Poštnina plačana v gotovini
Sped. im abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
L
Leto XXII. - Štev. 28 (1108)
Gorica - četrtek, 9. julija 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Turizem v pokoncilskem času ITALIJA ZOPET BREZ VLADE
Turizem je eden izmed množičnih in najbolj značilnih pojavov našega časa. Različne oblike turizma so sicer obstajale že prej, vendar v komaj zaznavnem obsegu. Danes pa je postal turizem domena velike večine ljudi v evropskem in ameriškem delu sveta in število turistov gre v stotine milijonov. Ni dvoma, da bo turizem doživljal še nov razvoj in bo svet postal prej ali slej velika turistična po-zomica.
VZROKI TURIZMA
Da je turizem postal danes del človekovega udejstvovanja, je bilo več vzrokov. Naj navedemo nekatere najbolj značilne.
Današnji človek ima vedno več prostega časa; ta narašča zlasti zaradi avtomatizacije dela, povečane proizvajalne sile in boljše organizacije pri delu.
Vedno večje so tudi možnosti izrabe prostega časa zaradi gospodarskega blagostanja, višje kulturne ravni današnjega človeka in tehnične izboljšave prometnih sredstev.
Vedno večja je želja v človeku po spoznavanju novih krajev, ljudi in njihovih navad, kulture in zgodovine, da bi se ob novih spoznanjih tudi sam obogatil.
Pri vseh vrstah turizma je bolj ali manj v ospredju želja, da bi se človek duševno in telesno spočil ter okrepil za nadaljnje delo.
POZITIVNE POSLEDICE TURIZMA
Mod najvažnojšimi posledicami turizma tako za posameznika kot za družbo je gotovo dejstvo, da je pojav turizma v mnogočeni prispeval in še prispeva k vedno večji edinosti človeške družbe in k humanizaciji medčloveških odnosov, človeštvo se čuti vedno bolj soodgovorno za duhovni in materialni napredek posameznikov in narodov ter za enakost in pravičnost med ljudmi.
Ves ta razvoj popolnoma ustreza božjemu načrtu, »da bi vsi ljudje sestavljali eno samo družino in ravnali drug z drugim kakor bratje« (Cerkev v svetu, 24). Prav tako turizem mnogo prispeva k tesnejšim stikom med ljudmi različnih veroizpovedi (ekumenizem) oziroma različnih svetovnonazorskih gledanj (dialog med vernimi in nevernimi).
Posameznik pa je po turizmu deležen duhovne in telesne okrepitve ter obogatitve. Medicina namreč vedno bolj ugotavlja, kako je današnji način življenja škodljiv človekovemu duševnemu in telesnemu zdravju. Potreben mu je stik z naravo in po naravi z Bogom, ki po njenih lepotah govori človeku.
Vse to pa velja le tedaj, če znata družba in človek pojav turizma zavestno postaviti v službo vsega človeštva. Z drugimi besedami: turizem je sam po sebi pozitiven pojav, če se ga pravilno uporablja. Ce pa turist notranje ni dorasel, ga občutek nekontrolirane svobode lahko zavede na stranpota.
CERKEV IN TURIZEM
Cerkev, ki je dolžna »preiskovati znamenja časov« (CS 4), ne more in ne sme iti mimo tega novega pojava, še manj pa do njega zavzeti neko negativno stališče. Dejansko je Kongregacija za duhovnike lani 30. aprila izdala Splošno navodilo za pastorizacijo turizma.
Nujno je potrebna primerna priprava oziroma vzgoja vsega krščanskega ljudstva glede turizma. Pravkar omenjeno Navodilo (tč. 8-11) nalaga duhovnikom dolžnost poučevati božje ljudstvo o nespornih vrednotah turizma, verne laike pa poziva, naj sprejmejo turistični apostolat kot novo obliko posvečenja sveta hi lastnega posvečenja.
V	turistih ne smemo že vnaprej gledati slabih ljudi, ki prinašajo pohujšanje in zlo v farno skupnost. Človek, ki želi videti lepoto božjega stvarstva ln dela človeških rok, navadno ni slab. Da si je mogel privoščiti potovanje, je moral marsikaj žrtvovati.
Turizem nalago nravne dolžnosti tako tistim, ki ga gojijo kot tistim, ki uživajo njegove sadove. Prvi naj bi se povsod in vedno zavedali svojega dostojanstva in odgovornosti pred Bogom in ljudmi, znali pametno in koristno porabiti čas svojega bivanja v drugih krajih, bili povsod nosilci miru, bratstva in ljubezni med ljudmi, drugi pa naj bi došlim turistom kazali zgledno versko življenje in ostali trdni ob morebitnih negativnih vplivih turizma.
Dobro vemo, da vključuje turizem tudi pojave, ki vplivajo razdiralno na versko in nravno življenje. Nekateri turisti si daleč od kraja svojega običajnega bivanja dovoljujejo tisto, česar bi se doma med znanci sramovali; prepuščajo se pretirani goloti, predajajo zakonski nezvestobi in ljubimkanju, se izživljajo v prekomerni jedi, pijači in hrupnih ter razsipnih zabavah, z denarjem lovijo mladino h grehu, s svojim življenjem zanikajo obstoj božjih postav.
VI	MI BOSTE PRIČE
Na vse te negativne pojave turizma odgovori oblikovan kristjan kot Kristusova priča v svetu tako kot pravi zadnji koncil: »Laiki, ki imajo dejavno odgovornost znotraj celotnega življenja Cerkve, so ne samo dolžni prepajati svet s krščanskim duhom, ampak so poklicani tudi k temu, da bi bili Kristusove priče v vseh okoliščinah in sicer sredi človeške družbe« (CS 43).
Kot Kristusova priča veren kristjan turistom na nevsiljiv način oznanja svoje versko prepričanje in ga po potrebi brani, s posebno vestnostjo vrši verske dolžnosti, ne opušča zaradi prisotnosti turistov nedeljske službe božje, s turisti drugoverci in brezverci vodi dialog ljubezni, daje informacije o službi božji ter razvija v sebi občečloveške vrline, kakor to že priporoča apostol narodov sv. Pavel: »Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti (Rimlj 13). Sprejemajte se med seboj kakor je tudi Kristus vas sprejel (Rimlj 15). Nihče naj pravic ne prestopa in svojega brata v dejanju ne ukani (1 Tes 4). Bratovsko se med seboj ljubite, v spoštovanju drug drugemu prvujte, gostoljubje gojite, živite z vsemi ljudmi v miru (Rimlj 12). Vaša blagost bodi znana vsem ljudem (Fil 4).«
Z apostolsko gorečnostjo naj bi vsak resničen kristjan našel pot do duš tistih, ki so turisti in jim s pristno srčno kulturo oznanil Kristusa. Saj smo vsi v isti Noetovi barki.
*	* *
Sergio Endrigo je v svoji popevki, zapeti v San Remu, izrazil duhovno bedo, strah in negotovost modernega človeka brez vere, ki ga vrtinec življenja vleče s seboj, ne ve pa kam. Takole poje refren te pesmi:
Pluje	nam, pluje,	ladjica	ta...
