SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Iclmjft 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se nat4sne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 7. V Mariboru 5. aprila 1877. Letnik V.
Šolske knjige v deržavnem zboru.
^	(Konec.)
Dittes je govoril na dalje tako-le: Ali bode v bodoče to boljše, ko dobimo sicer več brane, pa v obliki, od deržave kole-kovani. Uradno ortografijo že imamo, a zdaj dobimo še po poročilu sckcijskega svetovalca Hermana tudi uradno psihologijo, uradno literaturoslovje, uradno pedagogiko, uradno metodiko, uradno fiziko, na kratko samo uraduo znanost, kajti namerava se izdati ne samo za učiteljišča, ampak tudi za meščanske šole natanko določene knjige.
Kako naj na ta način, gospoda moja, v šolo veselo življenje pride, mi ni razumljivo. In kaj je potem s članom XVII. ustave, ki se glasi: „Znanost in nje nauk je slobodua?“ Že to se je zelo pretresovalo v pedagogičnib krogih, ali se sme že tako daleč iti, da se izdajo na tanko določeni učni naČerti. Temu se sicer že sme priterditi, a nikakor ne temu, da bi 'se tudi vsa učna tvarina in extenso v posebnih deržavnih knjigah predložila. Vspehi takega ravnanja so, da šola ni deržavni zavod ali ljudska učilnica, ampak le vladna šola, (Klici: prav dobro!) zavod ravno vladajoče birokracije. Naše ministerstvo ni zbor učenjakov, ni fakulteta, tudi ne kolegij šolnikov, ampak le uradnikov; torej ni za take zadeve kompetentno, ako so ravno neče na svoje formalno kompetenco sklicovati, in reči: Ker sem ministerstvo, smem storiti, kar hočem. Pa n o tr a n j e kompetence ministerstvo nema, da izdaja take knjige, in kaj tacega se na vsem svetu ne godi, kakor na Avstrijskem, kjer sc mora vedno o posebnostih govoriti. “
Preveč bi se ta Članek razširil, ako bi hoteli še dalje od besede do besede govorniku slediti; zato si dovoljujemo, samo še najpoglavitnejše točke iz govora dr. Dittesa in naslednjih govornikov navesti. Dittes je navedel, da je to krivično, da se
ministerstvo pri izdaji svojih knjig ne ozira na deržavno postavo, po kateri bi moral o vsaki knjigi deželni šolski svet svoje mnenje izreči. Kujigoteržci seveda ne morejo potem s c. kr. zalogo konkurirati, kajti njih stane veliko truda, težav in denarnih žertev, da zadobč odobrenje. Poleg tega morajo pa deželni in okrajni šolski sveti, deželni in okrajni šolski nadzorniki za c. kr. knjige propogando delati. Reče se, da brez c. kr. zaloge bi se šolske knjige za politično spletkarijo rabile. To je popolnoma neutemeljeno, pravi Dittes. Ako bi imele knjige ta namen, morali bi tudi učitelji se s politiko pečati. Vem pa za gotovo, da se učiteljstvo različnih narodov s politiko ne peča. Tudi se politika s pedagogiko kar ne vjema. Dokaz temu je, da se nemški Pestalozzi in Čeh Komensky od vsega avstrijskega učiteljstva enako spoštujeta. Pa vsaj je mnogo nadzornikov in uradnikov, ki učiteljstvo uadzorujejo, in vsaj se nobena knjiga, ki od mini-sterstva ni odobrena, v šolo vpeljati ne more. Torej tudi iz tega vzroka ne morem govoriti, da bi se c. kr. šolska zaloga še dalje obderžala, ali celo razširjevala.	*
Poslanec Umlauft citira iz poročila učnega odbora več stavkov, ki dokazujejo, kako je bilo škodljivo, dokler je c. kr. šolska zaloga knjig še za srednje šole knjige založevala, in kako je zdaj živahnejši razvitek pri srednih šolah. Reklo se je, da za nenemške narode, pravi Umlauft, jo treba vladi knjige izdajati. Na drugi strani se pa pravi, da založevauje teh neuemških knjig daje deficit, kar si mi še bolj čudno zdi. Vsaj to ui mogoče, vsaj se je leta 1873 razpečalo 680.801 čeških, 176.0U0 poljskih, 115.000 hervatskih, 121.000 italijanskih in 108.000 slovenskih knjig. Vsak privatni knjigoteržec bi moral s tem najboljšo kupčijo delati. Umlauft graja daljo počasno delovanje pri izdelovanji knjig v c. kr. šolski zalogi, pripoveduje, kako so se zlasti poljsko čitanke počasno izdelovale. (To velja tudi o slovenskih. Ur.) On predlaga radi tega, da naj se delajo priprave za to, da bi se c. kr. zaloga šolskih knjig popolnem opustila.
Poslanec dr. Hoffer, ki je sam ud učnega odbora, razlaga, da je tudi on za to, da se c. kr. zaloga s časoma popolnem opusti, kajti drugi narodi si bodo že lehko sami svoje knjige spisovali, če ne drugače s prestavljcnjem, kar je že pervi govornik (dr. Vošnjak) na desni strani omenjal. Ou meni, da če se dajo postave na vse avstrijske jezike prestaviti, bode to gotovo tudi pri šolskih knjigah mogoče. Dr. lloffer pripoveduje o izverstnih knjigah za učiteljsko izobraženje, ki so bile skoro v vse evropske jezike prestavljene, o katerih sc je vse učiteljstvo pohvalno izreklo, a vendar niso bile od ministerstva odobrene. Pravi dalje, da c. kr. zaloga je po svojem notranjem bitstvu vendar le nekakov monopol; kajti ako vlada knjige izda, zato najboljše moči porabi, bode ona gotovo po svojih podložnih na to gledala, da se njene knjige v šolo vpeljejo in razpečajo. Ker
je vlada gledč svojih šolskih knjig stranka v svoji lastni zadevi, zato je težko knjigarjem s c. kr. zalogo konkurirati.
