovalno površino. (PLE-NIČAR & PREMRU, 1977; BUKOVAC et al. 1984). V zgradbenem pogledu pripadajo navedene kamnine različnim narivnim enotam. Po PREMRUJU (1982) pripada zaledje Krupe v širšem smislu narivni strukturi Zunanjih Dinaridov in dinarsko balatonskli narivni strukturi. Območje med zahodnimi Gorjanci in Krko pripada topliško - gorjanskemu narivu (TG na sliki 2), med Krupo in Gorjanci pa črnomaljski plošči ali roškemu narivu (R). Vzhodni del Bele Krajine pripada metliškemu narivu, ki ga Premru imenuje topliško - vivodinski nariv. Očitno gre na območju Gorjancev za dvojno narivno zgradbo, starejšo zunanje dinarsko in mlajšo dinarsko balatonsko. Poleg gub in narivov so geološko pomembni prelomi in mladi tektonski premiki ob njih. Med pomembnejšimi prelomi naj omenimo žužemberški (1) (sl.2) in Slika 2. Hldrogeološka skica kraškega vodonosnika med Krko in Krupo. 1) apnenec, 2) dolomit, 3) fliš, 4) pliokvartarni pesek in ilovica, 5) kvartarna glina, 6) terra rossa, 7) nariv (R - roški, Tg - topliško gorjanski, Tv -topliško vivodinski), 8) pomembnejši prelom (1 - žužemberški, 2 - topliški, 3 - novomeški, 4 - orehovski, 5 - sošiški, 6 - črešnjevski, 7 - semiško radenski), 9) kraški izvir, 10) ponikalnica. Fig. 2. Hydrogeological sketch of the karst aquifer between Krka and Krupa (Referring to Basic Geological Map, sheet Novo mesto and Črnomelj, arranged by P. Hablč) 1) limestone 2) dolomite 3) flysch 4) plioquaternary sand and Joam 5) quaternary clay 6) terra rossa 7) over-tiirust (R - Rog, Tg - Toplice Gorjanci, Tv - Toplice Vivodina 8) important faults ( 1 - Žužemberk, 2 - Toplice, 3 -Novo mesto, 4 - Orehova vas, 5 - Sošice, 6 - Črešnjevci, 7 - Semič Radenci 9) karst spring 10) sinking stream topliški prelom(2) na zahodni strani ter novomeški (3) In metliški prelom (8) na vzhodni strani obravnavanega ozemlja. V osrednjem delu sta pomembna prečno dinarska preloma, ob katerih je dvignjen horst Gorjancev. Na severni strani ga omejuje orehovskl prelom (4), na južni pa sošlški prelom (5), proti jugozahodu ob stiku s toplišklm in žužemberškim ta dva preloma nekako izgubita svojo morfološko veljavo. HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA VODONOSNIKA V skladu z lltološko sestavo in tektonsko zgradbo imamo na ozemlju med Krko in Krupo opravka s sestavljenim kraškim vodnosnlkom. Manjšo relativno visečo hidrogeološko barlero predstavlja triasni dolomit z delno površinsko vodno mrežo pri Črmošnjlcah, Vrčlcah in Rožnem Dolu. Dolomitno zaledje Težke vode in Metliškega Obrha je očitpo bolj zakraselo in ne kaže znakov hidrološke bariere. Domnevamo, da je tam dolomit narinjen na dobro zakrasele apnence, ki omogočajo globinsko kraško odcejanje. S tem se skladajo hidrološke značilnosti omenjenih izvirov in dokazane podzemeljske vodne zveze. Površinski potoki z dolomita pri Črmošnjicah ponikajo ob stiku z bolj zakraselimi apnenci. V Rožnem Dolu so požiralniki v samem dolomitu. Globoka dolomitna uvala pa je nastala v prepustni coni ob topliškem prelomu. Z bolj prepustno cono ob topllšem prelomu Je povezan razmeroma hiter podzemeljski odtok v Krupo, kar je bilo ugotovljeno z barvanjem Bajerja in Rožnodolskega potoka. Sklenjenost karbonatnih kamnin omogoča medsebojne hidrološke povezave v celotnem kraškem vodonosniku, iz katerega se prelivajo podzemeljske vode na površje le v treh stalnih in enem občasnem izviru. Izviri ob Petellncu in manjši desni pritoki Krke med Vavto vasjo in Novim mestom le delno drenirajo manjše lokalne vodonosnike. Podobno velja tudi za Ušlvec pri Metliki in Metličico pri Rosalnicah. Poglavitne izlive iz sklenjenega kraškega vodonosnlka predstavljajo Izviri Težke vode, Krupe in Metliškega Obrha. Podzemeljska razmejitev med njimi bi bila mogoča le s podrobnejšimi geološkimi raziskavami, hidrološkimi analizami in sledenji. Tudi še ni znano, kam odtekajo nizke vode iz zaledja Topliške Sušice, ki kmalu po dežju presahne. Pravtako ni znano, kolikšen del podzemeljskih voda iz tega vodnosnlka odteka neposredno v Krko med Vavto vasjo in Novim mestom ter v Lahlnjo med Črnomljem in Metliko. RELIEFNE ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA VODNOSNIKA MED KRKO IN KRUPO V zaledju Krupe ločimo več reliefnih enot, ki so nastale v skladu z geološko zgradbo, z mladimi tektonskimi premiki in s klimatsko prilagojenim geomor-fološkim razvojem. V ožjem zaledju izvira Krupe je izoblikovan tipični kraški vrtačasti ravnik, ki sega do vznožja Mirne gore na zahodu in Semiške gore ter Gorjancev na severozahodu in severu. Na severovzhodno stran se vse bolj razčlenjeni kraški ravnik položno dviga do strmejšega roba nad Jugorjem in Su-horjem, prek katerega se površje vzpenja v Žumberak oziroma Gorjance. Kopas-to kraško površje zahodnih Gorjancev se proti severu stopnjasto znižuje v južno obrobje Novomeške kotline in Je torej nagnjeno h Krki. Relief Je pretežno kraško oblikovan. Med položnimi kopastiml vzpetinami so ravnote in plitvi doli N X / ^ -i>i / al 7j'' ^ = r Slika 3. Morfološka skica ozemlja med Krko in Krupo 1) kraški izvir, 2) ponikalnica, 3) suha dolina, 4) uvala, 5) aluvialna ravnica, 6) visoka kraška planota (I. 800-1100m, II. 600-800m), 7) srednja kraška planota (III. 400-600 m), 8) nizka kraška planota (IV. 200-400m) in kraški ravnik (V. 150-200ni). Fig. 3. Morphological sketch of the area between Krka and Krupa 1) karst spring 2) sinking stream 3) dry valley 4) ouvala 5) alluvial plain 6) high karst plateau (I. 800-1100 m, II. 600-800 m) 7) medium karst plateau (III. 400-600 m) 8) low karst plateau (IV. 200-400 m) and karst peneplain (V. 150-200 m) posejani s številnimi vrtačami. Prečne in podolžne vrzeli so Izoblikovane ob pomembnejših prelomnih conah, opazni pa so tudi sledovi prvotne fluvialne reliefne zasnove (Slika 3). Geomofološki razvoj Bele krajine je podrobneje preučeval GAMS (1961), strukturne oblike in morfološke enote kraške Bele krajine pa so predstavljene v dveh razpravah (HABIČ, 1984 in HABIČ et al. 1990). Na triasnem dolomitu med Črmošnjicami in Rožnim Dolom, ki pripada dvignjeni zgradbeni enoti Mirne gore, je del površja kraškega, del pa fluvialnega s površinskim odtokom voda. Dolomit je razlomljen in zdrobljen ob žužember-škem in ob topliškem prelomu. Ob prvem je izoblikovano črmošnjiško, ob drugem pa sušiško podolje. Vmes je dvignjen kraški hrbet Vimol. Na vzhodni strani se dolomit ob topliškem prelomu stika s krednimi apnenci, ki morfološko pripadajo zahodnim Gorjancem, geološko pa osrednji belokranjski oziroma črnomaljski narivni enoti. Ob tem stiku je izoblikovan Rožni Dol. Rigeljsko vimolski hrbet med Črmošnjiško in Sušiško dolino dosega v Markovi glavi med Črmošnjicami in Rožnim Dolom višino 755 m, pri Dolenjskih Toplicah pa le še okrog 200 m. Zahodna reber tega hrbta je ob Črmošnjici bolj strma kot ob Sušicl. Ob prečnih rebreh in prelomnih conah se hrbet stopnjasto znižuje h Krki. Podobno zniževanje je značilno tudi za kraško površje v Gorjancih vzhodno od topliškega preloma. Najvišji preval južno od Rožnega Dola je v višini okrog 465 m, na severni strani pa na 420 m. Tudi po drugih morfoloških značilnosti ob dolu sodimo, da se je nad temi prevali površje prvotno oblikovalo s površinskim spiranjem proti severozahodu. V prelomni coni je nastala dober kilometer široka dolina, kar potrjujejo tudi police pri Brezju in Potokih, pri Prelogah in pod Pribišjem. Kasneje je bil Rožni Dol okrog 100 m kraško poglobljen ob stiku dolomita in apnenca. Vode so podzemeljsko odnesle iz Rožnega Dola okrog 130 milijonov kubičnih metrov kamnine, zato lahko računamo z izdatno prevotljenostjo apnencev tako proti Sušici kot proti Krupi. Struga Sušice med Dobindolom in D. Toplicami je kanjonsko poglobljena v široko zakraselo dolino. Ta se nadaljuje v širok vrtačast dolinski zatrep med Lazami in Travnim dolom v višini med 250 in 300m. Deber Sušice se začenja šele pod Dobindolom, kjer je izvir Kotel v višini okrog 185 m. Strmec Sušice znaša do Dolenjskih Toplic na razdalji 6,5 km 2,3Voo. Izvir Kotel leži ob stiku dobro prepustnih krednih apnencev ter manj prepustnih jurskih dolomitov, v katere si je Sušica lahko poglobila površinsko strugo. Od Rožnega Dola do Kotla je,5,5 km in 13o m višinske razlike, navidezni strmec znaša torej 23,6°/oo- Iz Rožnega Dola do Krupe je 7,5 km in 185 m višinske razlike, zato je tudi navidezni strmec nekaj večji, 24,6°/„„. Bolj kot navidezni strmec pa je hidrološko pomemben 50 m niže ležeči izvir Krupe. Nizke vode se iz območja Rožnega Dola lažje odtekajo v Krupo, Sušica pa presiha, ko se zniža gladina kraške vode ob manj prepustnih jurskih kamninah. Pri višjih vodah se pretoki Sušice okrepijo na račun zaledja Krupe, kot nakazujejo z barvanjem ugotovljene zveze in opazovani pretoki. Strma in nekaj na 300 m visoka semiška reber loči zahodne Gorjance od nizkega belokrajnskega ravnika v ožjem zaledju Krupe. Sledimo jo lahko od Kota mimo Semiča, Vrtače in Osojnika proti Jugorju. Med Osojnikom in Jugor-jem je vzdolžno razrezana in se nekako konča v brezovi rebri, nadaljuje pa se s severneje ležečo