A nihče ne zna, kam bo	prišla.
Plujemo v barki Noetovi vsi: pes in mačka — jaz in ti!
če smo	že vsi v tej	barki,	zakaj bi se
potem še	gledali kot	pes in	mačka. Te-
lesni in duhovni turizem današnjega časa nas morata napraviti za resnične prijatelje.
-jk
Kakor lani ob začetku počitnic je tudi letos izbruhnila vladna kriza. Za javnost povsem nepričakovano je v ponedeljek, 6. t .m. ob 12,25 predsednik vlade prof. Ma-riano Rumor podal ostavko. Odprlo se je s tem novo obdobje politične nejasnosti, ki utegne sprožiti vrsto nepredvidenih dogodkov in napraviti gospodarski položaj Italije še bolj majav, italijansko demokracijo pa še bolj oslabiti in izvotliti.
OZADJE KRIZE
Mimo lahko rečemo, da so glavni krivci te krize socialisti. Čeprav so bili sestavni del Vlade, so se ves čas vedli tako, kot da so neodvisni od sklepov vlade in da smejo po lastni presoji odločati, kdaj iti s komunisti in kdaj z ostalimi strankami leve sredine.
Dogodki zadnjih tednov so dokazali, da je manjkala v vladi vsaka volja do enotnih sklepov. Ko je Rumor sklical posvet o kritičnem stanju italijanskega gospodarstva in kako ga rešiti, se je ves razgovor razblinil v nič, ker med predstavniki vladnih strank ni bilo volje, zahtevati od prebivalstva več smisla za disciplino pri delu in večjega razpoloženja za bolj skromno uživanje dobrin.
Potem zadeva tako imenovanih
»težkih« deželnih vlad! Socialisti so vztrajali na tem, da je samo njihova stvar, da se vežejo s komur jim je ljubo. Zanje je bilo enakovredno sestaviti vlado s komunisti namesto z demokristjani, socialdemokrati in republikanci.
Končno je prišla še splošna stavka, ki naj bi se bila izvedla pretekli torek. Šlo je za izrazito politično stavko, saj je bil njen namen vlado prisiliti, da hitreje uresniči socialne reforme. Rumor je vse tri glavne sindikalne organizacije (CGIL, ki združuje komuniste in socialiste, UIL, ki jo sestavljajo socialdemokrati in CISL, ki vključuje krščanske demokrate) pozval, naj stavke ne izvedejo, ker ima vlada ves namen reforme izvesti, a potrebuje za to časa, in da bi vsaka nova splošna stavka itak kritični gospodarski položaj samo poslabšala. Toda sindikalni voditelji so ostali gluhi za ta poziv in trmasto vztrajali na svoji odločitvi.
NEODGOVORNO POSTOPANJE SINDIKATOV
Italija je zadnja leta doživljala velik gospodarski vzpon. Lira je bila ena najbolj trdnih valut. Komunisti so čutili, da jim drsi položaj iz rok. Zadovoljno prebivalstvo je težko pridobiti za revolu-
Naser v Moskvi
Sovjetska zveza se vedno bolj zapleta — in to zavestno — v spopad na Bližnjem Vzhodu. Ruski strokovnjaki so že organizirali ob Sueškem prekopu nov sistem baterij izstrelkov zemlja-zrak. Ti izstrelki naj bi preprečili nastope izraelskih letal na tem področju. Res so Judje že izgubili zadnje čase večje število svojih letal, ko so se skušala preko prekopa prebiti nad egiptovsko ozemlje. Izraelci so prepričani, da je pri vsaki bateriji sovjetsko osebje in da ono vodi celotni sistem.
Ameriški predsednik Nixon je v sredo zvečer, 1. julija po televiziji v zivezi z zaostritvijo položaja na Bližnjem Vzhodu dejal, da je položaj »strahotno nevaren« in da bo treba Izraelu dati večjo vojaško podporo, če se hoče zagotoviti ravnotežje sil. »če bo Izrael postal slabši od svojih sosedov, bo izbruhnila vojna,« je pribil.
Težko je presoditi, do kako daleč je pripravljena Sovjetska zveza podžigati arabske prenapeteže v vojni z Izraelom. Pretekli teden se je mudil v Moskvi sam egiptovski predsednik Naser. Pet dni se je pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. šlo je brez dvoma za izrazit bojni posivet. Treba se je bilo odločita za dolgoročen vojaški, strateški in politični načrt, ki ga bodo arabske držaive ob pomoči Sovjetske zveze v prihodnje vodile do ZDA in Izraela. Ker gre za odločitve, ki bodo nemara nagnile tehtnico na stran vojne ali miru, ni čudno, da so bila posvetovanja dolgotrajna, zlasti še, ker tudi pogledi Kaira in Moskve niso povsem enaki.
Predstavniki Bele hiše v Washingtonu so v zvezi s tem posvetom izjavili, da se bodo še naprej prizadevali, zmanjšati in morebiti izločiti sovjetsko navzočnost v Egiptu na diplomatski način. »Trudimo se in težimo za sporazumom — je dejal glasnik ameriške vlade —, da najdemo splošen sporazum za Bližnji Vzhod, ki naj uredi glavna nesoglasja med ZDA in Sovjetsko zivezo.«
Vse to je lepo in hvalevredno, toda kdo jamči, da bodo Arabci in Judje pristali na tak sporazum? Na Bližnjem Vzhodu že dolgo ne govori več pamet, temveč strasti; tam ne poznajo besede sožitje; vojna naj bi privedla do popolne zmage Arabcev in popolnega uničenja Izraela. Izgledi za rešitev spora so zato vse prej kot rožnati.
Tragična noč v Belfastu
V	glavnem mestu Belfastu iv Severni Irski, tudi Ulster imenovani, so v noči od petka 3. julija na soboto spet izbruhnili silni nemiri. Protestantje so popolnoma razdejali katoliško četrt Belfasta. Sele ob štirih zjutraj se je britanskim četam posrečilo zatreti divjanje pobesnelih verskih fanatikov.
Ulice katoliške četrti so podobne bojišču, katerega so čete pravkar zasedle. Okoli četrti so postavljene barikade in vstop je dovoljen le s posebnim dovolje-
njem. Vse trgovine so zaprte, luknje v oknih in zidovih pa pričajo o hudem streljanju.
Čeprav je v Ulstru po zadnjih okrepitvah 12.000 britanskih vojakov, vse to ni zadostno za vzdrževanje miru. Nova angleška vlada konservativca Heatha je tako že postavljena na prvo preizkušnjo: kaiko urediti zapleteni položaj v Severni Irski. Brez socialnih reform, ki pa se jim protestanti krčevito upirajo, ho vsako pomirjanje dežele zaman.
Ni bilo preživetih
Dve letalski nesreči sta v dveh dneh zahtevali 216 mrtvih. Prva se je zgodila blizu Barcelone v Španiji, druga pa blizu Toronta v Kanadi.