Ako spiše torej učitelj knjigo, in jo ponudi knjigarju, zmi-kuje ta z ramenoma rekoč: Mislite-li, da bode Vaša knjiga odobrena? Deželni šolski svet utegne morda še knjigo priporočiti, a ministerstvo je navadno zelo nasprotnih misli.
V poročilu učnega odbora se oporeka tudi način, kako se knjige v c. kr. zalogi izdeljujejo. Rokopise so pregledujejo in pregledujejo, a naposled se veudar nič dobrega ne dobi. Nobeden pisatelj še ni izverstne knjige spisal,- ako je po sto strokovnjakov za svet vprašal. Korenjak v peresu se pa vsede, študira in spiše sam knjigo in to dobro knjigo. Več razlogov proti c. kr. zalogi je še navedel ta govornik in živo priporočal predlog učnega odbora, da se ona več ne razširi čez sedanji svoj ob-sežek. Naposled je govoril še poročevalec Beer, ki je zlasti to povdarjal, da je c. kr. zaloga zlasti za n e mš k o - s 1 o v a n s k e šole (! Ured.) potrebna. Naposled je bila resolucija učnega odbora sprejeta.
V ravno isti seji (23, febr.) je bil ua versti, nasvet dr. Haase-a, da se čitanke (on je predlagal samo poljske čitanke) c. kr. zaloge pregledajo in popravijo z ozirom na enakopravnost ver in narodov, ter z ozirom na sedanjo pedagogično znanost tako, da bodo gojile zlasti avstrijsko domoljubje. Zoper ta predlog se je bil oglasil poljski poslanec Če ikavski, ki je v daljšem govoru dokazoval, da je ta predlog obernjen zlasti zoper Poljake in njih šole. Dokazoval je poslancu Haase-u, da je on poljske čitanke krivično kritikoval in jim pomote očital samo iz nevednosti poljskega jezika. Dalje pripoveduje, da poljske čitanke je vlada sama v c. kr. zalogi izdajala in njih pervotne rokopise samovoljno popravljala in po nepotrebnem premeujevala. Ko se je potem popraševalo, kdo je te premenibe delal, izvedelo se je, da so to najuižji uradniki, da celo stavci v tiskarni storili — namreč ua Dunaji. Kar je zgodovinskih spisov v poljskih čitankah, te niso spisani v zoper-avstrijskem duhu; pa s tem ne hi se pospeševalo avstrijsko domoljubje pri Poljakih, ako bi oni spomin na svojo zgodovinsko preteklost v sebi zadušiti morali.
Zoper dr. Čerkavskega in za svoj predlog je govoril dr. Haase, ki pa ni nič pozitivnega navedel. Rusinski poslanec Naumovič se pritožuje zoper Poljake, da ne dajo rusinskemu jeziku enakopravnosti. Umlauft pa predlaga, naj so knjige iz c. kr. zaloge, ki niso spisane v duhu verske in narodne enakopravnosti, kar odstranijo. Poročevalec B e e r je zagovarjal predlog učnega odbora, a naposled je bil Umi a uf to v predlog sprejet. —
Vse to pogovarjanje v deržavnem zboru o šolskih knjigah Jo bilo zelo zanimivo in za slavno vlado zelo podučljivo. Želeti bi
le bilo to, da bi se ona na mnenja deržavnih poslancev tudi ozirala. Nasproti našemu Čitateljstvu le to obžalujemo, da nismo teh interesantnih govorov v celem obsegu priobčiti mogli, kajti za to nam čas in prostor našega lista dovolil ni.
(„Slov. U£itdju, Štev. 7) je bila, prej ko se je c. k. pošti izročila, vsled članka:
„Izpred porotne sodnije",
na povelje c. k. okrajnega glavarja v Mariboru „konfiscirana“. —
O
rt
03
•»H
O
GG
•»H
d
o
M
O
d
cč
u
■rH
O
02
•rH
«1-1
d
o
M
O
rt
rt
<4-h
rt
O
M
O poduku gluhonemih otrok v narodnej šoli.
(Po Hillu, Nedeljko.)
(Kpnoc.)
Tudi pri drugi in tretji točki ni posebne skerbi in truda učitelju potrebno. pisanju in risanju gluhonemi z največjim vspehom napredujejo1), kajti pri njih je vid (kar je tudi povse naravno) boljši, ko pri drugih, ki slišijo.