malinsko rebrljo, ki mimo Sel prehaja v preval Vahta nad Jugorjem. Izrazita morfološka meja očitno nima pomembnejše hidrološke funkcije. Na Semiški gori so tik nad rebrljo razvrščeni široki kopasti vrhovi od Semeniča (590), čez Sv. Lovrenc (546) in Smuk proti severovzhodu na Pleš (626), Črešnjlce (604) in Horn (576) nad Osojnikom. Horn položno prehaja v Brezovo reber (461), za katero je globok dol Malinske drage. Drugi vzporedni niz podobnih vrhov se vleče iznad Malinske drage od najvišjega Peščenka (846) prek Škrbca (774) na Veliki vrh (727) severno od Sel. Ta niz vrhov pripada višjemu zahodnemu delu Gorjancev, ki ga Imenujemo tudi Radoha. Med nizom Semlške gore in Radohe se nekako osamljen dviga Kamnji vrh (672) in predstavlja stop-njast prehod z najvišjega Peščenka na Pleš in Črešnjice. Stopnjasta razporeditev polic in nagnjenost površja proti severu je značilna tudi za Radoho. Izrazita nižja polica se začenja s Kilovcem (661), severno od Peščenka (846). Vmes je značilni strukturni predol, ki ga lahko spremljamo proti severovzhodu mimo Cesarja (628) in V. Cerovca (506) proti Dolžu. Nekako vzporedno s kilovško-cerovško polico poteka severneje nižja široka kraška ravnota od Gornjih Laz, prek Mihovca, Jurne in Koroške vasi, proti Težki vodi, Stopicam in Hrušlcl v novomeškem podgorju Gorjancev. V to planotasto površje se s severa zajedajo široki zatrepi, ki se iztekajo v ravnote med Uršnimi seli ter Birčno in Stransko vasjo. S tega kraškega planotastega površja štrli podolgovat, dinarsko usmerjen hrbet Ljubna (546), ki ga na zahodni strani spremlja široka nerazčlenjena kraška polica. Ta visi od Ljubanca(385) mimo Drganjih sel (287) do Cviblja (293) in široke ravnice med Rumanjo in Vavto vasjo na desnem bregu Krke v višini med 160 in 200 m. Podobno se znižuje tudi površje na vzhodni strani Ljubna od Birčne do Jurke vasi in Novega mesta. Ta predel je reliefno bolj razgiban in razčjenjen s suhimi dolinami, usmerjenimi h Krki. Vzhodno od Stranske vasi je Podgorje razčlenjeno z dolinami potokov Peteli-nec. Težka voda in Klampfer. Slemena med dolinami se po višini in morfološki zasnovi skladajo s sorodnimi, bolj zakraselimi zahodnimi planotami, ki so z najvišjih slemen zahodnih Gorjancev stopnjasto nagnjene h Krki. V ožjem zaledju Krupe sega vrtačasti kraški ravnik v višine med 170 in 220 m. Proti severovzhodu se neotektonsko in kraško bolj razčlenjeno površje položno dviga do suhorske rebri. Najvišje vzpetine v tem predelu segajo v višine med 200 in 500m, relativno pa segajo le 20 do 120 m nad uravnano površje. Prehod iz Bele krajine v Žumberak je morfološko izredno razgiban, prevladuje fluviokraški relief. Zaradi menjave propustnih in nepropustnih kamnin je delno razvita površinska rečna mreža, ki pa je zaradi kraške podlage razčlenjena na manjše ponikalnice. Nad požiralniki se nadaljujejo viseče suhe doline, ki nakazujejo nekdaj sklenjeneno površinsko hidrografsko omrežje. Na prehodu Bele krajine v Žumberak visi površje z osrednjega najvišjega dela h Kolpi. Vzhodno od suhorske rebri je nad Ravnacami in Doljani širok hrbet Lipovca (818) in Kule (887). Med njima je Izrazita prečno dinarska podolž-na uvala Popova rustinja. V njenem vzhodnem sosedstvu je slepa dolina Poni-kev z manjšima ponikalnicama. Južno od Popove rustinje Je široka uvala Ra-kitnlk. V hrbtu severno od Popove rustinje so predoll med položnimi kopami usmerjeni proti severu in obvise nad iglenško in gabrško rebrijo. Na južni strani pa so od široke uvale Rakitnik suhe doline in grape usmerjene h Kolpi. V njih so ponikalnice z občasnimi tokovi v porečju Sušice In v zaledju Metliškega Obrha. Južno od Kule se vleče med Ravnacami in Rajakoviči razčlenjena reber. V dobrih 150 m nižji polici je pod Doljani izoblikovana široka suha dolina, ki pri Brezovici obvisi nad dolino Sušice. Druga podobna široka dolina Je ohranjena v obliki obvlsele kraške planote med Bojanjo vasjo, Radovico in Gabrovcem. V njenem povirju je ohranjena ponikalnica Prlseljskega potoka. Severno od Boja-nje vasi je ožja suha dolina v podaljšku ponikalnice Jamnlk, ki med Dragošev-cl In Lješčaml obvisi nad Sušlco. Severno od Metlike se suha dolina nadaljuje nad Špltalsko drago In sega do Berčlc. Zarezana je v položno reber na meji z najnižjo polico ob Kolpi. S te rebri je od Slamne vasi k Rosalnlcam usmerjena podobna viseča suha dolina kot sosednja Špitalska draga. Morfološko In hldro-grafsko je svet med Metliko, Suhorjem, Rajakovlčl, Radovlco In Rosalnlcaml zares svojevrsten In le nekoliko podoben onemu na severni strani Gorjancev med Težko vodo In Gabrjaml. STRUKTURNA RAZPOREDITEV VRTAČ V KRAŠKEM ZALEDJU KRUPE V kraškem reliefu prihaja do veljave struktura kamninske podlage. Njena prepustnost se kaže v razporeditvi nizov vrtač, kraških dolov In brazd. Te so večinoma pogojene z odprtimi razpoklinsklmi sistemi ob prelomih, kjer je možno Izdatnejše odnašanje drobirja in raztopljene kamnine v podzemlje. Ker v obravnavanem vodonosnlku geološko niso podrobno kartiranl razpokllnskl in prelomni sistemi, smo skušali bolj zakrasele in prevodnejše cone opredeliti z razporeditvijo vrtač In kraških brazd. Vrtače so na prvi pogled brez reda razporejene. Njihovo strukturno pogojenost je sicer mogoče spoznati s podrobnim geološkim kartiranjem (ČAR, 1982). Drobno strukturno kartlranje pa je zahtevno In za tako obsežno območje bi Izurjeni geologi potrebovali precej časa. Strukturno podlago smo skušali spoznati nekoliko drugače. Po topografski karti v merilu 1:25.000 smo vrtače In druge kraške globeli povezali v nize In dobili zanimivo mrežo, ki vsaj delno nakazuje razpokllnske strukture. Dobljeno mrežo smo smiselno uredili in uskladili z osnovnimi potezami geološke in tektonske zgradbe po osnovni geološki karti, na Ustih Novo mesto in Črnomelj. Nakazana je zanimiva struktura zakrasele podlage, ki morda vsaj v določeni meri odseva tudi poglavitne podzemeljske vodne poti (slika 4). Vrtače so zgoščene po posamenih predelih In nizih, vmes so večji aH manjši predeli brez vidnih znakov točkovne vertikalne drenaže. V teh območjih je možen delen površinski odtok, ali pa deževnica prenika razpršeno skozi kamnino in ne oblikuje Izrazitejših navpičnih odtočnih poti. Vrtače so najbolj zgoščene v nizki Bell krajini med Lahlnjo, Semlčem in Jugorjem. Nekaj gostejših vrtačastih polj Je na kraških ravnikih v zaledju Obrha severno od Rosalnic, vzhodno od Gabrovca, Južno od Doljanov in med Ponikvaml v Gorjancih, Popovo rustinjo in Rakitnlkom. Na Radohl v zahodnem delu Gorjancev In v zaledju Težke vode so manjša polja gostejših vrtač neena-komeno razporejena po ravnotah med vzpetinami. V razporedu vrtač na nizkem belokrajnskem ravniku se kažejo obročaste, polkrožne in premočrtne razpokllnske strukture. Značilna obročasta struktura je v zahodne delu ravnika Južno od Kota pri Semiču. V njeni sredini je plitva uvala, premer obroča pa znaša 2 do 3 km. V njem so poleg krožnih tudi premočrtni nizi vrtač v smeri sever jug. Med Vapčo vasjo in Vinjim Vrhom zahodno od Krupe so vrtače razporejene v dolgih vzporednih nizih dinarske smeri In krajših nizih, ki se naslanjajo na daljše pod kotom manjšim od 90°. Manjša polkrožna struktura se kaže jugovzhodno od Semiča, v njeni sredini je plitva uvala. V bližnji okolici so poleg obročastih tudi vzporedni nizi vrtač v 1 2 • 4375 3 r-o Slika 4. Strukturni razpored vrtač v ožjem zaledju Krupe 1) vrtača in domnevna strukturnica, 2) jama ali brezno s kat. št., 3) udor-na vrtača. Fig. 4. Structural doiines distribution in narrow Krupa background 1) doline and supposed structural line 2) cave or pothole with cad.no. 3) collapsed doline. smeri sever Jug. Takšna razporeditev sega nekako do vzdolžne brazde, ki Jo spremljamo od Moverne vasi proti severu med Črešnjevcem in Omote skoraj do vznožja Brezove rebri. V podolju ob vznožju Semiške gore so vrtače nanizane v prečno dinarski ali balatonski smeri. Med Moverno vasjo in Dobravicami je sestavljena obročasta struktura s pozitivnim Jedrom v krogu s premerom do 5 km. S severne strani Jo omejuje lečasto povita brazda, ki poteka v dinarski smeri od Podrebri mimo Črešnjevca in čez Dobravice do Lahinje. Severno od Primostka, Krvavčjega Vrha in Dra-gomlje vasi in blizu Škemljevca so štiri obročaste strukture s premerom 2 do 3 km. V njih so tudi vzporedni nizi vrtač dinarske, prečne in severno južne smeri. Razdalje med nizi so reda velikosti 50 do lOOm. Vmesna polja brez vrtač so lečastih oblik širine 500 do 1500 m. Hidrogeološko funkcijo obročastih in vzporednih struktur bi bilo treba preveriti z vrtanjem in črpanjem. Obstaja namreč teoretična in praktična možnost, da so nizi skladni z bolj prevodnimi raz-poklinskimi conami, v katerih lahko pričakujemo izdatnejše odseke kraškega vodonosnika. Na območju zahodnih Gorjancev med Semičem, Rožnim Dolom, Uršnimi seli in Težko vodo so manjša polja vrtač po večini med kopastimi vzpetinami. V teh poljih med vrhovi prevladujejo vzporedni dinarski in prečni nizi, krožnih je manj, pogostnejši so lečasti in ločni ob večjih dinarsko usmerjenih brazdah. Te so vezane na znane dinarske zmične prelome. Prav zmiki so odločilni za nastanek lečastih in ločnih razpoklinskih struktur. Predpostavljamo, da so poglavitne kraške drenažne cone zasnovane na teh strukturah. Tudi tu bi kazalo preskusiti izdatnost posameznih odsekov kraškega vodonosnika. Za linearni podzemeljski odtok so verjetno primernejše daljše vzporedne strukture, medtem ko so obročaste strukture ugodnejše za koncentriran vertikalni odtok. Pri lociranju raziskovalnih vrtin bi kazalo te predpostavke upoštevati, ker bi v primeru pozitivnih izsledkov bila nakazana metoda izrednega pomena. SPELEOLOSKE ZNAČILNOSTI ZALEDJA KRUPE V obravnavanem zaledju Krupe, Obrha in Težke vode Je znanih skupno 56 speleoloških objektov. Po tipih jih ločimo na jame s stalnim izvirom, brezna s stalnim ponorom, brezna z občasnim ponorom, jame s stalno vodo, jame z občasnim tokom, brezna s stalnim tokom, spodmole in kevdrce, vodoravne suhe jame, jame z breznom in poševne Jame, brezna, poševna in stopnjasta brezna. Nekatere od obravnavanih jam omenjena KRANJC (1990) v pregledu dolenjskega kraškega sveta, osnovni podatki pa so povzeti po Kastastru jam Slovenije v arhivu Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Edina izvirna Jama Je Grota na Kremenjku (kat.