V Španiji je izgubilo življenje 105 angleških potnikov in 7 oseb posadke. Letalo Comet britanske družbe Boac je že v petek, 3. julija na noč normalno odpotovalo iz Manchestra v Angliji, šlo je za »charter« polet, to je za najeto letalo, ki ne spada v redne letalske proge. Petnajst minut pred pristankom v Barceloni se je za letalom izgubila vsaka sled. Našli so ga po desetih urah napornega iskanja 60 km proč od katalonskega glavnega mesta na Pico (vrh) Aguillas. Zdi se, da je letalo eksplodiralo v zraku in da je nesrečo povzročila huda nevihta, ki je tedaj divjala nad pokrajino. Nesreča je v Španiji pustila globok vtis, saj je to do sedaj največja letalska katastrofa, ki se je primerila pod španskim nebom.
V Kanadi pa so prišle ob življenje 104 osebe: 97 potnikov in 7 članov posadke. Letalo je strmoglavilo v nedeljo, 5. julija zjutraj, ko se je pripravljalo na pristanek v Torontu. Pri spuščanju se je odtrgal eden motorjev ter padel na letališče. Letalu je še uspelo dvigniti se, nato pa se je v zraku obrnilo in strmoglavilo blizu neke kmetije.
cijo. Zato so se odločili, da spremenijo svojo taktiko. Potom sindikatov so hoteli prinesti nemir v italijansko družbo. In so uspeli, pa ne toliko po svoji zaslugi kot po kratkovidnosti socialistov in levičarskih struj v KD, ki so kar tekmovali v svojih demagoških zahtevah po povečanju plač brez predhodnega kritja v povečanju produkcije. Zaman so odgovorni gospodarstveniki opozarjali, da ima vsako gospodarsko blagostanje neke meje, ki se jih ne sme prekoračiti, če se noče države pahniti v socialni in gospodarski polom.
Vse tri glavne sindikalne organizacije so neodgovorno nadaljevale tudi po uspešno zaključenih delovnih pogodbah preteklo »vročo« jesen z vrsto stavk, ki niso imele konkretnih ciljev, temveč samo megleno ugotovitev po hitrejši spremembi družabnih struktur, za katere da vlada ni dovolj zavzeta. Da so te nesmiselne stavke povzročale vsemu italijanskemu gospodarstvu ogromno škodo, ni treba posebej podčrtati. Namesto da bi sindikati pomagali graditi, so neodgovorno rušili, kar je bilo v preteklih letih s pametno gospodarsko politiko doseženega.
Ko je kot bomba prišla vest o padcu Rumorjeve vlade, sta se vsaj socialdemokratska UIL in kr-ščansko-demokratska CISL zavedeli, da sta bili lok prenapeli in da sta bili le koristni budali v rokah komunistov. Odpovedali sta splošno stavko, češ da je stavka zgubila svoj smisel, saj ni več vlade, proti kateri je bila napovedana.
CGIL, katero sestavljajo komunisti in socialisti, pa je skušala na stavki vztrajati še naprej. Toda ko so njeni voditelji uvideli, da so ostali osamljeni, so končno tudi oni pristali na preklic stavke. Kako pa je bila ta stavka zares politična in sindikalno neutemeljena, se je najbolj pokazalo pri izjavah, ki so jih dale posamezne sindikalne zveze po preklicu stavke. Vsaka od njih navaja zanj druge razloge, kar razodeva, da so hoteli sindikalni voditelji sprožiti stavko, o kateri sploh niso bili edini že v njenih ciljih, ki naj bi jih zasledovala. To naj bi dalo misliti ogromni armadi italijanskih delavcev, ki slepo sledijo, dostikrat proti svojim interesom, sklepom svojih sindikalnih voditeljev, čeprav ti zasledujejo povečini prej strankarske kakor pa delavske koristi.
TEMNI OBETI ZA PRIHODNOST
La Malfa, eden vodilnih republikancev, je v zvezi z Rumorje-vim odstopom upravičeno pripomnil, da sta šli v izgubo dve leti sedanje zakonodajne dobe ne po krivdi prebivalstva, temveč zaradi neodgovornega ravnanja strank in notranjih razprtij znotraj njih, v katerih zlasti prednjači Krščanska demokracija.
Prišel je čas, ko se mora prenehati s slepomišenjem. Treba je dokončno razčistiti odnose med strankami, ki sestavljajo levo sredino. Volivci so 7. junija v veliki večini izrazili voljo, da se v Italiji nadaljuje s to politično kombinacijo. To voljo prebivalstva morajo voditelji strank upoštevati. Če pa tega ne bodo hoteli storiti, bodo sokrivi, če bo zašla demokracija v Italiji v smrtno krizo in z njo vse republikanske ustanove.
Pokopali smo g. Jožka Štanto
O učinkovitejši duhovni oskrbi slovenskega življa v Gorici
V	ponedeljek, 6. julija se je vršilo v prostorih svetišča »Rosa M is tiča« v Krmi-nu osmo zasedanje Duhovniškega sveta (DS), na katerem se je razpravljalo predvsem o problemu duhovne oskrbe slovenskih vernikov v Gorici. Celotni zbor slovenske duhovščine na Goriškem je namreč sklenil, naj se uradno predloži nadškofu prošnja za ustanovitev posebne slovenske župnije v Gorici. Zadevo je zdaj prevzel v pretres najvišji škofijski (posvetovalni organ, Duhovniški svet, ki je nekak škofijski parlament, saj sedi v njem 24 duhovnikov, ki so bili na rednih volitvah izvoljeni od celotnega zbora škofijske in redovne duhovščine. Duhovniški svet, ki se redno sestaja pod vodstvom samega g. nadškofa, razpravlja in dejansko ukrepa o vseh važnejših cerkveno-ver-skih vprašanjih na Goriškem.
Iz uradnega tajniškega poročila o kr-minslkem zasedanju DS povzemamo kratek posnetek. Predvsem je bilo podano poročilo o postni nabirki za gobavce na Slonokoščeni obali v zapadni Afriki ter o pobudi, naj bi goriška nadškofija tamkaj ustanovila posebno župnijo, ki naj bi jo pohčerila in jo trajno oskrbovala z osebjem (duhovniki, zdravniki, učitelji itd.) ter gradila cerkvena poslopja in nudila opremo in sploh vse potrebno za učinkovito poslovanje na tamkajšnjem misijonskem področju. Sledilo je poročilo o delovanju raznih komisij, iki jih je osnoval DS, in še posebej o problemu škofijskega semenišča. Razprava je nato zajela problematiko v zvezi s škofijskim glasilom »Voce Isontina«, turistično problematiko, zadevo ustanovitve nove župnije pri Mar-celijanski Materi božji v Tržiču, pravilnika o cerkovnikih, ustanovitev posebnega škofijskega misijonskega središča in še marsikaj.
Tajniško poročilo takole beleži o zadevi, ki nas prav na poseben način zanima:
Prva točka dnevnega reda je bila posvečena vprašanju, če naj se ustanovi »slovenska osebna župnija« za vernike slovenske manjšine v Gorici. To zahtevajo na posebno zavzet način slovenski duhovniki.