Nazorni poduk v računanju je sedaj užo skoro povsod uveden, vsaj moral bi biti. Pri nazornem poduku pa gluhonemi učenci lahko sodelujo skoro bas tako, kakor drugi zdravi, ki v računanju večinoma ničesar več no vejo kakor prejšnji, gotovo od konca no. S pomočjo ruskega računskega stroja in drugih nazornih sredstev (paličic, knjižic itd.) je moči (kakor znano) učencem števila najlaglje predočiti. To pa je mogoče tudi p1'1 gluhonemih doseči; akoravno ne morejo števil z besedami izreči, vendar jim je mogoče s povzdignotimi persti, čertami na deski ali tablici učitelju pokazati, da dotična števila od 1—10 (tudi dalje) razumejo. Baš tako se počasi naučč od součenccv številke
') Vidol soin, da so mnogi, ki so stoporv tretjo ali čotorto loto bih v zavodu (v Gradcu) prav lopo pisali.	Pia.
poznavati, ter dotična števila s persti itd. izreči, kakor tndi števila sč številkami označivati. — Tudi pri seštevanju in od-števauju, ki se s početka sploh osnivajo na nazornih sredstvih, zamorejo gluhonemi z ostalimi učenci enako napredovati. Verjetno je, da bodo, ko se preide k računiei le strojno (mehanično) posnemali tisto, kar drugi zdravi učenci delajo; ali dostikrat se primeri (kakor je vsakemu učitelju znano), da tudi slišajoči samo posnemajo svoje sodrugc v njih delu. Največkrat se vendar zgodi, da počasi, ter s pomočjo svojih čujočih součencev pridejo do spozuauja znakov: +, — in =; seveda ako učitelj nazornega poduka prezgodaj ne opusti.
Z množitvijo in delitvijo gluhoneme v narodnej šoli seznati ni moči, in sicer zarad prekratkega časa in drugih težav.
Ko se je gluhonemi učenec strojnega pisanja uže tako privadil, da zamore cele besede pisati, takrat treba da mu damo kazalo imen za najbližje predmete, katere mu zmiraj in hitro lahko pokažemo; potrebno je, da jih (imena) večkrat prepiše, ter pokazuje na dotične predmete, katerih imena je baš pisal.
To kazalo imen, katerega mu je učitelj v nalašč zato pripravljenem sešitku napisal, so šČasoma razširi. S početka samo tri besede, kakor: Tafel, Stift, Sclnvamm;1) s časoma, ko seje teh popolnoma navadil pisati, in dotične predmete z njimi spajati, treba da mu napišemo tri drugo imena, n. pr. imena učencev, učitelja, broj, števil do 10; za tem enostavne besede: ja, uein, da, draussen, oben, unten; zaimke: wer, 'vvas, wo, wie, \vieviel? itd., katere besede je lahko pojasniti in razložiti.
Za domače naloge in opravila potrebuje posebnega sešitka in kazala imen za predmete in osobe, ki jih doma vidi, namreč: Vater, Mutter, Hund, Haus, Kuh, Baum, Tisch itd. Tukaj mu morajo roditelji ali drugi domačini (ako razumejo toliko nemščine) vse razložiti in pojasniti.
Nikakor pa se naj učitelj ne prenagli, t. j., naj mu ne piše preveč besed v sešitek, boljše malo, pa to točno! V sešitkn naj domači ničesar no pišejo, to bodi delo učitelja, in sicer zarad točnosti v pravopisju.
Samo ob sebi se razume, da jo v teb in tem podobnih vajah učitelju potrebno posebno se pečati s gluhonemim učencem, kajti ostale enako vežbati mu ni nikakor moči.2)
') Sč slovenščino ga ne valja seznaniti, ker je v zavodu v Gradcu izključno nemščina, in pisanje slovenskili imen bi ga pozneje samo motilo. Želeti bi bilo seveda, da bi za Slovence iz vseh krajev bil zavod slovenski (ali hervatski) n. pr. v Ljubljani ali v Zagrebu, ali kodo bode zanj skerbel? Da-li se v Gorici morti v našemi izobražujejo gluhonemi, mi ni znano.
Pis.
*) Tudi ne kaže; tudi namen toga spisa ni nikakor povspeševati Švabščino v slovenskih narodnih šolah. Zato itak razni drugi ljudje in sveti (Bog jim daj toplo!) šo preveč skerbijo.	Pis,
V posebno ugodnih okoliščinah je moči v Jezl^08^ovnih vajah preiti celo do stavka, n. pr.: Die Kreide	Die	Tinte
— schwarz. Der Ring — rund. Die laube * bg.ej j^ujj
— Horn itd.
Za šolske in domače ualoge so primejo vajo, v katerih mu treba iskati subjekta ali predikata, namreč:
Die Kreide	—	—.	Die	Tinte	—	—.
Der Ofen	—	—.	Der	Tisch	—	—.
Der Ring	—	—.	Das	Ilemd	—	—.	itd.
—	—	—	schvvarz.	—	—	—	weiss.
—	—	—	roth.	—	—	—	eckig.
—	—	—	rund.	—	—	—	weiss.
—	—	—	Schnabel.	—	—	—	Feder.	itd.
Ako učinimo sčasoma pojedine djanja in stanja, kakor:
essen, trinken, schlafen, laufen, weinen itd. žele (kar je celo verjetno) pismeno označivati, tedaj je smeti učitelju rabiti samo infinitiv ali tretjo osobo ednine presenta za vse forme in čase.
S pomočjo podob, ki nam razne predmete vsikdar v istej boji, v istem djanju itd. pokažujb, moči je omenjene naloge precej razširiti; tako podobe pa tudi neizmerno polajšujo zasebne (privatne) opravila gluhonemega učenca v šoli in doma.
Izobraževati in yežbati glas gluhonemega učenca zamorc učitelj pri mnogoverstnih priložnostih v šoli, pa tudi drugje, zlasti pri tistih otrocih, ki še vendar malo slišijo. S početka se mora seveda zadovoljiti z okornimi naravnimi glasovi učenca, ki pa počasno vendar le žlahtnejšo podobo zadobe, in učenec, ko se je svojega glasu zavedel, bode istega tudi večkrat skusil ponavljati.
Učencu, ki je na toliko napredoval, naj učitelj ta ali oni glas večkrat narekuje ter mirno čaka, kako ga bode učenec posnemal.