št.5567) v južnem robu večje dvojne vrtače Dotočine južno od Vinje vasi. Po legi (nadm. v. 550 m) visoko v severnem pobočju Velikega vrha (727) sodeč gre le za lokalni izvir v manjprepustnih dolomitnih plasteh. Občasen izvirek in stalna voda v jami sta povsem lokalnega pomena (LADIŠIČ, 1984). V ponorno brezno z imenom Pečenevka (št.851) izginja potok Jamnik ali Mlinšca v zaledju Metliškega Obrha ( BADJURA, 1941; HUDOKLlN,1992). Nekaj višje ob Jamniku Je pri podrtem mlinu požiralnik Mlinška Jama, ki Je občasno zalita in po nalivih ne zmore vse vode, zato ta odteka naprej v Pečenevko. Po- TABELA I: Delež posameznih tipov jam v zaledju Krupe, Težke vode In Metliškega Obrha Tip jame štev. % 1.1 jama, stalni izvir 1 1.8 2.5 brezno, stalni ponor 1 1.8 2.6 brezno, občasni ponor 2 3.6 4.2 jama s stalno vodo 1 1.8 4.3 jama z občasnim tokom 1 1.8 4.4 brezno z občasnim tokom 1 1.8 5.1 spodmol, kevderc 6 10.7 5.2 vodoravna jama 3 5.3 5.3 poševna jama 4 7.1 5.5 brezno 20 35,7 5.6 stopnjasto, poševno brezno 16 28.6 skupaj 56 100.0 dobno funkcijo ima požiralnik pri Leščah (št.864)v strugi Sušlce pod Brezovico. V obravnavanem območju nI zabeleženih drugih ponornlh jam in brezen. Med jame s stalnim ali občasnim tokom sta uvrščeni Lebica (št.1812) pri Semiču in Vodenica (št. 1840) blizu Lipovca pri Semiču. V obeh jamah se zadržuje ujeta voda v manjših kotanjah. Vhod v Leblco je ob robu plitve vrtače in do vodne kotanje vodi 8 stopnic, prostor nad vodo je bil menda obzidan še za časa Avstrije, v njej so domačini zajemali vodo, dokler ni bil zgrajen semiškl vodovod (HROVAT, 1961). V Vodenici se pojavi voda le po dežju nato pa izgine. Gre le za lokalno ujeto vodo, ki ni neposredno v zvezi s podtalnico v zaledju Krupe. Obe lokaciji sta primerni za preskus podzemeljske povezave s Krupo, sledenje pa bi morali izvesti z zalivanjem. Učinkovito bi bilo le v primeru, da bi posebej natačno merili delež povrnjenega sledila in čas celotnega spiranja, kar bi prispevalo k razumevanju onesnaževanja ožjega zaledja Krupe. Pri Dobravicah je udorno brezno (št.5426) obzidano v zajetje z ročno črpalko, s katero so nekdaj zajemali kraško vodo za oskrbo ljudi in živine. Obzidani vodnjak Je globok 11 m in v vodi živi proteus, ki dokazuje stalno kraško podtalnico. Majhen podzemeljski tok naj bi bil usmerjen v Markuč zdenec, ki je oddaljen okrog 85o m in se izliva v Lahlnjo pri mlinu v Krivoglavlcah. Tam je manjša Jama pri mlinu (št. 2694), verjetno del nekdanjega izvirnega rova. V bližini tega Izvira je bruhalnik imenovan Pri rupi. Po suhi strugi v zaledju omenjenih izvirov sklepa KLEPEC(1983), da se je tu nekdaj Sušlca izlivala v Lahlnjo. Izvir pri Krivoglavlcah bo potrebno opazovati ob morebitnem ponovnem sledenju v zaledju Krupe in Metliškega Obrha. Manjši spodmoll v belokranjskem ravniku so nastali ob dolomitnlh vložkih med apnenci, kjer so se nekdaj Izcejale lokalne vode. Takšna je Kamblčkina jama (št. 3181) severno od Štrekljevca. Z nekdanjim Izviranjem so verjetno nastale Jama divjega moža (št. 1225), Judovska jama (št. 1061) ob Krupi pri Movernl vasi. Metliška jama (št. 1275) ob Obrhu in Lisičja luknja (št.4373) ob Krki. Okrog Štrekljevca je znanih tudi več manjših brezen (št.3180, globina -13m: št.3182,-10: št.3183,-12: št.3184,-28: št.3185,-42.5). Na Radohi med Gornjimi Lazi in Podgradom je znanih 20 brezen. Dve brezni pod Gornjimi Lazi (št.5672,-17 in 5673,-22), dve brezni v Tolanu (št.4769, in 4670), šest brezen in ena jama blizu doma na Radohi{št.6162,-16, in št.6163,-16m, št.6164,-15, Št.6165,-15, št.832,-32, št.4880-12, št.1357-54, dolž.lSOm). Tri brezna so vzhodno od Peščenka, Rihtarca (št.4994-20m) v strmi rebri nad Malinsko drago ter Jelušca (št. 4491,-36) in Škrbec (št. 4998,-13m) na Velikem Škrbcu. V dolu med Škrbcem in Velikim vrhom Je Brezno pri treh lužah (št. 5678,-25). V širokem vrtačastem dolu južno nad Pristavo sta Krojačovka (št.5597,-40) in Predalnica (št. 5598,-8). Zahodno od Pristave je Brezno na Klemenčičevi njivi (št. 5563,-1 l,5m), ki se je odprlo spomladi 1984. V širšem zaledju Težke vode je znano Brezno pod Mehovskim hribom (št.565,-30) in Badovinčeva jama v dolu Lavtrce (št.5568,-18,5). Vsi navedeni speleološki objekti v območju Radohe so tipična korozijska brezna, nastala so v pomembnejših razpoklinsklh conah, ki jih nakazujejo tudi nizi vrtač In kraških brazd. V nobenem od teh brezen doslej jamarji niso prišli globlje v podzemlje, saj so brezna globoka le od 10 do 50m, vhodi pa v višinah med 300 in 500 m. Gladina kraške talne vode Je globoko spodaj, ob nizkih vodah med 140 in 190 m nadmorske višine, ob visokih vodah pa najbrž ne bistveno više, saj so občasni Izviri Topllške Sušice približno v isti višini kot stalni izviri Težke vode, izviri ob Petellncu pa so tudi v višini med 190 in 200 m. Nekaj korozijskih brezen je v okolici Suhorja, vendar še niso raziskana in izmerjena. V jurskem apnencu pri Bojanji vasi Je pet brezen: Tončikova jama (št.852,-35); Klpova Jama (št.853,-35), Kadlševa jama (št.854,-50), Šulnovka (št.855,-30) in Petričev rol (št.856,-20). Po globini tudi te ne dosežjo kraške podtalnice, možno pa jih je uporabiti za sledenje z zalivanjem v zaledju Metliškega Obrha. Zaradi Uižine vasi Je v njih precej odpadkov različne vsebine, ki je brez velikega truda ni mogoče preveriti. Med najbolj onesnažene belokrajnske jame spada Malikovec (št.2316,-35) pri Semiču in blizu izvira Krupe. Odpadki v Malikovcu neposredno ogrožajo Kru-po. Razen v Malikovcu pa je okoli Semlča še cela vrsta znanih in prikritih odlagališč, ki bi Jih morali čimprej sanirati. Izvir Krupe je namreč tako pomemben po svoji izdatnosti in položaju, da je potrebno vložiti vse za obnovo njegove kakovosti. Podzemeljsko povezavo Mallkovca, Vodenice in Lebice s Kru-po bo treba posebej preučiti, da bi lahko pravilno vrednotili tudi druge deponije odpadkov in odvajanje odplak iz semiške čistilne naprave. FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI VODA Ponikalnici v Rožnem Dolu in Bajerju ob sledenju 1990 leta Rožnodolski potok ima v primerjavi z Bajerjem (Slika 5) bolj senčno strugo, vendar nekoliko višje temperature. Prvi ima temperaturo med 11.5 in 19.6, drugi le med 10.3 in 11.2°C. Obratno velja za specifično električno prevodnost (SEP), ki se giblje v Rožnodolskem potoku med 402 in 428, v Bajerju pa med 45° in 513 ;uScm"'. Skladno s SEP so tudi karbonatne in celotkupne trdote višje v Bajerju (med 244 in 278 mgCaCOa/l) kot v Rožnem dolu ( med 234 in 238 mg/l). V obeh vodah, ki se stekata Iz triasnega dolomita je razmeroma visok delež magnezija, saj Je v obeh primerih ta delež skoraj enak kalcijevemu. Rožnodolski potok vsebuje med 117 in 122 mg CaCOa/l kalcija, Bajer pa med 134 in 155 mg CaCOa/l. V Bajerju je tudi nekaj več nitratov (od 3-7,6 mg/l) kot v SUŠICA-ROŽNI DOL - KRUPA Geološki presek po OGK- R Habič-1991 600 200 Slika 5. Morfološki presek Sušica - Rožni Dol - Krupa T - trlasni dolomit, K - kredni apnenec, v.v. - visoka voda v krasu, n.v. -nizka voda v krasu, p - požiralnik, i - kraški izvir, s - suha dolina. Fig. 5. Morphological cross-section Sušica - Rožni Dol - Krupa T - Triassic dolomite, K - Cretaceous dolomite, v,v. - high water in karst, n.v. - low water in karst, p - swallow hole, i - karst spring, s - dry valley Rožnodolskem potoku (med 2.6 in 4.8 mg/l). Občasno povišanje vsebnosti o-fos-fatov (do 0,16mg/l) in sulfatov (do 7mg/l) nakazuje onesnaženost teh površinskih voda. Lastnosti izvirov ob sledenju 1990 Kemična sestava Sušice se precej razlikuje od omenjenih ponikalnic. Tako smo po količini in sestavi sklepali, da vode iz Rožnega Dola ne napajajo nizke Sušice. Temperature Sušice so višje ( med 13.3 in 20 °C). Ker so merjene precej pod izvirom in ni izključeno površinsko segrevanje. Pač pa so vrednosti SEP (med 317 in 417 uScm'") precej nižje, podobno kot trdote (karbonatov je med 197 in 219 mg/l), razmeroma majhen je tudi delež magnezija (med 40 in 60 mg CaCOs/l), zato je razmerje Ca/Mg višje (oci 3 do 4,2). Po onesnaženosti so si vode bolj podobne. Izvir Vejer ni posebno izdaten, zato temperature, merjene v površinski strugi, nihajo med 9.6 in 17.9°C, SEP in trdote so sorazmerno visoke, manjši pa je delež magnezija, zato je razmerje Ca/Mg visoko (5.6 - 5.8). V izviru Pod Jamo so temperature bolj izravnane, med 10.5 in 10.8°C. Trdote so podobne kot v Ve-jerju, večji pa je delež magnezija, zato je razmerje Ca/Mg okrog 2. Izvir Težke vode ima precej enakomerno temperaturo med 9.5 in 10.6°C, trdote in specifična prevodnost le malo nihajo, manjši pa je tudi delež magnezija, razmerje Ca/Mg niha okrog 4.3. Po kemijski sestavi je izvir Težke vode zelo podoben Krupi, ki ima nekaj višje temperature, podobne trdote in razmerje Ca/Mg med 2.9 in 3,7. mg/m^ 18, 16 14 12. 