Razpravljanje je bilo razvejano in temeljito. V razpravi raznih tehtnih razlogov, ki so jih v posegih vnašali slovenski zastopniki, se je nepretrgano izražala iskrena pastoralna vnema, kako zagotoviti slovenski manjšini bolj učinkovito duhovno oskrbo. Bolj kot o pravici, ki jo imajo slovenski verniki do te oskrbe, se je poudarjala dolžnost, da jo duhovni pastirji nudijo, čemur ni nihče ugovarjal. Problem, ki ga je zdaj treba rešiti, je, poiskati primeren način, kako naj se izvede ta pastoralna dolžnost.
Pokazala se je potreba, da se najprej
temeljito prouči stvarno stanje in da se ugotovijo ustrezna pastoralna sredstva. Zato je bil soglasno sprejet predlog slovenskih zastopnikov, naj se nemudoma imenuje posebna paritetna komisija sedmih slovenskih in sedmih italijanskih duhovnikov, ki naj preverijo in poglobijo postavke za dokončne sklepe z raziskavami, zbiranji podatkov, ugotovitvami, pretresi itd., tako da bo DS imel jasen in stvaren pregled sedanjega pastoralnega stanja, nakar bo lahko izbral najbolj ustrezna sredstva za. res učinkovito evan-gelizacijo.
Gospod nadškof je sprejel predlog, ki ga je označil kot »modrega in veljavnega«, in pohvalil zborovalce, da so pokazali pristno pastoralno vnemo, ki je odsevala iz jasnih in odkritih posegov; in še je poudaril važnost in veličino združevalne sile krščanstva.
Paritetična komisija se bo sestala še v tem mesecu.
Krminsko zasedanje DS je odločilne važnosti za versko življenje slovenske manjšine v goriški nadškofiji. Cerkveni oblasti je bila predložena zahteva, naj se tudi na našem področju izvedejo koncilski sklepi glede sodobnega dušnega pastirstva. Cerkvena oblast je pripravljena nuditi slehernemu slovenskemu človeku vso možno duhovno oskrbo. Zdaj gre za to, da se tudi mi Slovenci izkažemo za zrele in polnoletne vernike, ki hočemo v koncilskem duhu biti »sveto božje ljudstvo«, ki hoče iskreno in zavestno graditi v sebi in svojem okolju božje kraljestvo.
O »mrtvih dušah... in še kaj
Kljub vročim dnevom je po naših krajih na Tržaškem kar prijetno, zlasti v večernem hladu. Za veselo razpoloženje skrbijo naši skrbni vinogradniki, ki na številnih osmicah točijo res pristno domačo kapljico. Človek je kar v zadregi, v kateri kraj naj jo mahne. Pa sem se odločil za hrežanski kot. Da mi kdo ne bi očital, da delam reklamo za koga, naj brž povem, da se na vseh osmicah od Boršta do Doline toči samo pristno domače vino, ki razveže jezike.
Priznam, da ga je tudi meni, a o tem bodo drugi vedeli kaj več. Jaz bom povedal le to, kar sem od drugih slišal. Ko sem prisedel k družbi, kjer so se živahno menili o... »mrtvih«, ki da se pritožujejo nad slabimi poljskimi potmi v Bol junou in da jim »Primorski dnevnik« vse lepo objavlja. Sprva sem mislil, da
V	maju smo poročali o srebrni maši g. Jožka Štante. Takrat ne on ne mi nismo slutili, da bo kmalu treba poročati o njegovi smrti. Prišlo je vse tako nepričakovano zanj in za nas. V četrtek zvečer se je raznesla v mestu govorica, da je g. Štanta umrl. Pa nismo hoteli verjeti. Naslednji dan so novico, na žalost potrdili. Po kosilu je šel k prijatelju v Nabrežino, kjer sta skupaj čebelariia. Prijetno se je razgovarjal s prijateljevo mamo, ko mu je nenadoma postalo slabo. Ko je prišla zdravniška pomoč, Jožku ni bilo več pomoči. Srčna kap ga je iztrgala njegovim vernikom v Jamljah in Dolu ter naši goriški škofiji. Zopet je odšel en duhovnik.
Žalostno so zazvonili zvonovi v Jamljah tisti večer in žalostno so zvonili naslednji dan, ko so pokojnega župnika prepeljali iz bolnišnice v Tržiču v jameljsko cerkev. Tu so -ga pričakali v velikem številu njegovi verniki iz obeh vasi. Po maši za rajnega so domačini čuli vso noč ob njegovi krsti. V soboto ob 16. uri je bil pogreb. Prišel je g. nadškof msgr. Cocolin, ki je bil nekaj let njegov sošolec, prišlo je veliko število duhovnikov s tostran in onstran meje, saj je bil pok. g. Jožko povsod poznan. Posebno naj povemo, da je bilo poleg slovenskih sobratov veliko število duhovnikov iz Furlanije. Vseh je bilo okrog 70. Poleg duhovnikov so prišli tudi šolski inšpektor dir. Lebani, doberdobsiki župan Jarc, pokrajinska svetovalca dr. Le-giša in dr. Kranner in zelo veliko število domačinov iz Dola, Jamelj ter Doberdoba, Gorice in raznih drugih vasi. Cerkev je bila seveda premajhna za tako veliko število ljudi, zato je bil tern lepši pogled
se možje šalijo. Ko so mi pa vso zadevo podrobno pojasnili, sem se spomnil na slavnega junaka Don Kihota, ki je lomil kopja ob mlinih na veter, ker je mislil, da so to živi velikani. Na isti način se je omenjeni list spravil na namišljene sovražnike.
Po drugi strani pa hoče po vsej sili tudi žive ljudi spraviti med »mrtve« oziroma »neresnične«. Tako se da sklepati iz zadnje pripombe k pismu uredništvu iz Doline z dne 5. julija 1.1. So pa res mojstri ti uredniki: celotno besedilo pisma so pravilno razbrali, podpisa in kraja pa ne!
Pogovor je nanesel na to, kakšni modrijani smo Slovenci. Za primer je neki razgledan možakar navedel neki tukajšnji list, ki pravi o sebi, da noče komunizma. Pa je ta list šele en mesec po volitvah ugotovil, da je v Dolini nastopila proti komunistom samostojna slovenska lista, ki je pred volitvami ni niti omenil, kaj šele priporočil volivcem! Nekdo je hudomušno pripomnil, da je to pač demo-kraoija.
V	kotu za našim hrbtom pa so se nekateri moški srednjih let menili o tem, kako se bo rešila vladna kriza v dolinski občini, kjer brez socialistov ne more iti naprej stara uprava. Socialisti pa niso še povedali svojega stališča. Nekateri iz njihovih krogov menijo, da se jim splača it: s komunisti le, če dobijo župana. Navsezadnje nič se ne ve, morda bodo čez dve ali tri leta potrebne nove volitve, če bodo to želeli socialisti.
Opazovalec
Svetopisemska razstava na Japonskem
Na svetovni razstavi v Osaiki na Japonskem so priredili tudi posebno razstavo vseh japonskih izdaj svetega pisma. To razstavo sta pripravila japonska bilblična družba in »Studium biblioum« frančiškanov. Otvoritev razstave je bila na biniko-šti združena z ekumensko manifestacijo, katere se je udeležil italijanski kardinal Staffa.