Pri tem narekovanju pa se ni treba preveč truditi; tudi so treba varovati vsakega nenaravnega kretenja in odpiranja ust, kakor i smešnega kremženja z obrazom.
Ako učenec ni posnemal narekovanja učitelja, nego je kaki drugi glas izgovarjal, tedaj treba, da učitelj posnema učenca, ter njega glas vporabi za drugi glas, kateremu je učencev glas najprimernejši.
S pravim podukom govorjenja in s podukom jezikovim, osnovanem na prejšnjem naj se naroden učitelj ne peča. Za poduk jezika je potrebno veliko časa, truda in posebnega znanja, katerega pa je moči prilastiti si samo dolgim in pridnim vež-banjem in le pod vodstvom izobraženega učitelja gluhonemih. Tudi učenje govora gluhonemih v narodnej učilnici večidelj (kakor iz izkušnje vemo) otrokom in učiteljem na zavodu le škoduje; največkrat je tudi nemogoče odvaditi jih krivo naučenih besed in govora.
B. Posamezne opombe.
1. Otrok, ko v šolo stopi, mora imeti tablico, kamenčke in gobice ali vsaj capice, s katerimi snaži tablico (capice je tudi drugim potrebno, da ne brišejo table z rokavom in roko, kakor sem uže v nekaterih šolah videl!); kesnej prideta tudi abecednik in računica na versto.
2.	Otrok naj mej dvema slišajočima	učencema ter	v uči-
teljevej	bližini sedi, da ga je lahko zmiraj	nadzorovati.
3. Bližnjim (in popred vsem) součencem se naj zapove, da svojemu gluhonemu tovarišu v v6em prijazno pomagajo.
4.	Učitelj naj gluhonemu učencu	odredi enega	izmej
učencev za vodnika, ako istodobno morti njegovi brati ali sestre ne obiskujejo šole.
5. Boječega otroka treba prepustiti samemu sebi; počasno se bode uže privadil drugim otrokom in učitelju.
6. Učitelj naj nikdar ne pozabi, da je učenec gluh in
nem!
7.	S početka se mora učitelj (baš kakor i roditelji) od
otroka učiti, da se razumeta. Dokler se učitelj tega ne privadi, treba mn	posluževati se drugih otrok, ki	gluhonemega	laglje
in hitreje umejo ko odraščeni.
8. Kakor hitro mogoče naj učitelj za to skerbi, da ga gluhonemi učenec na gibljej uboga (sicer je to potrebno pri vseh učencih, ako se želi reda v šoli!).
9.	Tudi najslabše delo gluhonemih učencev naj učitelj sč zadovoljnostjo opazuje, ter njega marljivost priznaje, bodi si s priznanilnim obrazom itd.
10.	Roditeljem, bratom ali sestram naj pove, česar jim treba storiti v napredek šole.
11.	Učitelj naj v poduku rabi kolikor največ moči nazornih
sredstev:	podob itd., kajti nazorni poduk gluhoneme zelo zanima,
kakor i drugim učencem ueizmeruo koristi.
12. Tudi k igram součencev v prostem času treba gluhonemega pustiti, pri igrah se mej sebo laglje sprijaznijo, kar blagotvorno deluje na umno in nravno obrazovanje cele šole.
13.	Za vzbujenje in oživljenje verskega čuta gluhonemih so v narodnej učilnici žalibože skoro ničesar ali le malo da doseči, akoravno bi učitelj v pervem bibliškem poduka tadi bibliške podobe ‘) rabil.a)
') Bibliške podobe vendar drugim učencem veliko koristijo; ali videl sum jih doBle šo le samo pri onem katehetu, pri dragom mi prijatelju g. H.	Pis.
*) Štev. 5, str. 71. „Učit.“ naj so popravi: Na zavodu so rejenci 4—6 let. — NB. Baš lotos je za šolsko leto 1877/78 razpisanih več ustanov. Učitelji naj tedaj dotične roditelju, ki imajo morti gluhonemo sirotče, na to oprezne storijo I —	Pis.
Fizika v narodnej šoli.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
II.
Realije moramo v narodnej šoli učiti poleg berila; le v
4.	razredu je dovoljeno posebnih knjig poslužiti se. Baš taka se nam godi s liziko. Kako bi pa učil liziko poleg bornega, suhega berila? Saj dobimo jako malo tako snovi v „drugem berilu". Dragi mi tovariš! Mi slovenski učitelji moramo biti bučelico, ako hočemo le količkaj uspošno v šoli delovati. — Moramo prav pridno zbirati snovi iz različnih knjig, mej tem, ko nemški učitelji tega ne potrebujejo. Iz te snovi moramo napraviti celoto; in to za vsaki predmet. Ravnati pa moramo tako, da ustrežemo učnemu načertu, inačo ne zadostujemo svoji zadaČi. Ali je pa to lahko? Božo mili! Ko solnce pošilja zadnje ogrevajoee žarke na našo zemljo, smo se komaj rešili dnevnega truda. Zdaj pa, dragi tovariš, moraš k mizi sesti in nabirati si snovi za drugi dan. Taka se ti godi, da si z delom obložen od zoro do mraka in čestokrati petelin uže naznanja bližajočo se jutro, ko še sediš pri berloči lučici, kajti druzega dela ima učitelj tudi zadosta. — Pa, da ne zajdem predaleč, vernem se k svojemu predmetu.