10 8 6. 4 2 i Ii (i M II KRUPA Krivulja koncentracij eozina z O a: ž S UJ a \ i 27 10 20 30 10 20 30 10 20 30 10 20 30 JUN JUL AVG SEPT OKT 1990 Slika 6. Krivulja koncentracij eozina v Krupl po barvanju v Rožnem Dolu, 27.6.1990 Fig. 6. Eosln concentration curve in Krupa after tracing in Rožni Dol, 27 June 1990 Temperature izvira Krupe so bile skozl celo poletje med 11.0 In 11.4°C. Glede na počasno in globoko kraško pretakanje ne moremo pričakovati termičnih vplivov majhnih ponikalnic na Krupo. Velike razlike v pretokih, saj se pojavi v izviru stokrat več vode, kot jo ponikne v Rožnem Dolu z Barjerjem vred, prekrijejo neposredne vplive teh ponikalnic. SEP in trdote ter druge mineralne primesi v Krupi so zato bolj odvisne od njenega širšega apneniškega zaledja, kar se kaže tudi v razmerju Ca/Mg. Povišana vsebnost nitratov, kloridov, o-fosfa-tov in sulfatov pa nakazuje splošno onesnaženost zaledja Krupe. Fizikalno kemijskih lastnosti ponikalnic in izvirov ob sledenju leta 1991 Ponikalnica Reka na Ponikvah (slika 8) je imela ob baravanju 10,7°C. Težka voda je bila za TC hladnejša, Krupa pa za približno toliko toplejša (ll.e^C), Metliški Obrh je bil le za tri desetinke stopinje toplejši od Ponikev. Ta primerjava seveda ne odraža temperaturnih razmer čez leto, saj se površinske vode bistveno bolj segrevajo in ohlajajo kot izvirne vode. Temperaturni podatki za Težko vodo, Krupo in Metliški Obrh za čas med oktobrom in decembrom 1991 naka- zujejo postopno ohlajanje podzemeljskih voda. Izvir Težke vode se je ohladil za 0.4, Metliški Obrh za 0.6 in Krupa za 1°C. TABELA 2. Rezultati meritev voda ob sledenju 1990 leta Ime izv. datum 9 l/s T °C SEP uScm' Karb. 1 Tot. mg/l Ca Mg Ca/Mg Ponikalnica - Sinking stream Rožni D. 15. 5.90 5 11.5 402 220 237 121 116 1.0 26. 6.90 3 19.6 412 225 235 117 118 1.0 25. 7.90 1 13.2 408 15.10.90 1 12.2 428 231 238 122 116 1.1 Bajer 15. 5.90 2 10.3 513 276 300 155 145 1.1 26. 6.90 2 10.5 506 279 297 153 144 1.1 13. 9.90 10.5 511 15.10.90 0.1 11.2 450 244 257 134 123 1.1 Izvir - Spring Težka v. 26. 6.90 9.7 405 205 219 178 41 4.3 9. 8.90 9.7 390 13. 9.90 10.6 406 15.11.91 9.5 400 207 220 171 49 3.5 Pod Jamo 9. 8.90 2 10.6 544 13. 9.90 10.5 574 15.10.90 10.8 571 281 306 203 103 2.0 Vejer 26. 6.90 0.2 14.6 531 261 286 242.5 43.5 5.6 7. 8.90 0.5 17.9 578 15.10.90 2 9.6 633 285 312 266 46 5.8 T.Sušica 15. 5.90 5 15.2 402 207 223 179 44 4.1 26. 6.90 20.0 377 197 210 170 40 4.2 25. 7.90 0.5 19.7 317 15.10 90 13.3 417 219 233 174 59 2.9 Krupa 15. 5.90 11.2 408 206 229 170 59 2.9 26. 6.90 11.4 410 206 225 177 48 3.7 25. 7.90 11.3 417 23. 8.90 11.2 424 13. 9.90 11.3 420 11.10.90 11.1 420 15.10.90 11.0 421 215 233 182 51 5.6 TABELA 3. Pregled vsebnosti nitratov,klorldov, o-fosfatov in sulfatov v ponikalnicah in izvirih ob sledenju 1990 Ponor/izvir datum NO3- C1 o-PO/- SO4'' v mg/l Rožni Dol 15. 5.90 2.6 1 0.01 4.0 26. 6.90 4.8 2 0.16 4.5 15.10.90 4.4 2 0.06 4.0 Bajer 15. 5.90 6.6 2 0.01 3.0 26. 6.90 7.6 3 0.04 2.5 15.10.90 3.0 2 0.03 7.0 Težka voda 1. 26. 6.90 4.8 2 0.08 7.0 Težka voda d. 26. 6.90 5.3 3 0.12 7.0 Pod Jamo 15.10.90 17.4 2 0.23 11.0 Vejer 26. 6.90 19.7 7 0.40 10.0 15.10.90 21.9 1 0.47 11.5 T.Sušica 15. 5.90 3.1 3 0.02 8.0 26. 6.90 3.6 3 0.05 8.0 15.10.90 3.9 8 0.01 9.0 Krupa 15. 5.90 3.5 3 0.01 10.0 26. 6.90 6.5 3 0.09 10.8 15.10.90 6.8 7 0.03 9.0 TABELA 4:Teniperatura vode v izvirih od oktobra do decembra 1991 Datum merjenja Težka voda Krupa Metl.Obrh 15.10. 1991 9.7 11.6 11.0 23.10. 1991 9.6 11.3 11.0 15.11. 1991 9.5 11.1 11.0 21.11. 1991 9.4 10.8 10.6 6.12. 1991 9.3 10.6 10.4 1. 9. 1992 10.1 11.6 11.6 Po temperaturah se izviri Jasno ločijo, kar je skladno s položajem In naravo njihovega zaledja. RADEŠfCA- PODTURN -»o ^ , 26.6.-29.10.1990 vi m/s 20, Pretok 15, 10 J 5. \J V JUN 10 20 30 10 20 30 JUL AVG 10 20 SEPT 30 10 20 30 OKT Slika 7. Pretoki Radešice v Podturnu med 26.6. in 29.10.1990. Fig. 7. Radešica In Podturn discharges from 26 June to 29 October 1990 Specifična električna prevodnost Pri Težki vodi je prevodnost od oktobra do decembra enakomerno rastla in sicer od 388 do 406 pScm"'. V Krupl Je prevodnost vode enakomerno upada od 429 na 415 uScm"'. V Metliškem Obrhu je najprej upadla od 453 na 441, nato pa narastla na 450 uScm '. Po specifični prevodnosti sklepamo, da mineralizacija izvirov Težke vode v jeseni narašča zaradi daljšega zadrževanja vode v podzemlju. Pri Krupi, ki ima večjo prevodnost in skladno s tem tudi mineralizacijo, je upadanje prevodnosti verjetno pogojeno z manjšim deležem dolomitnih voda, kar pa bi potrdilo vzporedno spremljanja razmerja Ca/Mg. V Metliškem Obrhu bi lahko zmanjšanje prevodnosti v začetnem delu pojasnili podobno kot pri Krupi, naraščanje v drugem delu pa podobno kot pri Težki vodi. V prvem primeru gre za zmanjševanje deleža dolomitnih voda, v drugem pa za daljše zastajanje vode v podzemlju. TABELA 5: Specifična električna prevodnost Izvirov v jeseni 1991 v pScm" Datum merjenja Težka voda Krupa Metiški Obrh 15.10. 1991 388 429 453 23.10. 1991 392 425 450 15.11. 1991 400 423 441 21.11. 1991 402 420 445 6.12. 1991 406 415 450 1. 9. 1992 396 420 450 Karbonatna in celokupna trdota Podobno kot prevodnost se spreminjajo tudi karbonatne In celokupne trdote. Najnižje trdote so zabeležene pri Težki vodi, nekaj višje pri Krupi, Metliški Obrh pa ima najvišje trdote. Pri Težki vodi so v jeseni 1991 trdote enakomerno naraščale, podobno kot smo zabeležili pri spec.el.prevodnosti. V Krupi in Metliškem Obrhu so karbonatne trdote sprva upadale, nato rahlo naraščale, kar pa bi bilo možno pojasniti le z daljšim opazovanjem in primerjanjem. TABELA 6: Primerjava karbonatne in celokupne trdote Datum merjenja Težka voda Krupa Metliški Obrh mg/l karb. cel. karb. cel. karb. cel. 15.10. 1991 205 214 220 233 231 247 23.10. 1991 206 215 216 225 225 233 15.11. 1991 207 220 214 229 220 231 21.11. 1991 210 222 215 226 222 232 6.11. 1991 212 223 216 228 224 237 1. 9. 1992* 212 217 220 230 216 221 ') vzorci so bili vzeti po dolgem sušnem obdobju Primerjava kalcijeve in magnezijeve trdote Delež magnezija je največji v Krupi, kjer se razmerje med kalcijem in magnezijem giblje od 2.3 do 3.7. Še bolj stalno je razmerje v Težki vodi, kjer se giblje med 2.9 in 3.6. Magnezijeve trdote znašajo v Krupi od 0.96 do 1.40 mekv/1, v Težki vodi med 0.97 in 1.15. Razlike so majhne in se skladajo z hidrogeološ-kimi značilnostmi zaledja. Metliški Obrh ima zelo majhen delež magnezija, saj se giblje njegova vsebnost med 0.12 In 0.41 mekv/1, razmerje pa je zaradi višje kalcijeve trdote visoko in se giblje med 10.8 in 36. Pri Krupi in Metliškem Obrhu so magnezijeve trdote v jeseni 1991 upadale, razmerj Ca/Mg pa je naraščalo, kar se sklada z že omenjenimi dogajanji v zaledju. Trša voda iz apnenčevega zaledja nakazuje počasnejše pretakanje in daljše zastajanje v podzemlju. p. Hablč, J. Kogovšek, Sledenje voda v kraškem zalednju Krupe v JV Sloveniji TABELA 7: Kalcijeve in magnezijeve trdote Datum merjenja Težka voda Krupa Metliški Obrh mekv/1 Ca Mg Ca/Mg Ca Mg Ca/Mg Ca Mg Ca/Mg 15.10. 1991 3.21 1.07 3 3.27 1,40 2.33 4.44 0.41 10.8 23.10. 1991 3.30 1.00 3.3 3.32 1.18 2.80 4.35 0.35 12.4 15.11. 1991 3.41 1.0 3.4 3.51 1.08 3.15 4.29 0.30 14.3 21.11. 1991 3.40 1.15 2.9 3.30 1.22 2.70 4.35 0.30 14.5 6.12. 1991 3.50 0.97 3.6 3.60 0.96 3.70 4.47 0.27 16.5 1. 9. 1992 3.56 0.79 4.5 3.34 1.26 2.70 4.30 0.12 36 Primerajva kloridov, nitratov, fosfatov in sulfatov Količine kloridov so v vseh treh izvirih približno enake in se gibljejo med 3 in 8 mg/l v Težki vodi in med 3 in 4 mg/l v Metliškem Obrhu in Krupi. Koncentracija nitratov je v jeseni naraščala zlasti v Težki vodi In Metliškem Obrhu. Največji porast nitratov je zabeležen v Težki vodi od oktobra do srede novembra in sicer od 0.1 na 5.7 mg/l, nato pa je koncentracija padla na 4.7 mg/l. V Krupl so nitrati v začetku narastli od 3.7 na 5.8, nato pa upadli na 4.4 mg/l. V Metliškem Obrhu je koncentracija nitratov ves čas naraščala in sicer od 4.1 na 9.6 mg/l. Naraščanje nitratov je povezano s spiranjem iz prsti in je očitno posledica gnojenja. To je občutnejše v zaledju Težke vode in Metliškega Obrha, manj pa v zaledju Krupe. O pretiranem gnojenju v zaledju Obrha poroča tudi NO-VAK(1989). TABELA 8: Primerjava kloridov, nitratov, o-fosfatov in sulfatov Datum merjenja Težka voda Krupa Metliški Obrh mg/l C1 NO3 PO4 SO, C1 NO3 PO4 SO4 C1 NO3 PO4 SO, 15.10.1991 3 0.1 0.09 5 3 3.7 0.12 8 3 4.1 0.09 6 23.10.1991 3 0.8 0.09 5 3 4.2 0.14 8 3 5.1 0.09 7 15.11.1991 4 5.7 0.09 5 3 5.8 0.09 7 4 7.1 0.08 8 21.11.1991 5 5.0 0.08 6 4 4.8 0.08 7 4 8.5 0.09 10 6.12.1991 4 4.7 0.07 8 3 4.4 0.05 10 4 9.6 0.11 11 1. 