Na Japonskem je zanimanje za sveto pismo zelo veliko in svetopisemska razstava je to zanimanje potrdila. Na Japonskem razdelijo vsako leto nad tri milijone izvodov svetega pisma.
Kraj vsenemške sinode
Nemški škofje so odločili, da se bo vse-nemška sinoda vršila v stalnici v Wura-burgu. V Nemčiji je od 1. maja dalje v tekiu akcija vprašalnih pol. V okviru priprave na vsenemško sinodo so nemški škofje naprosili vernike, naj jim odgovore, kaj manijo o raznih cerkvenih zadevah.
na veliko množico v pogrebnem sprevodu na pokopališče.
V	cerkvi je g. nadškof somaševal s štirimi duhovniki, ki so bili pokojnikovi sošolci, in sicer Branko Rudež iz Vrhpolja, dr. Angel Kosmač iz Ricmanj, dr. Giuseppe Chinchella iz Gradiške ter g. Lu-ciano Moschion iz Campolonga. Med mašo je nadškof imel lep nagovor, v katerem je poudaril zasluge pokojnega g. Štante za Cerkev in zlasti je podčrtal njegov trud, da so Jamlje dobile novo župnišče. Saj je pri tem veliko del opravil sam z lastnimi rokami. Med mašo je pel zelo številen domači zbor.
Po opravilu v cerkvi se je razvil sprevod na domače jameljsko pokopališče. Tu se je od pokojnika poslovil v imenu duhovnikov g. dekan Ivan Kretič, ki je med drugim znova povzel misel g. nadškofa o pomanjkanju duhovniškega naraščaja med Slovenci v goriški nadškofiji.
V	Sloveniji so imeli letos nad 50 novih maš, naši italijanski sodeželani so jih imeli pet, mi pa že toliko let nobenega novega mašnika, smrti duhovnikov pa že precej. To je res velika skrb, ki se veča
Širite »Katoliški glas"
ob smrti vsakega slovenskega duhovnika. Za g. Kretičem je v imenu domačih žup-ljanov spregovoril Mario Soban in se s toplimi besedami zahvalil pokojnemu župniku za vse njegovo delo. Domači pevski zbor pomnožen z drugimi pevci je zapel še nekaj žalostink in na novi grob duhovnika se je usula zemlja. Odhajali smo s pokopališča s skrbjo, da bo morda prišel dan, ko bodo pokopali zadnjega slovenskega duhovnika v goriški nadškofiji, če se stvari ne obrnejo na boljše. Vendar upajmo na božjo pomoč, ki pomaga, ko je sila naj večja.
Naj omenimo še, da so bili na pogrebu tudi naši skavti iv kroju. Prišli so zato, ker je pokojni g. Štanta bil velik prijatelj skavtov in se je za njih organizacijo zelo zanimal. Ze več let je hodil z njimi na taborjenja in veliko pomagal s svojimi praktičnimi talenti. Kajti pokojni g. Štanta je bil mož dela. Ni rad filozofiral, rajši je zagrabil za delo in ga tadi izpeljal. To je izpričal povsod, kjer je služboval daljši ali krajši čas: v Mirnu takoj po novi maši, v Idriji kot kaplan, v Dornberku kot pomočnik dekana Jožefa Godniča, v Velikih Žabljah, kjer je bil za župnika, zlasti pa v Jamljah in Dolu, kjer je služboval polnih 14 let. Poleg župnišča v Jamljah je poskrbel za zvonove v Dolu. Bil je tudi dober katehet in je razen v domači župniji učil verouk še v Rupi, na Plešivam in v Jazbinah.
Gospodu Jožku naj bo Bog bogat plačnik, mi pa mu ohranimo zvest spomin.
K. H.
s tržaškega!
Izpitne komisije na slovenskih maturah
Ta teden so se pričele mature tudi na naših višjih srednjih šolah. Mature so v Trstu in se jih udeležujejo tudi goriški dijaki. Predsednik izpitne komisije na klasičnem in znanstvenem liceju je prof. Gianbattista Pellegrini iz Padove. Klasični del izpitne komisije sestavljajo naslednji piofesorji: Antonija Vončina (it.), Janko Jež (slov.), Alojz Rebula (lat., gršč.), Branko Ferlat (mat., fiz.). Predstavnika zavoda sta profesorja Zdenka Tommasi-Vodopivec in Radivoj Bednarik. Mature se udeležuje 12 kandidatov iz Trsta in 6 iz Gorice.
Izpitno komisijo na znanstvenem liceju sestavljajo profesorji Vera Bedendo-Seme-nič (it.), Robert Petaros (slov.), Karel Bajc (mat., fiz.) in Ivanka Crovatin (prir.). Predstavnik zavoda je prof. Sonja Tominec. Kandidatov je 17, od katerih sta dva privatista.
Predsednik komisije na učiteljišču je prof. Attilio Budrovich. Komisijo pa sestavljajo profesorji Vladimir Desco (it.), Janja Auersperg-Novak (slov., zgod.), Andrej Bratuž (fil., ped.) in Ivan Cernic (mat., fiz.). Predstavnika zavodov sta profesorja Boris Pahor in Stanko Bratina. Iz Trsta je 6 kandidatov in iz Gorice prav toliko.
Na trgovski akademiji je predsednik komisije prof. Aleš Lokar. Komisijo pa sestavljajo profesorji Kazimir Faganelli (it.), Valerija Venuti-Glavič (slov.), Leopold Zubalič (tirgovinstvo) in Anton Penko (blagoznansfcvo). Predstavnik zavoda je prof. Ana Busechian-Volpi. Kandidatov je 29.
Dve smrti v Gorici
f Štefan Kleindienst. Med fotografi v Gorici v tem stoletju sta bila znana predvsem dva: pred prvo svetovno vojno fotograf Jerkič, po prvi vojni pa Štefan Kleindienst. Težko je bila v slovenski družini kaka poroka ali kaka druga svečanost, ki so jo hoteli ovekovečiti, da bi ne bili poklicali sprva Jerkiča, pozneje pa Klein-diensta. V tistih časih namreč ni bilo toliko fotografskih aparatov kot danes in je bilo fotografiranje neke vrste umetnost. Ta zavest je ostala Štefanu Klein-dienstu do smrti, namreč da je svoje vrste umetnik. Zato je svoje delo opravljal ne samo z veliko ljubeznijo, temveč tudi z nekim ponosom in je fotografije tudi obdeloval in tuširal, kot so bili vajeni pred 50 in 60 leti.