Poduk prične. — Fizika je na versti. Vzamem „drugo berilo". — Otroci! Odprite iz „drugega berila", stran 70, 57. odstavek: „Svetloba in gorkota". — Kako je učitelju postopati pri borilnih odstavkih nij moja naloga tukaj pisati, to smo uže večkrat v „Slov. Učitelju" brali. Hočem le na kratkem omeniti, kaj bi bilo potrebno temu odstavku dodati, kaj bi bilo hasljivo razjasnjevati. Reči so ali svetilne ali nesvetilne (temne). Katera tela so svetilna, katera nesvetilna? Naštej nekatera svetilna telesa! Solnce in premičnice, žareče in goreče stvari, n. pr. zubel naših sveč in svetilnie, kresnice, trohljive rastlinske tvarine, posebno razperčle lesovine; elektrika je tudi poseben izvirek svetlobe.
Naštej nekatera nosvetilna ali temna telesa! Ali se vidijo temna telesa? Kcdaj se le morejo videti? Kako mogo biti temna telesa? Prozorna, neprozorno, prosčjna. Katera so prozorna, katera neprozorna, katera prosojna? Kako se širi svitloba? V trakovih, ki gredo od svetlega telesa na vse stvari. Kaka je njena hitrost? Svetloba po hodi v eni sekundi 42.000 milj. Koliko časa potrebuje od solnca na zemljo? Potrebuje 8 minut in 13 sekund. Kaj se zgodi, ko luČni žarki na kako nesvetilno ali temno telo zadeuejo? Telo je odbija ali pa gredo skozi. Kaj je pa senca? Prostor za nepozornim truplom, v katerega (prostor) ali ne prihaja svetloba ali če uže prihaja, vendar pa no od vseh toček svetilnega telesa, ta prostor zove so senca. Zakaj se pa za neprozornim telesom, ako je razsvetljeno, senca dela?
Zakaj vidimo v zercalu svojo podobo? Kakošna so lehko zercala? Kavna ali navadna zercala, vderta ali obokla zercala, napeta ali zbokla. Kako imenujemo oboklo zercalo? Povečevalno. Kako pa zboklo? Pomanjševalno ali razmetnik. Zakaj se zamorejo s pomočjo vboklega zercala, ki je oberneno proti solncu, gorljive reči uneti?
Ako gre svetlobni trak skozi predmet, ki ima le majhno debelost in vzporedne ploskve, spremeni so komaj za spoznanje. Skozi steklene plošče v oknu vidijo se stvari tam, kjer res so. Vse drugače je pa to, ako ploskve teles, ki puščajo svetlobo, nijso vzporedne (vštrične). Stekla sč zakrivljenimi ploskvami imenujejo se leče, ker imajo deloma imenu primerno podobo. Enako kakor zercala leče so tudi leče in take, ki svetlobne trakove zbirajo in take, ki jih razmetajo.
Leče zbiralke = prave leče = dvojno zbokla stekla = zažigalna stekla. Skozi leče zbiralke vidimo reči veče in bolj oddaljene in sicer tem veče in tem oddaljnejše, čim bliže je leča očesu. Naj važnejša uporaba leč zbiralk so pa naočniki za stare ljudi (daljnovidne). Nasprotljaj daljnovidnosti nahajamo pri mladih ljudeh, ki so se navadili le male in bližnje reči gledati. Oni potrebujejo pa leče razmetne. Oslepiti more oko s tem, da oslabi očesna čutnica, in ta neozdravljiva bolezen zove sc černa slepota. Muogokrat jo uzrok oČesnej slepoti mrena, t. j., kedar postane leča v očesu kalua in neprozorna. V tem poslednjem slučaji je mogoče oko ozdraviti s tem, da vajena iu varna roka sč špičastiin in ojstrim orodjem prebode očesne kože, in da kalno lečo ali skoz zenico (zerklo) izvleče, ali pa na stran potisne, tako, da zdaj more svetloba priti v oko. Leča zbiralka, sama za-se vzeta, je povečevalno steklo (lupa, kakor jo rabijo urarji, bukvovezci itd. za ogledovanje majhnih bližnjih predmetov jo drobnogled (mikroskop). Pa no le za bližino se je s temi stekli poostril vid človeški, ampak tudi daljava, neizmerni uebeški prostor, se mu jo odkril in njegovi svetovi so se mu bolj blizo primaknili. Orodja, ki so za to, imenujemo daljnoglede ali teleskope (obstajajo iz 1 zbiralne in 1 razmetne leče ali tudi iz več zbiralnih leč). Ta naprava ima svojo navadno uporabo pri gl e d i š čn i h gledal ah ali kukalih.	  (Dalje	prih.)
Kocenov zemljepis, za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II.	Ocideleli.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Dalje.)
19.	Naj vodstvo Avstrijsko nad Anižo ali Gorenja-Avstrija. 218 kvadr. milj (120 □miriarn.) in 740.000 lj.
V natornih lepotah bogata in jako obdelana dežela. Na
jugu so severne apneniške Alpe, Daclistein (9500'), veliki Priel (8000' = 2500 m.), visoki Pirgas (7000' = 2240 m.), Schafberg (5630' = 1780 m.), Traunstein (5342'). V teh so krasna alpinska jezera in mnogo soli (Salzkammergut).
Gore med Travno in Ino — Hausruck — imajo mnogo premoga. Na severnem delu dežele so razrastki Češkega lesa, ki še čez Donavo segajo. Med umetnimi izdelki je posebno železnina in jeklovina imenitna, izverstne kose in šerpi se po vsem svetu razpošiljajo. Na Gorenjem-Avstrijskem je 12 okrajnih glavarstev.