9.1992 2 5.5 0.08 8 2 5.8 0.11 9 3 7.5 0.09 8 Nitrati, fosfati in sulfati v kraških vodah so kar zanesljivi indikatorji onesnaževanja zaledja. V Težki vodi je koncentracija fosfatov nekaj večja kot v Krupl in Obrhu. Morda je to povezano z večjim deležem komunalnih odplak v zaledju Težke vode. Nasprotno s tem pa je delež sulfatov v Težki vodi nekaj nižji od onega v Krupi in Obrhu. Tudi te razlike izhajajo iz različnih posegov človeka v zaledje izvirov. Pri Krupi in Metliki povezujemo večji delež sulfatov z večjim deležem vinogradov, kjer se uporabljajo škropiva na sulfatnl podlagi. Primerjava Ušivca in Metličice ter Ponikev Ušivec je manjši studenec pri Dacarjih blizu Metlike, ki se izliva v Obrh. Ob izviru je zgrajen vodnjak za ročno zajemanje vode in pranje perila. Kemijska sestava kaže precejšnjo onesnaženost vode. Nizko kraško zaledje je naseljeno in iz njega odtekajo odplake neposredno v podzemlje. Visoke trdote in majhen delež magnezija dokazuje počasno izcejanje in daljše zadrževanje vode v podzem-lju. Metličica izvira v izrazitem zatrepu pri Rosalnicah. Morfološka oblika kaže, da je to star izvir, ki odvaja vodo iz široke nizke police ob Kolpi. Trdote vode so nekoliko nižje kot v Ušivcu, razmerje Ca/Mg je večje, onesnaženost pa podobna. NOVAK (1989) omenja povezavo Sušice in Priseljskega potoka z Metličico. TABELA 9: Kemijske lastnosti Ušivca, Metličice in Ponikev (T°C, Som", Mg/l). 15.10.1991 T uS K C Ca Mg Ca/Mg C1 N03 PO» SO» 0. %Oj Ušivec 11.9 681 339 355 339 24 14.1 11 11.5 0.27 8 5.7 54% Metlič. 11.4 537 261 281 272 9 30.2 8 14.4 0.15 11 Ponikve 10.7 388 190 192 180 12 15 1 3.2 0.02 7 9.5 94% Voda iz Ponikev na Gorjancih ima nižjo trdoto od omenjenih izvirov ob Kolpi, pa tudi nižjo od Težke vode, Krupe in Dobličice. Delež magnezija je podoben kot v Metliškem Obrhu, druge kemijske lastnosti nakazujejo razmeroma čisto vodo, kar se sklada tudi z naravnim nenaseljenim zaledjem. SLEDENJE V ROŽNEM DOLU IN BAJERJU LETA 1990 Barvanje ponikalnice v Rožnem Dolu z eozinom Voda ponikalnice v Rožnem Dolu Izvira iz dolomitnih grap nad vasjo, poni-ka pa v rupah sredi naplavljenega dna obsežne kraške globeli. Na dan barvanja, 27.junija 1990, je ponikalo 5 l/s. V požiralnik smo vlili 11,8 kg raztopljenega eozina, ki je v nekaj minutah ob 11 uri odtekel v podzemlje. Barvanje so Izvedli mag.J.Kogovšek, dr.A.Kranjc, M. Kranjc, in S. Šebela. Sledenje požiralnika v Bajerju s fagi Sledenje je izvedel Inštitut za biologijo( mag. M. BRICELJ in mag. G.KOSI). Dne 15. oktobra 1990 ob 12.50 sta vlila 18.800 ml bakteriofagne juhe bakterio-faga P22H5 s skupnim titrom 5.8 x 10'® v požiralnik Bajerja blizu črpališča za železnico. Injeciranje je bilo opravljeno v 30 sekundah, pretok je znašal 0.1 l/s. Salmonelni fag se Je pojavil v 6 km oddaljeni Krupi z maksimalno koncentracijo 80 pfe/ml v jutranjem vzorcu 17.10.1990 po nepolnih 42 urah ( Poročilo o opravljenem sledilnem poskusu s salmonelnim fagom P22H5, Rožni Dol- Kru-pa. Inštitut za biologijo univerze v LJubljani. Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa ZRC, Postojna). Sledilni val je potoval s hitrostjo 143 m/h ali okrog 4 cm/s. To je sorazmerno visoka hitrost povezana z izdatnim deževjem in visokim vodnim valom, ki se je pojavil dan po vlitju sledila. Sledovi eozina v Krupi Eozin iz Rožnega Dola se je prvič pojavil v Krupi 11. Julija ob 7 uri, ali po 15 dneh oziroma 355 urah. V poprejšnjih slepih vzorcih ni bilo sledu o eozinu. Barvni val je nato hitro rastel in dosegel po 391 urah od vlitja, dne 12.7. ob 19.00, koncentracijo 16,1 mg/m°. Ta se je nato znižala in med 20.ter 25.7. Je nihala med 0.5 in 2.4 ppb, med 26.7. in 10. 8. je sledil nižji, vendar bolj raztegnjen val z vrhom okrog 1. 8. s koncentracijo 2.0 ppb. Med 10.8. in 14.9. se Je koncentracija zniževala od 0.6 do 0.1 ppb, od 15.9. do 26.9. Je bila pod mejo dolo-čljivosti, od 27.9. do 19.10. je nihala med 0.1 in 0.6 ppb, med 20.10. in 27.10 pa med 0.1 in 0.8 ppb. V zadnjih zajetih vzorcih med 28.in 30.10 ni zabeleženih sledov eozina (si.6). Na 8 km zračne razdalje in 175 m višinske razlike med Rožnim Dolom in Krupo je eozin potoval s hitrostjo 22,5 m/h oziroma 0.6 cm/s. Izrazit vrh se Je pojavil po 391 urah in njegova potovalna hitrost Je znašala 20.5 m/h, ali 0.57 cm/s. Drugi val je dosegel vrh 1.8., to Je po 35 dneh ali 840 urah in je potoval z navidezno hitrostjo 9 m/h, ali 0,25 cm/s. Če pa ga povežemo z deževnim valom, ki naj bi spral del zastajajočega eozina iz požiralnika. Je potoval s podobno hitrostjo kot prvi. Ker nimamo podatkov o pretokih Krupe v času sledenja, smo krivuljo koncentracij eozina v Krupi primerjali s hidrogramom dnevnih pretokov Radešice. Te je beležil naš opazovalec hkrati z zajemanjem vzorcev. Hidrogram Radešice lepo kaže vplive poletnega in Jesenskega deževja na kraške vode Kočevskega Roga. Podobne padavinske in vodne razmere so vladale tudi v sosednjih zahodnih Gorjancih in vplivale na odtekanje eozina iz Rožnega Dola v Krupo. Dež Je osmi dan po vlitju pospešil odtok eozina. Pretoki so bili v Radešici in verjetno tudi v Krupi najvišji 7. julija, prvi barvni val v Krupi pa se Je pojavil 12. julija ali pet dni za vrhom vodnega vala. Drugi barvni val eozina se Je v Krupi pojavil v času nizkih pretokov med 30.7 in 6.8. Z naslednjim deževjem med 7.in 23.8. je prišlo do izdatnega razred-čenja eozina, vendar Je bil še vedno določljiv v Krupi. Ob zadnjem deževnem valu med 20. in 25.10. Je koncentracija celo nekaj narastla, kar si lahko razložimo z izdatnejšim spiranjem podzemlja. Tako je tudi drugi val eozina v začetku avgusta verjetno povezan z izpiranjem ob dežju v začetku julija. Ta val Je iz Rožnega Dola potoval dobrih 20 dni ali nekaj nad 500 ur s hitrostjo 16 m/h ali 0,44 cm/s. Podobne drugotne valove sledil smo ugotavljali tudi pri drugih poskusih (HABIČ, 1989: HABIČ et al. 1990), zato Je takšna razlaga tudi za Krupo precej verjetna. Sledovi eozina v Sušici V Sušici so zajemali vzorce redno trikrat dnevno od 27.6. do 28.7.1990. Samo v zadnjih dveh vzorcih z dne 27.7. ob 20.uri in 28.7. ob 20'" Je bila koncentracija eozina na meji določljivosti. Nato Je Sušica presahnila. Ob naslednjem vodnem valu so bile koncentracije eozina nekaj višje. Tako v prvih dveh vzorcih 8.avgusta ob 8'" in ob 20" 0.4 ppb in še naslednji dan 0.3 ppb, na kar Je Sušica ponovno presahnila. V prvem vzorcu od 13.9. ni bilo sledi, pač pa se pojavijo sledi eozina na meji določljivosti ali malo nad njo 16.in 17. ter 28. septembra in ponovno 8.in 9.oktobra. Nadaljnje vzorce smo oddali v bakteriološko analizo, zato nimamo podatkov o morebitnem kasnejšem valu eozina v Sušici. Glede na vodni režim Sušice in razpoložljive podatke velja ugotovitev, da se del visokih voda Iz Rožnega Dola preliva razen v Krupo tudi v Sušico, ob nizkih pa odtekajo vode iz Rožnega Dola le v Krupo. Odtok proti Sušlcl je očitno pogojen z višino vodne gladine ob prelivnem robu pri Kotlu, ki odloča o blfur-kaciji na območju Rožnega Dola med Krko in Kolpo. Ob višjih vodostajih se vode raztekajo na obe strani, ko pa gladina vode v podzemlju upade pod preliv-ni jez, odtekajo vode le še proti Krupi. SLEDENJE NA GORJANCIH IN V MALINSKI DRAGI LETA 1991 Barvanje ponikalnice v Ponikvah na Gorjancih Osrednji, najvišje dvignjeni del zahodnih Gorjancev sega v višine med 700 in 800 m. S planotastega kraškega površja se dvigajo posamezni vrhovi kot Lipovec (818) in Kula (887) v višine nad 800m. V vegasto površje med vzpetinami so poglobljene večje vrtače in podolgovate uvale. Največji uvali sta Popova rustinja in Rakitovec. Poglobljeni sta ob izrazitih prečno dinarskih oziroma balatonskih prelomnih conah. V podlagi so dobro zakraseli zgornje jurski apnenci, ki se na severnem obrobju Popove rustinje stikajo z zgornjekrednlmi slabše prepustnimi skladi. V njih se pojavljajo vode, ki po kratkem površinskem toku poniknejo v zakraselo podlago. Največji med njimi je potok Reka, ki izginja v slepi dolini Ponikve. Manjša občasna potočka sta še na Pesjaku zahodno od Ponikev in v Rakitniku ter pri Gaju (slika 8). Ponikalnica Reka se Izgublja v več požiralnikih v višini okrog 690 m. Njeno povodje meri 0.87 km^, dolgo je 1,8 in široko največ 1 km. Razvodna slemena segajo v višine med 800 in 900m. Široka dolina se nad požiralniki nadaljuje z nizom vrtač, ki so poglobljene v dno viseče suhe doline. Ta je usmerjena proti severozahodu in je odrezana s strmo severno rebrijo v povlrju Klampferja. Površinske vode iz manjprepustnih zgornjekrednlh plasti z vložki