Po prvi svetovni vojni se spominjam Štefana Kleindiensta, kako je v spremstvu enega ali dveh pomočnikov hodil s svojim fotografskim aparatom in stojalom po deželi, kjer so bile nove maše, poroke, birme. Kako je z umetniškim očesom postavljal goste v skupino, ker je hotel, da je vsem bilo videti v obraz. Kako je popravljal posebno ženskam sedaj torbico, ki so jo nerodno držale, potem ve-lum, ki jim je zakrival obraz, pa roke, k; so trdo ležale v naročju. Hotel je, da so bili vsi na fotografiji nasmejani, da so vsi gledali v isto smer, v aparat. Zato je bilo fotografiranje s Štefanom Klein-dienstom vedno poseben ceremonial, ki je spadal k slovesnosti tako kakor pozdrav novomašniku ali večerja po poroki. Ko se mu je zdelo, da je skupina prav razporejena in da odgovarja njegovi umetniški zamisli, je skril glavo za črno pregrinjalo svojega aparata na stojalu in kukal skoz, pa še popravljal. Potem je prišel slovesni trenutek: »Prosim, tukaj glejte. Lepo se nasmejte. Mimo, eden, dva... Tako. Hvala lepa!« Potem je pritisnil na gumb in je v aparatu nekaj škrknilo.
Takega se spominjamo Štefana Kleindiensta, ki smo ga imeli kot uradnega fotografa na novi maši, na ohceti, na kaki drugi slovesnosti. Takšen je bil in takšen je ostal tudi sedaj, ko je fotografska umetnost tako zelo napredovala in se modernizirala.
Ljubil je svoje delo Štefan Kleindienst, toda ljubil je tudi Cerkev in svoje ljudstvo. čeprav je nosil nemški priimek, se je čutil Slovenca skoz in skoz. Nemški priimek je prinesel z Gorenjskega, kjer se je rodil pred 79 leti. Po prvi vojni se je naselil v Gorici in odprl fotografski atelje na Travniku. V Gorici si je ustanovil tudi družino in imel troje otrok. Toda kot možu, ki je bil rojen na Gorenjskem in ki je bil odločen Slovenec, mu italijanske oblasti niso nikoli hotele dati državljanstva. Tako je ostal brez državljanstva do smrti. Kot Gorenjec je bil globoko veren in tega ni skrival. V preteklosti ga je vezalo posebno prijateljstvo s pok. g. Ivanom Reščičem. Ker je ta rad romal z ljudmi v razne kraje, je po njegovi smrti sprejel Kleindienst kot posebno oporoko g. Reščiča, da je začel tudi sam organizirati romanja. Tudi to je opravljal vestno in nesebično. Zato v Gorici nismo bili v skrbeh, če je bilo treba pripraviti kaiko romanje; Kleindienst je vse opravil solidno in skrbno.
Sedaj tega značilnega našega Goričana ni več. Neizprosna bolezen nam ga je iztrgala, ko je bil še tako željan romati. Ko sva se zadnjič videla, je še obljubljal: »Prvo romanje, ko ozdravim, bo na Brezje.« No, sedaj je poromal na večne Brezje. Pokopali smo ga v sredo, 1. julija. Pogreb je bil z mašo na Travniku, kjer sc se od njega poslovili številni njegovi prijatelji in znanci, ki so mu tudi lepo peli pri maši. Msgr. Močnik je maševal in se tudi on od njega poslovil v imenu nas vseh duhovnikov, ki pok. Kleindienstu veliko dolgujemo.
Bog in Marija naj mu bosta bogato plačilo. Njegovi ženi in otrokom naše sožalje.
(r+r)
*	* *
t Ana Gregorec. V Gorici smo pretekli teden pokopali tudi Ano Gregorec, sestro msgr. Srečka Gregorca. Pokojnica je bila doma iz Mengša, kjer se je rodila pred 65 leti. Po prvi svetovni vojni je prišla k bratu, ki je bil takrat župnik v šturjah na Vipavskem, da mu je gospodinjila. Ko se je leta 1945 msgr. Gregorec preselil v Gorico in postal tu kanonik, je Ana prišla z njim. Zadnja leta je precej bolehala. Sedaj jo je Marija poklicala k sebi prav na praznik svojega obiskovanja, saj je bila članica njene družbe od otroških let.
Bog ji daj večni pokoj, monsdgnorju Gregorcu in ostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje.
REPENTABOR 1970
Pogled na del množice med govorom prof. A. Rebule na Repentabru 28. junija letos
Dekle poklanja na Repentabru šopek rož gospe Ljubki šorli Bratužev! želeč v njej počastiti vse žrtve fašističnega nasilja, posebnih sodišč, nacističnih taborišč, padlih za svobodo pa tudi nasilno pomorjenih v prvih mesecih povojnega časa
Dr. Rudolf Klinec
  ....................
Iz popotne torbe
Proslava 25-letnice obnovljenega slovenskega šolstva v Sv. Križu
V	nedeljo, 28. junija popoldne so Križani, kljub močni vročini, ki ni prizanašala, do kraja napolnili nekdanjo kino dvorano, da prisostvujejo zaključni šolski prireditvi, ki pa je letos imela poseben značaj, ker so z njo učenci krajevne osnovne šole »Albert Sirk« in njihovi nekoliko starejši sovrstniki, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo »Fran Levstik« z oddeljenimi razredi v Sv. Križu, hoteli proslaviti 25-letnico obnovitve slovenskih šol na Tržaškem.
Spored jubilejne prireditve je odprla Prešernova Zdravljica, ki so jo najmilajši poklonili v pozdrav gostom in občinstvu, nakar je povzel besedo prof. Kosovel, ki je na proslavi zastopal odsotnega ravnatelja nižje enotne šole dr. Višnjovca in začel svoj govor, v katerem se je spomnil vseh, ki so delali, trpeli ter umirali zato, da bi si slovenska beseda spet utrla pot v šolo in s tem v srca naših otročičev in mladine. Ko je slavnostni govornik opisoval težke medvojne razmere, v katerih so nastajale prve slovenske šole, je dobesedno podčrtal dejstvo, da se more Sv. Križ ponašati z izjemno prednostjo, ker je bila prva slovenska šola v tej vasi ustanovljena že v šolskem letu 1943/44. Ustanovil jo je in ji oskrbel zasilno ureditev v prostorih župnišča ne dolgo potem, ko je 17. oktobra 1943 prevzel žuipnijo duhovnik-lazarist dr. Jože Gracar, ki je poleg sedaj že poikojne učiteljice Emilije Bezinove tudi sam poučeval verouk in petje. Kot je pravilno poudaril prof. Kosovel, je ta šola bila v resnici ljudska, kar dokazuje dejstvo, da ji nobena domača družina ni odtegnila svojih otrok. Nasprotno! Za njeno delovanje je po možnostih skrbela vsa župnijska skupnost, ker sc po njej čutili živo potrebo najprej tisti zavedni starši, katerim so fašistične potujčevalnice dolga leta maličile otroke. Za čast in neoporečnost šole v Sv. Križu je po drugi strani prepričevalno jamčila župnikova osebnost in pa Kalvarija, ki jo je moral kot preganjanec pred nacistično policijo Gestapo prestati, predno mu je uspelo, da se je iz okupirane Gorenjske zatekel na Tržaško, kjer mu je bila — kot rečeno — v jeseni 1943 zaupana župnija Sv. Križ. Spominu dr. Gracarja kot ustanovitelja in vseh, ki so za naše pravice prelili kri simo se prisotni poklonili z enominutnim molkom, nakar je izrekel nekaj pozdravnih in priložnostnih besed še openski didaktični ravnatelj g. Egidij Strnad.