1. Line na Donavi (30.500 lj.), z mostom v zvezi s predmestjem Urfahr (5800 lj.) na drugem bregu Donave, glavno meBto, sedež škofa, lepi razgled, tergovsko in obortnijsko mosto; dvojo žoloznic se tu križa; ladijostaja.
2. Steyer (13.400 lj.), velika obertnija z železom in jeklom; Enns (3780 lj.) staro mesto; Kromsmtinster, benediktinska opatija.
3. Wols (6800 lj.), živahna obertnija; Gmunden (6000 lj.) na jezeru istega imena; Ischl (6000 lj.) sloveča kopel.
4. Ried (4000” (lj.), tkalnico, kupčija.
20.	Vojvodstvo Salcburško.
130 kvadr. milj (72 □miriam.) in 153.000 lj.
Salcburg je večinoma gorato višavje. Na južni meji so raztegujejo visoki Tavri; Vel. Venediger (11620' = 3674 m.), Hocbnarr (10900' = 3300 m.), Ankogel (10290' = 3253 m.), in se delč na izvirih Mure kot noriške Alpe v nizke Tavre in koroško-štajerske Alpe.
Na levem bregu Salioe (Salzach) so Kitzbuchler-alpe in še bolj proti severu apneniške Alpe (Večni sneg (evviger Schnee) 9300' = 2940 m.).
Dežela ima mnogo ozkih dolin, n. pr. Salzachgau, Pinzgau, Lungau, Thalgau, Pongau, ki so ob enem nekaki naravni okraji. Naj večji zaslužek v tej deželi daja živinoreja.
Politično je razdeljena na štiri okrajna glavarstva.
Salzburg (20.300 lj.), glavno mesto, aodež nadškofa, ima lepo lego pred visocimi gorami. Največje goro saloburške so namroč v bližini mesta; Hailein (3600 lj.), soline in kopel; Golling, lep slap; Gastein, imenitne toplice.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz laškega okraja. (Kako nekatero občine šolske postavo poznajo.) Zaradi odstopa predsednika iz kr. š. sveta pri sv. Jederti pri Laškem tergu je imela občina sv. Krištof od okrajnega šolskega sveta v Laškem ukaz, novega nda na to mesto izvoliti. Občinski urad pa na dnovni red v svoji seji 25. p. m. kar volitev prodsodnika postavi. Med volitvijo še le eden od odbornikov (nek rudniški oskerbnik) župana opomni, da
občina nima postavne pravice predsednika, ampak le ude v krajni šolski svet voliti. Po dolgom iskanju omenjenega ukaza so še le posreči županu svojo zmoto spoznati. Izvolili so potem konjskega barantača Jožefa Suppan-a, ki so jim je bojdo zato zelo ponujal in obljuboval, da bo na vso moč učitelju in šolskim postavam nasprotoval. (Med volilci je bil tudi nok učitelj pričujoč.) Novo izvoljen ud pravi, da hoče tudi predsednik postati. Šentjedertske šole se pa še kar nič pred njim ne tresejo, pa se menda tudi ne bodo. (Zakaj pa tudi; vsaj nihče ne more učitelju žalega storiti, ako svojo dolžnost stori. Ured.)
Se zapadnega Slovenskega. (Učiteljski kandidati v Kopru. V posameznih razredih slovanskoga učiteljišča v Kopru je po toliko-le Slovencev in Hervatov.
I. razred ima 30 Slovencev in 8 Hervatov,
H.	„	„18	„	,3
III-	s	n 6	s	» 0	'n
IV.	„	n 9	„	„0
Razvidno je,, da broj naših bodočih sodelovalcev na polju narodne prosvete slovansko v Primorju v obče od leta do lota raste, kar nas toliko vifjje veseli, da so na tem učiteljišču zmožni profesorji za predavanje, in kakor nam so javi, da so slovenski in hervatski učiteljski kandidati na tem učiteljišču pravi slovanski bratje, ter složni sodrugovi jeden poleg druzoga. Vse to čiui povoljnejša omika, dočim pa smo se ono leto, ko je bilo šo v Gorici učiteljišče, pisano gledali sami Slovenci celo: Goričani in Kranjci, kajti Goričan se je bal, da mu Kranjec pri doržavnih štipendijah kaj škodi. Isto tako se je Goričanu zdel nevaren konkurent pri kompetencah učiteljskih mest na Goriškem. To se zna, da vso to je bil prazen strah, kar je pa ipak škodilo solidarnosti kandidatom taiste narodnosti.
Da se pa Slovenci mnogo brigajo za vzajemnost na slovstvenem polju jugoslovanskega narečja, to nam dokazuje razvid pohajanja neza-povedanega predmeta, hervatskega narečja:
I.	točaj nezap. horvatskega narečja ima 34 Slovencev,
II* n n	n	n	n	n
Tudi Hervati bi so radi udeleževali nezapovodanega predmeta slovenščine, toda ta se neobligatno no predava.
Simpatija Italijanov do slovanščine se vidi jako malena, kajti v I. hervatskem tečaju nije nijeden Italijan, v II. točaju pa samo 4, dočim pa hojeva k neoblig. predmetu, italijanščini v I. tečaj 3‘2 Slovencev in 4 Hervati, v II. tečaj pa 15 Slovencev in 4 Horvati. In dasiravno bodo več izmej italijanskih učiteljskih kandidatov slovansko deco podučevalo, nego li jih se uči našega lepega narečja, ipak jim manjka poštene voljo za to, česar se pa nam Slovanom ne može očitati.