roženca in laporja Izginjajo v bolj zakrasele Jurske apnence v podlagi. Jurske kamnine grade pretežni del vzhodnega zaledja Krupe, v smeri proti Težki vodi na severu in proti Metliškemu Obrhu so na površju obdani z manjprepustnim trlasnim dolomitom. Po razpoložljivih geoloških podatkih smo pričakovali, da je vsaj del voda Reke usmerjen v okrog 13 km oddaljeno Krupo. Glede na razdaljo, majhen pretok ponikalnice (0.1-10 l/s) in precejšnjo izdatnost Krupe (500 - 15.000 l/s) smo se odločili, da obarvamo Reko z najmanj 15 kg uranina. Odmaknjena lega in težaven dostop nista omogočala dodatnega zalivanja, počakati smo morali na bolj namočeno jesensko obdobje. Zasuti aluvialni požiralniki v ponorni kotanji pa imajo omejeno požiralnost in višje vode v njej zastajajo. Z odkopavanjem smo nekoliko razširili ustje največje ponlkve in vanj napeljaji potok, ki se je sicer izgubljal v peščeno Ilovnati naplavini. Ob začetku barvanja, dne 15.10.1991, je ponikalo v strugi okrog 0,3 l/s. Potok Je že po eni url reagiral na padavine in pretok je narastel na 1 l/s. Pri tem pretoku Je voda začela zastajati v spodnjem požiralniku. Ob 14 uri smo vanj vlili 15 kg raztopljenega uranina. Vlivanje je trajalo okrog 15 minut, ker je bil požiralnik na robu zmogljivosti, smo počasi dodajajali barvilo. Potok pa Je med vllvanjen naraščal, zato smo ga višje v strugi zajezili, da je barvilo odteklo v podzemlje. Ko smo jez na potoku predrli je voda zalila ponorno kotanjo in pospešila odtok uranina. Pri tem barvanju so sodelovali mag. J. Kogovšek, mag. N. Zupan, mag. A. Mihevc in J. Hajna in F. Drole. Barvanje v Malinski dragi V osrednjem višjem zaledju Krupe med ponikalnico v Rožnem Dolu in Poni-kvami na Gorjancih ni primernega požiralnika za izvedbo sledilnega poskusa. Na visokem hrbtu med Krko in Krupo smo v ta namen pregledali tudi speleološ-ke objekte na Radohi, okrog Peščenka (846) in Škrbca (774), pa tudi med Plešem (626), Brezovo rebrljo(461) in Lužo pri Jugorju. Nikjer nismo našli primernega mesta za vlitje sledila. Po morfostrukturnih in geoloških značilnostih smo sklepali, da se pretežni del tega visokega hrbta odceja v Krko. Morda se del kraških voda s tega območja pojavlja tudi v Topliški Sušici, v Izvirih ob Petelin-cu in v Težki vodi, vendar sledenja v tako obsežnem in še ne dovolj poznanem kraškem vodnosnlku z razpoložljivimi sredstvi nismo mogli izpeljati. Ker tudi v ožjem zaledju Krupe v okolici Semiča in nad njim nismo našli primerne lokacije za vlitje sledila, smo se odločili za poskusno sledenje z zalivanjem v območju geomorfološko in geološko izrazite in razmeroma lahko dostopne Malinske drage. V njenem vzhodnem delu smo za poskus izbrali večjo lijakasto vrtačo. V njeno dno smo izvrtali več ročnih vrtin. Ugotovili smo, da je gruščnato dno v podlagi prekrito z 1 do 3,5 m debelo plastjo temne humozne ilovice. Očitno je iz dna vrtače v podzemlje že sprana vsa starejša rdeča kraška ilovica, ki je v sosednjih skledastih vrtačah in po lepo obdelani Malinski rebri še na debelo odložena. Vrtača je izoblikovana v izraziti prelomni coni v zgornje jurskih skladovltih apnencih. Ob prelomu je v strmo reber poglobljena celotna, 1500 m dolga, 5oo m široka in dobrih 50m globoka Malinska draga (slika 9). V vrtine v dnu vrtače smo najprej poskusno vlili pripeljano vodo. Plitvejše so se hitro napolnile in niso kazale pomebnejše požiralnosti. Najgloblja med njimi pa je že spočetka požirala curek vode, ki je pritekal po gasilski cevi iz okrog 20 m više stoječe avtomobilske cisterne (slika 9). Ker se Je z zalivanjem njena požiralnost postopno povečevala, smo nato vanjo vlili 15 kg v sodu raztopljenega rodamina. Vlivanje je trajalo okrog 15 minut in je bilo končano 23.10.1991 ob 14 uri. Za barvilom smo zlili v vrtino še 20.000 1 vode, pripeljane iz Metlike. Pri tem sledenju so sodelovali mag.S.Šebela, mag.A.Mihevc in J. Hajna. Opazovanje in vzorčevanje izvirov Pred vlitjem uranina na Ponikvah smo organizirali zajemanje vzorcev v izvirih Težke vode (Kožar Marija, G.Težka Voda), Krupe (Mihelčič Antonija, Moverna vas) in Metliškega Obrha ( delavci Komunalnega podjetja Metlika). Slepe vzorce smo vzeli že 24.9.1991 in nato 15.10.1991, ko smo začeli z rednim dvakrat dnevnim zajemanjem vzorcev. Vzorčevanje je trajalo do sredine decembra in vmes ni bilo večjih problemov z opazovalci. Bili so vestni in tudi že izkušeni. Večje probleme smo imeli z opazovanjem vodostajev. Provizorične late so bile pripravne za nizke vode. Ker pa Je po vlitju nastopilo izdatno deževje, nismo mogli med sledenjem razen ob Metliškem Obrhu spremljati vodnih količin. slika 8 Z LU > Z O o. s // 2/// ^ 'z/ H g -H \ «y / \ \\ y Vode so narasle že naslednji dan po vlitju uranina, nato pa so do 19.10. enakomerno upadale. Že naslednji dan, to Je 20. 10. so močni nalivi povečali pretoke in precej skalili vode. V naslednjih 15 dneh ni bilo izdatnejšega dežja, zato so vode počasi upadale. S 5. novembrom se Je pojavil nov vodni val, ki so mu v presledkih sledili še manjši sunki ob daljšem nestalnem vremenu. Izdatno deževje okrog 20.11. Je spet napolnilo kraško podzemlje. Sledil Je visok vodni val, ki je trajal do konca novembra in Je nato v decembru počasi upadal (slika 10). Analize vzorcev na fluorescentna sledila Vsi zajeti vzorci so bili analizirani v laboratoriju Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU z luminiscenčnim spektrometrom Perkin-Elmer LS 30 v času od oktobra 1991 do Januarja 1992 pod vodstvom mag. Janje Kogovšek, dipl. ing. kem. Meja detekcije uranina znaša 0.005 mg/m^, rodamlna pa 0.01 mg/m^ TABELA 10: Število analiziranih vzorcev Vzorčno mesto vzor .uranina vzor.rodamina skupaj 1. Težka voda 175 93 268 2. Krupa 91 169 260 3. Meti. Obrh IDI 101 202 Skupaj 367 363 730 Rezultati sledenja Ponikev z uraninom Uranin iz Ponikev na Gorjancih se Je pojavil najprej v Metliškem Obrhu in Krupi po 90 urah, v Težki vodi po 100 urah. V podobnem časovnem razporedu so se pojavili tudi viški barvnih valov. V Obrhu po 137, v Težki vodi po 142 in v Krupi po 148 urah. Glede na oddaljenost Izvirov od ponikev so navidezne hitrosti najmanjše v smeri proti Težki vodi ( 1,23 cm/s) in največje proti Krupi in Obrhu (2,4 cm/s in 2,lcm/s). Pomembnejše so razlike v koncentracijah, saj Je v Težko vodo odtekel pretežni del uranina, barvni val pa je trajal vse do kraja opazovanja ob koncu decembra. Največja koncentracija uranina, in sicer 10,20 mg/m^. Je bila zabelež-na 21.10. 1991. ob 12 uri (Slika 10). V Krupi je znašala najvišja koncentracija komaj 0.025 mg/m^ uranina v valu, ki je trajal le 10 dni, nato pa se Je barva razredčila pod mejo določljivosti. V Krupi je bila torej koncentracija uranina več kot 400 krat manjša kot v Težki vodi. V primeru premajhne količine uporabljenega sledila bi v Krupi tega ne zasledili in interpretacija povezav bi bila bistveno drugačna. Slika 8. Položaj Ponikev na Gorjancih 1) ponikalnica z izvirom in ponorom, 2) orografsko razvodje, 3) rob kraške planote, 4) suha dolina, 5) uvala, 6) porečje Reke, 7) kraj vlitja uranina. Fig. 8. Situation of Ponikve on Gorjanci 1) sinking stream with spring and ponor 2) orographic watershed 3) border of karst plateau 4) dry valley 5) ouvala 6) Reka water basin 7) the point of uranlne injection 0 10 20 m 1_I_1 Slika 9. Položaj (A) in presk (B) vrtače v Malinski dragi A - 1) uvala, 2) rob kraške planote, 3) naselje, 4) cesta, 5) kraj vlitja rodami-na. B - 1) ilovica v vrtači 2) grušč, 3) razpoklinska cona 4) ročne vrtine 5) kraj vlitja rodamlna Fig. 9. Situation (A) and doline cross section (B) in Malinska draga A - 1) čuvala 2) border of karst plateau 3) settlement 4) road 5) the point of rhodamine injection B - 1) loam in the doline 2) rubble 3) fissure zone 4) manual bore-hole 5) the point of rhodamine injection SLEDENJE V ZALEDJU KRUPE Ponikve na Gorjancih 1,0 . 0,01 _ 0,005 0,10. 15 20 25 OKTOBER 5 10 15 20 NOVEIUIBER 5 10 15 20 DECEIMBER 1991 Slika lO.Krivulje koncentracij uranina v izvirih Težka voda. Metliški Obrh in Krupa ter hidrogram Obrha po sledenju, 15.10.1991, v Ponikvah na Gorjancih Fig. 10. Uranine concentration curve in the springs Težka voda. Metliški Obrh and Krupa and the hydrogram of Obrh after tracing, 15 October 1991 in Ponikve on Gorjanci V Metliškem Obrhu je bila koncentracija uranina sicer 27 krat nižja kot v Težki vodi, vendar je dosegla 21.10. ob 7 url 0.380 mg/m^ In po drugem deževju. 