Spored celotne prireditve je bil pretežne zasnovan v čisto domačem svetokri-škam slogu, če izvzamemo začetni miniaturni koncert otroškega zbora osnovne šole »Albert Sirk«, ki je s precejšnjo sigurnostjo ubrano odpel vrsto narodnih pesmi, ki jih je za to priliko dvoglasno priredil učitelj Ljubo Toroš. Sledila je tridejanka »V kriškem portiču«, ki jo je izrecno za to priliko po Bevkovih zapisih, Grudnovih in Aškerčevih pesmih napisal prof. Jože Peterlin, kateremu so se, kot prof. Beličiču in dr. Hareju za »Sveto-kriško«, nastopajoči učenci tudi javno zahvalili. Sestavni in zelo slikoviti del igre je bil balet, ki so ga ob zvoku pristnih svetokriških melodij, ki jih je iz svoje harmonike izvabljal g. Dušan Kovač, izvajale učenke osnovne šole, medtem ko je govorjeni in pevni del igrice slonel na uijakih in dijakinjah nižje srednje šole »Fran Levstik«, ki sta jih skrbno pripravili profesorici Miličeva in Jankovičeva,
Pokojni dr. Jožef Gracar, župnik v Sv. Križu, ki ima največ zaslug, da je bila tam ustanovljena v letu 1944 slovenska šola
katerima naj gre tudi naše priznanje. Osnovnošolci so v igri nastopili v tretjem, t. j. zadnjem delu in so svoje vloge prav tako doživeto odigrali kot njihovi nekoliko večji prijatelji. Prireditev, ki je trajala skoro poldrugo uro, je uspešno zaključila Beličičeva »Svetokriška«, ki so jo dvoglasno zapeli združeni pevci osnovne in srednje šole ob spremljavi harmonike tako samozavestno in uglašeno, da je številnemu občinstvu segla do srca in je ob navdušenem ploskanju zahtevalo »bis«.
Ne bo odveč, če ob zaključku omenimo še to, da je prisotne starše prijetno presenetilo sodelovanje med srednjo in osnovno šolo, saj je skupno nastopanje prav gotovo odločilno pripomoglo k tako prodornemu uspehu, h kateremu prisrčno čestitamo tako učencem kot njihovim vzgojiteljem z iskreno željo, da bi se sodelovanje med obema šolama v korist naših otrok še bolj poglobilo.	Oče
Goriški in tržaški Slovenci so lepo vabljeni na
EKUMENSKO PROSLAVO
ki bo v Marijinem svetišču na VEJNI pri Trstu na Cirihnetodovo nedeljo, 12. julija ob 16. uri z udeležbo dveh novo-mašniikov in itreh srebrnomašnikov, ki zastopajo vse slovenske dežele od Maribora do Trsta in Gorice.
Pri tej izredni slovesnosti poje zbor ZCPZ iz Trsta, govori srabrnomašnik dr. Stanko Janežič. Po sv. maši se zberemo pred oltarjem sv. Cirila in Metoda, da počastimo sveta brata, apostola edinosti, ter molimo za edinost med kristjani in za duhovniške pokli-ce. Tu bodo novomašniki in srebmo-mašniki delili svoje spominske podobice.
Na ekumensko proslavo so še posebno vabljeni vsi člani Apostolsitva sv. Cirila in Metoda v Trstu in Gorici. Torej nasvidenje na Vejni!
Vsak naj gre z lastnimi sredstvi, ker iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče organizirati skupnega avtobusa.
Delegacija naše dežele na obisku v SR Hrvatski
Pretekli teden je predsednik deželnega odbora Berzanti vodil delegacijo Furiani-je-Julijske Benečije na uradni obisk v SR Hrvatsko. Hrvaško delegacijo je na razgovorih vodil predsednik Izvršnega sveta Hrvatske Haramija. Predstavniki delegacije so si izmenjali poglede o medsebojnih odnosih in razpravljali o problemih skupnega zanimanja. Med drugim so govorili tudi o vlogi narodnostnih manjšin.
Najboljši uspehi dijakov
Na znanstvenem liceju je dosegel najboljši uspeh Aleksander Brecelj (IV. razred), na klasičnem pa Franc Mahnič (III. licej). Najboljše uspehe v slovenščini pa so dosegli Neva Žigon (IV. razred znanstvenega liceja) in Lucija Abram (V. razred višje gimnazije).
Najboljše uspehe na trgovski akademiji so letos dosegli naslednji dijaki: Sonja Milič, Vilma Orel, Darina Cossutta, Ful-vija Sancin, Magda Kuret, Sonja Goiza, Franka Salvi, Pierina Furlan, Norma Tretjak, Erminija Radetti, Marino Babič, Iris Cok, Marija Hrovatin, Nadja Filipčič, Vera Caharija in Miroslava Leban.
Naše čestitke
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike Marko Kravos. Na isti fakulteti je promoviral za strojnega inženirja Pavel Chersi. Obema čestitajo prijatelji in znanci.
Na Repentabru potrjen za župana Mihael Guštin
Novoizvoljeni občinski svet na Repenta-ihru se je sestal v torek, 30. junija. Najprej je potrdil pravilno izvolitev vseh petnajstih občinskih svetovalcev, nato pa prešel na naslednjo točko, ki je predvidevala izvolitev župana. Svetovalci Skupne slovenske liste so ponovno potrdili župana Mihaela Guština, medtem ko so sve-
llllllllllllllllllllllllllltlllllllllilltllMIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllHIIIlilllllllllllltlllllllllllllllllllllllllilltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Marijanišče na Opčinah
Vpisovanje na opensko srednjo šolo se bo zaključilo 22. julija. Tudi Marijanišče, slovenski katoliški vzgojni zavod, ki leži zraven srednje šole, je začelo z vpisovanjem gojencev za novo šolsko leto.
Zavod vodijo slovenski salezijanci, ki skušajo vzgajati po vedno modemih smernicah enega največjih vzgojiteljev zadnjega časa sv. Janeza Boška; v kuhinji pa skrbe za zdravo in tečno hrano skrbne šolske sestre.
V zavodu dobiva mladina vso potrebno pomoč pri učenju in vsestransko vzgojo. Na športnih igriščih imajo na razpolago vsakovrstne igre: nogomet, odbojko, balinanje, — ob deževnem vremenu pa namizni tenis, biljard in druge namizne igre.
V zavodu deluje tudi glasbena šola, kjer se pod vodstvom zunanjih profesorjev gojenci lahko učijo klavirja, harmonike, kitare.
Glavna skrb pa je in ostane učenje za šolo. Najlepše priporočilo, da pošljete svojega sina v Marijanišče je to, da so kot lani tudi letos vsi gojenci izdelali (le eden iz osnovne šole ima popravni izpit jeseni, izid maturantov pa še ni znan).
Najlepša dota, največje premoženje, ki ga morejo starši dati otrokom, je dobra vzgoja.
Sprejemamo predvsem dijake za opensko srednjo in osnovno šolo. Pa tudi za druge višje šole v Trstu in akademike. Ti imajo na razpolago lepe sobice. Naš telefon je 211113, ali pa pišite na: Marijanišče - 34016 OPČINE.