Gospodje učiteljski kandidati, postopajte i v bodočnosti drug z drugim tako solidarno, prepričali se bodete v svojej praksi, da ste umeli tudi užo na učiteljišču mož biti. Vedite, da le kot prijatelji svojega preza-puščenega naroda možoto pozneje v praksi mnogo srednjeveške teme pretirati z našega neobdelanega terena!	—k.—
Slovstvo.
(„Prijatel“) so zove časopis, ki izhaja v Budapošti po dvakratna mesec, in je namenjen ogerskim Slovencem (Prekmurcem). Pisan jo večinoma v narečju ogerske slovenščine, in zagovarja ogorsko interese. Prinaša tudi slike, n. pr. o fabrikaciji papirja, Košutlia, turške velikašo itd. Za slovenske filologe utegne njegov jezik prav zanimiv biti. (Mi ga dobivamo v zameno; našim prijateljem pošljemo ga lokko na ogled, ako so kdo zanima zanj. Ured.)
(„Nauk v gospodinjstvu") za našo slovensko šole in učitelje so tiska v Terstu v Lojdovi tiskarni. Kadar pride na svetlo, spregovorimo več o knjigi, katere živo potrebujemo.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Štajor.“) Odbor bodo imel v kratkem sejo v ljutomerskem ali pa v ormužkem okraju. Oni go-spodjo odborniki, ki so ne bodo mogli osebno soje vdeložiti, naj izvolyo svoje želje in predlogo pismeno vposlati prodsedništvu.
(Iz štajerskega dežolnčga šolskega sveta). Soja 15. marca. Odbila se je prošnja nekega učiteljskega društva, da bila pcrva dva če-tertka v mesecu na razdel jenih enorazrodnicah prosta. Pripoznala se je potreba remuneraoij za podučevanje v veronanku na šolali poddružnicah. Dovolile so se remuneracije za nadoraestovanja in za delovanja čez postavne terjatve. Učiteljici Katarini Jalas v Mariboru, so je podelila starostna doklada. Melhior Pugl (Pugelj) so jo imenoval učiteljem v St. Vidu pri Ptuju. Seja 22. marca. Dovolila seje razširitev enorazreduico v Šmartno m pri Slovenjgradeu v dvorazrednico. Kadi nadaljevalnih tečajev za telovadbo na nekaterih krajih se bodo obravnave vodile. Ona odločba v posebnih slučajih, da so prošnja, zaprošene in dobljene učiteljske službe no nastopiti, ima le takrat vslišati, ako se dotični učiteljstvu sploh odpove — ima so kot norma okrajnim šolskim svetom proglasiti. (— — — Ured.) 0 okrajnih učiteljskih konferencah lota 1875-76 so jo pohvalno izrazilo.
(Iz kranjskega deželnega odbora.) Soja 17. marca. Sklopom dotičnih šolskih občin je deželni odbor priterdil, da se trirazredniei v Ratečah in v Kerškom na štririrazrednici razširite. Tretjemu učitelju v Ratečah so odloči plača od 400 gld.; učitelju za 4. razred v Kerškom pa 450 gld. Učiteljema v Ternji in v Gorjah se povikša plača od 400 na 450 gld.
(Iz Ljubljano) so nam poroča, da se letos nobenemu učiteljskemu kandidatu ni podelila večja štipendija od 100 gld.; prejšnja lota so nekateri dobili tudi po 150 in 200 gld. Vsak kandidat, ki je štipendijo na novo prejel, ali če mu je bila povikšana, se mora zavezati, da bodo služboval 6 let na Kranjskem; drugim tega ni bilo trebn.“Reverjfifpa so po novem razpisu naučnoga ministorstva jako komplicirani, ter morajo biti podpisani tudi od starišev (očeta ali oskorbnika), verhu toga pa se od sodnijo (CJura-telsbohiirde).
(Koroška nemškutartja.) Korist nemščine dokazuje v koroškem nemškem šolskem listu nek g. Valendnitsoh na enak načini kakor jo bil to nedavno v „L. Sch.“ storil oni ribniški Žvokelj s svojo „Ylehuts Ajiram". Razloček jo le ta, da g. V. v svojem članku resen nomčurski obraz dola, med tem ko je g. Žv. le burko uganjal s čitatelji in£ urednikom „L. Sch.“ — G. V. pritorjuje onim koroškim kmetom in nemčtirjem, katerim je šola samo za učenje nemščine; kajti tudi njemu jo edino to namen šolo nje-
govo. Zavoljo tega jo pri njem le ta metoda pri učenju nemščino edino dobra, po kateri učitelj s s 1 o v o n s k i m i otroci le nemški govori, da jih le nemški praša, da od njih le nemško odgovoro terja, da od njih le nemško odgovore po vsej sili dobiva. Citanje nemško, pismeno in ustno prestavljenje mu še ne zadostuje. Radovedni smo, kakošne re-sultate ima gosp. V. v slovenski koroški Bistrici s svojimi slovenskimi otroci pri tej metodi; radovedni smo, kako v tem predmetu, kako v slovenščini, kako v realijah i. dr. njegovi otroci napredujejo. Take germa-nizatorje, ki so po rodu Slovenci (nekdaj tudi po duhu (?),) in ki veljajo kot okrajni šolski nadzorniki tudi za pedagoge, bi radi enkrat poslušali, kako svojo skazo-pedag >giko v djanji kažejo.