23.11.1991, nov vrh z 0.075 mg/m^. Uranin je bil v Težki vodi in v Obrhu opazen vse do konca decembra, ko smo prenehali z vzorčevanjem. Voda iz Ponikev na Gorjancih se torej razteka na tri strani, največji del Reke odteče v Težko vodo, znaten del v Metliški Obrh, najmanjši pa v Krupo. Količinsko razmerje se ob različnih vodnih razmerah lahko spreminja, saj na podzemeljsko raztekanje pomembno vpliva napolnjenost ali Izpraznjenost kraškega vodnosnika. Visoki vodni valovi, ki so sledili vlitju, so prispevali k velikemu razredčenju z vodami iz širšega zaledja. V tem pogledu je razumljiva nizka koncentracija uranina v Krupi. Toda ta izvir je med vsemi najizdatnejši, po legi najnižji in vanj se očitno stekajo vode tudi iz zelo oddaljenega območja na razvodju med Težko vodo in Metliškim Obrhom. Hitrejše odtekanje proti Krupi in Obrhu je v nasprotju z večjim količinskim odtekanjem proti Težki vodi. Na nehomogenost kraškega vodonosnika opozarja tudi višinska razlika med Izviri, saj je preliv pri Težki vodi v nadmorski višini 195m, pri Obrhu 141 in pri Krupi 135m. S tem slednjem smo dobili izredno zanimive in dragocene podatke o razte-kanju vode na razvodju med Krko in Kolpo. Odprli pa so se novi problemi o razmerah v kraškem podzemlju, ki jih bo treba še preučiti, zlasti v povezavi z morebitnim novim zajemanjem voda tega kraškega vodonosnika. Opozoriti velja tudi na pomanjkljivost, ki se je pokazala ob dobljenih rezultatih. Vzorčevati bi namreč morali dalj časa, koristno pa bi bilo zajemati vzorce tudi v raziskovalnih vrtinah pri Doljanih in Ravnacah. Rezultati sledenja v Malinski dragi z rodaminom Rodamin iz Malinske drage se je pojavil v Metliškem Obrhu že po 170 urah in barvni val z več vrhovi( po 331, 530, 674 in 763 urah) je bil daljši od dveh mesecev (slika 11). To je značilno za poskus z zalivanjem nenasičenega vodonosnika s tipičnim enostavnim odtočnim režimom. Vkljub izdatni količini uporabljenega sledila je maksimalna koncentracija dosegla v prvem vrhu 0.10, v drugem 0.12, v tretjem 0.40 (24.1 l.ob 7 uri) in v četrtem, 28.1 l.ob 7 uri, 0.21 mg/m^. Pomembno je, da se je koncentracija ob znižanju pretokov v drugi polovici decembra ponovno nekoliko dvignila in da je iztekanje rodamina še trajalo ko smo prenehali z vzorčevanjem. Vkljub izrazitemu barvnemu valu, v katerem so se vmes koncentracije znižale zaradi dežja, je verjetno sledilo v Obrhu še dolgo Iztekalo, kar pri organizaciji vzorčevanja nismo dovolj upoštevali. Ponovno se je pokazalo, da je treba pri sledenju z zalivanjem v slabo pretočnem kraškem vodnosnlku računati z daljšim zadrževanjem sledil v podzemlju. Mednarodne izkušnje opozarjajo, da je sledenje z rodaminom v tem pogledu še posebej občutljivo, ker se barvilo sprva veže na okolje, nato pa počasi Izpira (SHIAU et al. 1992). Odtekanje podzemne vode iz območja Malinske drage proti Obrhu je vsaj trikrat počasnejše kot iz Ponikev na Gorjancih. V prvem primeru znaša navidezna hitrost 0.3, v drugem 1,5 cm/s. Rodamin se je pojavil tudi v Krupi z značilnim valom po 600 urah, 18.1 l.ob 7 uri, v koncentraciji 6.00 mg/m^ in s hitrostjo 0,3 cm/s. Nižje koncentracije rodamina so bile sicer zabeležene že prej, celo pred vlitjem rodamina, zato niso zanesljive. Možno je, da izvirajo še od prej- šnjih sledenj, aH pa Je v zaledju Krupe nekaj organskih snovi, ki otežujejo spek-trometrično ugotavljanje nizkih koncentracij rodamina. Podobno velja tudi za Težko vodo, kjer se Je rodamin pojavil v približno enakih koncentracijah že pred vlitjem, kot tudi kasneje v občasnih valih s koncentracijo le malo nad mejo določljivosti. S temi pojavi povezave niso zanesljivo dokazane. Z analizo dodatnih vzorcev bo potrebno pojavljanje nizkih koncentracij rodamina še pojasniti. Po izrazitem barvnem valu, med 17.in 30.11.1991, ko je deževje znižalo začetne koncentracije za skoraj 100 krat, smo tudi Krupo prenehali vzorčevati (slika 11). TABELA 11: Primerjava navideznih hitrosti voda Ponor / Izvir datum sledilo razd. km čas h hitrost cm/s Vrčice-Krupa 10. 5.1989 fagi 6 72 2.3 *) Mirn.g-Krupa 10. 5.1989 uranin 10.5 816 0.3 *) Rož.Dol-Krupa 27. 6.1990 eozin 8 355 0.6 +) Rož.Dol-Sušica 27. 6.1990 eozin 6 720 0.2 +) Bajer-Krupa 15.10.1990 fagi 6 42 3.9 -) Reka -Krupa 15.10.1991 uranin 12.8 148 2.4 Maline-krupa 23.10.1991 rodamin 6.5 600 0.3 Maline-Obrh 23.10.1991 rodamin 9.5 170 1.5 Ponikve-Obrh 15.10.1991 uranin 10.4 137 2.1 Sušica-Obrh 15. 5.1986 6.75 480 0.39 **) Pris.p-Obrh 1985 5.6 48 3.24 **) Reka -Tež.v. 15.10.1991 uranlna 6 142 1.2 ■*) Habič et al.1990; +) Habie,1991; ") D. Novak,1989 ; "} Bricelj 1990. Sledilni poskus z rodaminom Je vkljub vsemu nedvoumno dokazal razte-kanje kraške vode iz območja Malinske drage v Krupo in Metliški Obrh. To pa povsem nanovo osvetljuje razmere v zaledju Metliškega Obrha. Doslej so raziskovalci (NOVAK,1989, NOVAK,1991) namreč predvidevali, da metliška narivna ali preloma cona predstavlja zahodno mejo kraškega zaledja Obrha. Zveza Obrha z Malinsko drago dokazuje kraško cirkulacijo pod dolomitno cono, ki se vleče od Metlike proti Suhorju. Ta ne predstavlja hidrološke bariere, ker je bodisi prepustna zaradi velike razlomljenosti, ali pa so pod njo bolj zakraseli apnenci. V tem primeru Je dolomit narinjen in leži za zakraselih apnencih, ki omogočajo tudi odtok iz Ponikev pod dolomitom tako v Obrh kot v Težko vodo. S temi razmerami Je potrebno računati pri morebitnem globinskem zajemanju voda v obravnavanem dolomitnem vodonosnlku. POSKUSNA OMEJITEV ZALEDJA KRUPE Kraškega zaledja Krupe doslej ni še nihče podrobneje omejeval. PLUT (1988, 178) Je pri omejitvi Zgornjega Pokolpja začrtal orografsko razodnico z vrha(1029) severno od Mirne gore (1048) prek Brezja (538) na Markovo glavo (758 , po karti 1: 25.000 Je tam kota 755), dalje okrog Rožnega Dola (415) na koto 843, verjetno je to Peščenk (846), prek Škrbca (774) na Vahto (615). Ta SLEDENJE V ZALEDJU KRUPE Malinska draga OKTOBER 5 10 15 20 25 30 5 10 15 20 NOVEMBER DECEMBER 1991 Slika 11. Krivulje koncentracij rodamina v izviru Krupe in v Metliškem Obrhu po sledenju, 23.10.1991, v Malinski dragi. Fig. 11. Rhodamine concentration curve in Krupa spring and in Metliški Obrh after tracing, 23 October 1991 in Malinska draga orografska meja ne razmejuje zaledja Krupe na zahodni strani z vodami Kočevskega Roga in Poljanske gore kot tudi ne na vzhodni strani s porečjem Metliške Sušice in Obrha. Vsekakor je po PLUTU zaledje Krupe sodeč po pretokih, zelo široko in obsega severni del Bele krajine In sicer del nizkega blokrajnskega kraškega ravnika kot tudi del Gorjancev nad Semičem. V vsakem primeru je po Plutovem mnenju voda Krupe oziroma njenega zaledja dolgoročno osnovni vir pitne vode za celotno Belo krajino. Le zajeti bi jo morali zunaj onesnaženega območja. V ta namen pa so potrebne še dodatne hidrogeološke raziskave. S sledenjem Ponikev na Mirni gori in Vrčlc nad Semičem (HABIČ et al. 1990) smo ugotovili, da se zaledje Krupe dejansko širi prek izrazite žužemberške prelomne cone v območje Kočevskega Roga. Od tam se sicer del visokih voda odteka v Dobličlco in v Radešico, del baznega toka iz obsežnega sklenjenega kraškega vodonosnika pa napaja Krupo kot najnižje ležeči izvir (slika 1). Ker se uranin iz požiralnika Topličice v zaledju Jelševnlka ni pojavil v Krupi, prav-tako pa tudi ne eozin in Otovca (HABIČ, 1991) domnevamo, da se vode iz območja Mirne gore in iz še neopredeljenega zahodnega sosestva odteka v Krupo nekje severno od Gornje Pake. Siedi rodamlna ob barvanju Mikiarjevega zden-ca v zaledju Dobličice ne kaže sprejeti že za dokazano povezavo, ne gre pa Je povsem prezreti. Skupaj s predčasnim pojavom rodamina v Krupi in Težki vodi ob barvanju Malinske drage predstavlja uganko, ki Jo bo mogoče pojasniti le s ponovljenimi poskusi. Glede na dokazano bifurkacljsko območje v okolici Rožnega Dola lahko tudi v območju Radohe in zahodnih Gorjancev pričakujemo široko kraško razte-kanje. Brez dodatnega sledenja v tem območju ne moremo opredeliti razvodnlh razmerij med Krupo in pritoki Krke. Razmeroma visoko in nenaseljeno gozdnato razvodno območje ni posebej ogroženo, varovati pa ga Je potrebno v celoti in preprečiti vsakršno odlaganje odpadkov. Z njega se steka v Krupo znaten del voda, ki bi Jih morda lahko zajeli nekje v bližini Malinske drage. Med Krupo in Težko vodo bi bilo potrebno glede na bolj izpostavljeno prometno in naseljeno območje razvodje še natančneje opredeliti, v vsakem primeru pa Je potrebno varovati ves predel, ki hrani oba pomebna vodna vira tako na belokrajnski kot na novomeški strani. Podrobnejše ugotavljanje razvodja med Krupo in Metliškim Obrhom v Gorjancih ne bi bilo posebej smiselno, ker Je očitno, da se kraške vode iz širokega območja razlivajo v obe smeri. Posebej pa bi veljalo preučiti podzemne vodne razmere ob morebitnem izdatnejšem črpanju voda iz skupnega zaledja. Z opravljenimi sledilnimi poskusi smo se precej približali spoznanju o razsežnosti in prostorski razporejenosti zaledja Krupe, hkrati pa smo spoznali tudi pomembne značilnosti kraških zaledjih sosednjih izvirov Težke vode in Metliškega Obrha. Za temeljltejše razumenja razmer v skupnem kraškem vodo-nosniku pa so potrebne nadaljnje meritve, analize in raziskave. SKLEP Raziskave v letu 1990 in 1991 so vkljub oviram prispevale pomembne nove izsledke o pretakanju vode v zakraselih karbonatnih vodonosnlkih v zaledju Krupe, Topliške Sušice, Metliškega Obrha in Težke vode na Gorjancih v jugovzhodni Sloveniji. Po geološki zgradbi pripada ves predel Zunanjim Dlnarldom in v nJem se prepletajo narivne enote in prelomi vzdolžne dinarske in prečne balatonske smeri. Prevladujejo jurski in kredni apnenci z manjšimi vložki dolomitov in rožencev. Zgornje triasni dolomiti so omejeni na ožje območje med Črmošnjicami in Rožnim Dolom ter v zaledju Težke vode in Metliškega Obrha. Zaradi tektonske zdrobljenosti so lokalno manj prepustni, v njih se pojavljajo izviri in kratki potoki, ki ob stiku z apnenci ponikajo. V vzhodnem delu obravnavanega območja prevladuje na površju zgornje kredni fliš s površinskim odtokom. Potoki s tega fliša, še posebno v nekdanjem porečju Metliške Sušlce, ponikajo v zakraselo podlago in napajajo znaten del celotnega kraškega vodo-nosnika. Mladi tektonski premiki ob vzdožnih dinarskih (NW-SE) in prečnih bala-tonskih prelomih (NE-SW) so izravnano in zakraselo površje razkosali in stop-njasto dvignili v osrednjih hrbet Gorjancev z višinami med 800 in 1000 m. Z Gorjancev se površje stopnjasto znižuje na sever h Krki v Novomeški kotlini In na jug h Kolpi v Belokrajnski kotlini. V nižinah prevladuje bolj uravnan kraški vrtačastl ravnik, v višjih predelih pa so hrbti razčlenjeni v kopaste vrhove in manjše vrtačaste ravnote. V bolj prelomljenih in zato prepustnejših conah so kraško poglobljene uvale, ki skupaj z nizi vrtač in jam nakazujejo strukturne značilnosti kraškega vodonosnika. S primerjavo fizikalno kemijskih lastnosti ponikalnic in izvirov smo spoznali nekatere sorodnosti kraških voda. Razlike so večje med površinskimi vodami; temperature, trdote in druge lastnosti večjih kraških Izvirov pa so bolj Izenačene. Nakazujejo globok kraški vodonosnik, v katerem se zunanji vplivi še posebno ob nizkih vodostajih precej izravnajo. V takšnih razmerah Ima vsak večji kraški izvir specifično sestavo, iz katere pa ne moremo spoznati prepletenega pretakanja v vodonosniku, kakršnegas dokazujejo sledilni poskusi. S sledenjem Je dokazan odtok dolomitnih voda z območja Rožnega Dola v Krupo In prelivanje ob višjih vodostajih v T.Sušico. Pomembna je ugotovitev o kraškem raztekanju voda iz območja Ponikev na Gorjancih tako v izvire Težke vode, v Metliški Obrh in v Krupo. Z zalivanjem vrtače v Malinski dragi je ugotovljeno blfurkacijsko kraško območje med Krupo in Metliškim Obrhom. Pri opredeljevanju zaledja teh Izvirov Je treba računati s široko razvodno cono, ki napaja vse tri izvire hkrati. Dolomit med Črmošnjicami in Rožnim Dolom ter med Metliko in Suhorjem predstavlja le delno, predvsem visečo bariero in pod njim se vode normalno kraško pretakajo iz Ponikev v Obrh in Težko vodo in iz Mallnske drage v Obrh in Krupo ter iz Ponikev na Mirni gori v Krupo. Krupa Je najnižji izliv iz globokega in vodnatega vodnosnlka, zato je njen vodni režim značilen za globinsko bazno Iztekanje iz obsežnega kraškega vodonosnika. S podrobno analizo sledenja in z opravljenimi morfostrukturniml raziskavami Je nakazana najprimernejša lokacija za zajemanje kraške podtalnice izven onesnaženega območja Krupe v širši okolici Mallnske drage. Koristno pa bi bilo preveriti tudi hldrogeološke razmere v Kotu ob žužemberški prelomni coni, kjer naj bi z vrtinami dosegli vode, ki se stekajo v Krupo iz Mirne gore in Kočevskega Roga. VIRI IN LITERATURA BricelJ, M., 1991: Poročilo o opravljenem sledilnem poskusu v zaledju Dobllčice s salmonelnim fagom P22H5. Inštitut za biologijo univerze v Ljubljani. Bukovac, J., Poljak, M., Šušnjar, M. & M.Čakalo, 1984: Tolmač za list Črnomelj. OGK. Beograd. Čar, J., 1982: Geološka zgradba požiralnega obrobja Planinskega polja. Acta carsologica, 10, 75-105, Ljubljana. Gams, I., 1961: H geomorfologiji Bele krajine. Geografski zbornik 4, 191-240, Ljubljana. Habič, P., 1984: Strukturne oblike v kraškem reliefu Dolenjske in Bele krajine. Dolenjska in Bela krajina.GDS: 57-66, Ljubljana. Hablč, P., Kogovšek, J., BricelJ, M., & M. Zupan, 1990: Izviri Dobllčice in njihovo kraško zaledje. Acta carsologica, 19, 5-100, Ljubljana. Habič, P., 1991: Raziskovanje Dobllčice in Krupe, 5. del. Rokop. 75 str., 6 pril. in 22 si.. Arhiv IZRK ZRC, Postojna. Hudoklin, A., 1992: Slap v breznu Pečenevka. Proteus, 54/8, 304-306, Ljubljana. Kataster jam Slovenije, Arhiv IZRK ZRC SAZU, Postojna. Kranjc, A., 1982: Rupa na Brodu. Dolenjski kras, 1, 49-50. Novo mesto. Kranjc, A., 1990: Dolenjski kraški svet. Dolenjska založba, 240 str.. Novo mesto. Ladišič, B., 1986: Speleološke in hidrografske raziskave prispevnega območja izvirov Težke vode. Naše jame, 28, 26-31, Ljubljana. Ladišič, B., 1987: Speleološke raziskave novomeškega Podgorja. Dolenjski kras 2, 10-16, Novo mesto. Novak, D., 1989: Hidrogeološke razmere v zaledju izvira Obrh v Metliki. Naše jame, 31, 7-14, Ljubljana. Novak, D., 1991: Novejša sledenja kraških voda v Sloveniji po letu 1965. Geologija 33, 461-478, Ljubljana. Pleničar, M. & U. Premru, 1977: Tolmač za list Novo mesto. OGK, Beograd. Plut, D., 1988: Belokrajnske vode. Dolenjski muzej. Novo mesto. Premru, U., 1982: Geološka zgradba južne Slovenije. Geologija 25/1, 95-126, Ljubljana. Shiau, B., D.A.Sabatini & J.H.Harwell. 1992: Sorption of Rhodamine WT as affected by molecular properties. Tracer Hydrology, Balkema, 57-64, Rotterdam. WATER TRACING IN THE KRUPA KARST CATCHMENT. SE SLOVENIA (Summary) The researches in 1990 and 1991 have contributed in spite of various obstacles important results on water circulation in the karstified carbonate aquifers In the catchment area of Krupa, Topliška Sušica, Metliški Obrh and Težka voda sources on Gorjanci Mt. in SE Slovenia. Referring to geological setting the whole area belongs to Outer Dinarides where the overthrust units and faults of longitudinal Dinaric and transverse Balaton directions are alternating. Jurassic and Cretaceous limestones with some inllers of dolomite and chert prevail. Upper Triassic dolomites are limited to narrow area between Črmošnjlce and Rožni Dol, to the background of Težka voda and Metliški Obrh. Due to tectonically crushed rocks they are locally less permeable, sources and short brooks appear in them and sink again on the contact with the limestones. In the eastern part of the treated area on the surface the Upper Cretaceous flysch with superficial outflow prevails. The brooks outflowing from this flysch, in the area of former river basin of Metliška Sušica in particular, sink in the karstifled base and feed substantial part of the entire karst aquifer. Young tectonic displacements along the longitudinal Dinarlc (NW-SE) and transverse Balaton faults (NE-SW) dismembered the levelled and karstifled surface and uplifted it in upward steps into the central ridge of Gorjanci with the altitudes between 800 to 1000 m. From Gorjanci the surface lowers In steps northwards towards Krka in the basin of Novo mesto and southwards towards Kolpa in the basin of Bela krajina. In the lowland more levelled karst plain with dollnes prevails while in higher regions the ridges are dissected into the cone-shaped hills and smaller ondulated karst plains dotted by dollnes. In more faulted and hence more permeable zones the karstic deepened ouvalas are found, evidencing together with the series of dolines and caves structural properties of the karst aquifer. Comparing physico-chemical properties of the sinking streams and sources we recognized some affinity between the karst waters. Differences are bigger among the superficial waters while the temperatures, hardnesses and other properties among bigger karst springs are more balanced. They evidence a deep karst aquifer where the external influences are rather equalized, during low water table in particular. In such conditions each bigger karst spring has a specific composition which does not evidence the complicated water circulation in the aquifer and was namely demonstrated by the tracing tests. By water tracing the outflow of the dolomitlc waters from the area of Rožni Dol into Krupa and overflow during high waters into T. Sušica was proved. However the statement on karst water bifurcation from the area of Ponikve on Gorjanci in the springs of Težka voda and in Metliški Obrh and in Krupa is important. By watering the doline in Malinska draga the bifurcation karst area beween Krupa and Metliški Obrh was stated. Defining the hinterland of these springs one has to reckon with a large waterpartlng zone feeding all three sources at a time. The dolomite between Črmošnjice and Rožni Dol and between Metlika and Suhorje presents a partial, mostly hanging barrier and below it the waters flow in a usual karstic way from Ponikve into Obrh and Težka voda and from Malinska draga into Obrh and Krupa and from Ponikve on Mirna gora into Krupa. Krupa is the lowest outflow from the deep and rich aquifer storage and this is why its water regime is characteristic for deep basic outflow from the vast karst aquifer. By detailed analysis of tracing and by performed morphostructural researches the most suitable location for karst groundwater pumping out of the polluted area of Krupa in the wider vicinity of Malinska draga is foreseen. However it would be useful to check the hydrogeologlcal conditions in Kot along the Žužemberk fault zone where the water, flowing together into Krupa from Mirna gora and Kočevski Rog, should be reached by the bore-holes.