(Knjig za uboge otroke) dobi Štajerska za bodoče leto v vrednosti za 6773 gld. Od tega pripada n. pr. celjskemu šolskemu okraju 189 gld., kozjanskemu 129, vranskemu 51, ormužkemu 111 gld., konjiškemu 132, sv. lenartskemu 96, sevnišketnu 46, ljutomerskemu 67, marn-berškeiuu 77, mariborskemu 250, gornjegradskemu 69, gornjoradgonskemu 77, ptujskemu 300, brežkemu 109, rogaškemu 65, šoštanjskemu 52, laškemu 106, slov.-b striškerau 106, slovenje-graškemu 34 gld.
(Iz štajerske kmetijske družbe.) Deželni šolski nadzornik, g. A. Iiožek je izdelal načert za kmetijske nadaljevalne šole, ki se je izročil trem udom v pregled (v odborovi seji 5. febr.). — Pri občnem zboru 6. in 7. februarja sta dobila pohvalne diplome gg. učitelja Kovačič inŽinko v Središči, g. nadučitelj Marko v Veliki Moti pa darila od 15 gld. v srebru.
(Na štajerski deželni zbor), ki bodo od 5. aprila do 23. aprila zboroval, odpošljejo štajorska učiteljska društva prošnje, da ostane pravica do imenovanja učiteljev okrajnim šolskim svetom.
(Učiteljske preskušuje) se začno v Ljubljani 23., v Gradci 16., v Celovcu 9. aprila.
(Ali je sledeča odločba po postavah utemeljena?) V nekem okraju je kompetiral učitelj — tako se nam piše, za učiteljsko službo, katero je tudi dobil, a si premislil in se jo odpovedal tor rajše na stari ostal. Okrajni in deželni šolski svet pa sta mu naložila novo službo nastopiti, kar je tudi storil. Ker je to zeli) važno vprašanje za nas učitelje, dovoljujemo si nekoliko obširno ga omenjati. Po obstoječih postavah moreta okrajni in deželni šolski svet učitelje res „iz službenih ' obzirov" prestavljati. Toda ravno takrat menda ne nastopijo službeni obziri, kedar učitelj prostovoljno kompetira. — Vzemimo ta slučaj: Učitelj kompotira za dve službi, za boljšo in za slabšo; slabša je enaka z njegovo sedanjo. Učitelj dobi obe službi, obeh pa no more nastopiti. Ako ima deželni šolski svet pravico, iz službenih obzirov učitelje na enake službe prestavljati, utegnil bi ga dosledno postaviti na slabšo službo, kor jo z njegovo sedanjo enaka. Učitelju se godi velika krivica, a deželni šolski svet vendar misli, da je ravnal postavno in konsekventuo.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba na onorazrcdnici v Zdolah pri Brežicah s 550 gld. in stan. do 30. aprila.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Gospodična Ana Šven tnor, učiteljica v Štnariji, je od učiteljstva odstopila. Gospodična M. Šel, učiteljica v Štnariji; g. L. Kožuh, učitelj v Makolah; g. Končan (od sv. Holene) učitelj v Lembergu; g. Dominku š (od sv. Jurja), podučitelj pri sv. Petru pri Radgoni; g. Lovro Serajnik (s Koroškega), učitelj v Dobjem pri Planini,
Na Kronskem: G. C ep ud er (iz Kako), zač. 2. učitelj v Šmarji pod Ljubljano.
Na Goriškem: G. Anton Fakin, učitelj v Repentabru; g. Bajc, vpok. učitelj v Šempasu, je umeri.
Ustnica uredništva: G. J. Tr. v N. ni pisal dopisa iz „celjsko okolice", to naznanjamo onim, ki se za dopis brigajo.
Opazka administracije: Ako kateremu p. n. naročniku kaka številka našega lista no dojdo, naj jo izvoli reklamovati v neplačanem pa neza-pečatenem pismu, ki ima opazko „rok!amacija časopisa" v J. M. Pajk-ovi tiskarni v Mariboru.
Učiteljska služba
na ljudskej šoli v Konjicah s služnino III. razreda se razpisuje.
Prošnje se imajo do konca meseca marca poslati krajnemu šolskemu svetu v Konjicah.
Okrajni šolski svet Konjiški, dne 12. sušca 1877.
Pervosednik: Haas m. p.
3-3 Risanske priprave.
Knapek v Znojmu') priporočajo slovenskim učiteljem:
1) Risanke s slovenskimi napisi po 3 kr. (100 po 2 gld. 85. kr.), v št. I. so pike 1 cm„ v št. II. so 2 cm. narazon.
2) Methodische Handbiicher flir Freihandzoichnen (1. Abt. 80 kr.,
2.	Abt. 1 gld., 3. Abt. 1 gld. 50 kr., 4. Abt. 2 gld. 60 kr.)
3) Formensammlungen ftlr Freihandzeichnen (1. Abt. 40 kr., 2., 3.,
4.	Abt. & 65 kr.)
4) Method. Handbuch ftlr Zeichnen an Knabenschulen, 1 gld. 30 kr.
j) tli« n n n	n	i	*	'v	90	.	p
6) Geometrische Formenlehre, 40 kr.
') Posreduje učiteljsko društvo v Ljutomeru.
d
Netolička- Lapajne:
„Ob6na zgodovina"
cena 25 kr. oziroma 20 kr., primerna za učitelje, učence, šolarske, učiteljske in narodne bukvarnice, za mladino in odrasle; dobiva se pri odboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajeru v Ljutomeru, v j. M. Pajk ovi tiskarni v Mariboru, pri Drexlcr-jn v Celji, pri Gerber-ju in Giontini-ju v Ljubljani, pri Wokulat-u v Gorici.
IN|E* Naročila nniti bodo po voljno. M
&
Lastništvo »Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za urodn.j odgovoren Drog. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.