Promocija slov. rojaka v Milanu
Na Katoliški univerzi Sv. Srca v Milanu je promoviral s 110 točkami in pohvalo za doktorja klasičnega jezikoslovja g. Ivan Ipavec, sin polkovnika Ernesta iz Man-drije sv. Ivana pri Trstu, čestitamo!
Slovenci iz Švice v Rimu
V dnevih binkoštnih praznikov je pod vodstvom p. Fidelisa prispela v Rim večja skupina slovenskih rojakov, ki živijo in delajo v Švici. Obiskovalci so .iz večnega mesta ponesli nepozabne vtise.
V posebno lepem spominu jim je ostal prijetni večar, ki so ga v prisotnosti članov odbora društva »Slomšek« in nefka-
tovalci opozicije oddali bele glasovnice.
Župan Guštin se je v svojem govoru zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izrekli občinski možje; obenem je poudaril, da je Skupna slovenska lista na teh volitvah dobila več glasov, kot na prejšnjih volitvah. Za bodočo dejavnost pa bo nova občinska uprava zastavila vse sile, da bi napredek zajel vso občino in vse njene prebivalce.
Občinski svet je nato izvolil še dva odbornika in dva namestnika; odbornika sta Alojz Milič in Ivan Kutin, namestnika pa Jože Doljak in Karel Milič.
Zlata poroka v Mavhinjah
V	petek, 26. junija sta obhajala v krogu svojih sinov, hčera in številnih vnukov svojo zlato poroko zakonca Ivan Terčon in Marija Legiša iz Cerovelj. Vse življenje sta se odlikovala po narodni zavednosti in bila vedno vdana Cerkvi. Temu primemo sta vzgojila tudi svoje otroke, ki se jih je jima rodilo osem v vzorno preživetem zakonu. Sin Ciril je medtem umrl, hči Cilka pa živi v San Justu pri Buenos Airesu v Argentini, kamor se je preselila po zadnji vojni s svojim možem, sedaj že pokojnim Avgustom Mačkom, ki je bil doma iz Logatca. Jubilantoma k lepemu jubileju iskreno čestitamo in jima želimo še dolgo življenje v krogu svojih dragih.
tenih drugih rimskih Slovencev preživeli na samo binkoštno nedeljo v hotelu »Bled«, kjer so tudi sicer ves čas stanovali. Lastnik hotela in prireditelj družabnega večera g. Vinko Levstik je svojim gostom poleg žlahtne domače kapljice namenil tudi neikaj iskrenih rodoljubnih besed.
Poroka
V	soboto, 4. julija sta se poročila v cerkvi na Repentabru gdč. Matejka Peterlin in g. Marij Maver. Obema požrtvovalnima prosvetnima delavcema želimo veliko božjega blagoslova in mnogo let srečnega skupnega življenja.
Skupina slovenskih delavcev in delavk, ki so zaposleni v Švici, pred hotelom »Bled« v Rimu. V sredi izseljenski duhovnik v Švici p. Fidelis Kraner, ob njem Vinko Levstik
Dejavnost kapucinov v Italiji
Italijanski kapucini skrbijo za 194 župnij. Predstavniki teh župnij so se nedavno zbrali na prvi pastoralni posvet.
Poleg župnijskega dela, ki so ga kapucini v Italiji sprejeli šele v zadnjih desetih lotili, imajo dušnapastirsko skrb za 18 zaporov, 70 svetišč — med temi Loreto — in 205 bolniških ustanov.
Danes je v Italiji 478 kapucinskih patrov, ki delujejo po župnijah. V Rknu skrbijo za sedem župnij.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 12. do 18. julija 1970 Nedelja: 9.30 Po domače z ansamblom Dalmacija. 10.50 Otroška matineja. 16.00 La Baule: Konjeniško tekmovanje. 18.20 Toto le Moko - ital. film. 22.45 VVaterpodo: Mladost: Mornar.
Ponedeljek: 2035 Aishilos: Oresteia -TV drama. 22.15 človek s kamero: Kenija.
23.00 Waterpolo: Triglav : Jadran (Herceg-novi), posnetek iz Kranja.
Torek: 18.30 Tiktak: Muha Copatarica.
19.00 V prihodnosti bomo živeli - reportaža. 19.30 Cesta in mi. 20.35 Iz sveta fantastike: Človek na mesecu - angl. film.
22.15 Veliki orkestri: Gewanthouse orkester iz Leipziga.
Sreda: 19.20 Na sedmi stezi: športna oddaja. 20.35 Aishilos: Oresteia - II. del. 21.35 Atletika ZRN : ZDA - posnetek iz Stuttgarta.
četrtek: 18.30 Veseli tobogan: Celovec II. 19.20 24 ur Ljubljane - reportaža. 21.10 Mannix - serijski film. 22.05 Atletika ZRN : ZDA - posnetek iz Stuttgarta.
Pelek: 18.30 Mladinski koncert: J. Haydn.
19.00 Obiščite z nami Skopje. 20.35 Piače -angleški film.
Sobota: 18.30 Jaimie Mc Pheeters - serijski film. 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna. 20.35 Evropa pleše - posnetek iz Velenja. 21.50 Skrivnosti morja.
22.15 Močnejše od življenja - serijski film.
IIIIIIIIIMIIIIIIIMIMIIIMIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIMIIIIHMIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIMlIllllllllMIIMIIIIIIlinlliMIMIMinillllllllllllllllllllillMIMUlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMlMIMnillllllllinillltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIlMIIIIIIIlIlU
t Msgr. Janez Hladnik
84 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
V	Baragovem kotičku sem našel čudovita razodetja. Iste novice kot v angleško pisanem poročevalcu, v kolilkor so bile v Baragovem kotičku objavljene, so mi dale dovolj opornih točk za pravo razumevanje tega, kar se doma godi. Doumel sem: to je komunistična revolucija, ki pripravlja tla za komunistično diktaturo, ko bo ikonec vojne.
PRVO POROČILO OD DOMA Ker ni bilo nobenega 'glasu od nikoder, sem pisal domov po Rdečem križu. Že davno som na tisto pismo pozabil. Toda rni se zgubilo. Čez pol lota, to je bilo leta 1944, dobiim odgovor v nemško sestavljenem formularju sledeče vsebine:
Mati mrtva. Zakopana v Rovtah. Brat Francelj ubit. Brat Nace oficir. Dom stoji nedotaknjen. Vsi drugi so doma živi in
zdravi. Jaz sem še tu župnik. Podpis Franc Zailoikar.
STALINGRAD
Sredi vseh teh pričakovanj in upanja ter strahu se je Hitlerjev zmagoslavni pohod na Rusijo ustavili. Sodelovanje ameriških, angleških in ruskih čet je Hitlerju začelo delati sive lase. Vos svet se je čudil junaškemu boju iiuslkega naroda.
Seveda: Stailin je apeliral na rusko domovinsko čustvo; dal je spet verskemu čustvovanju prosto pot. Rusi so se zopet začutili ljudje in vera jih je spremenila v junake, ki uspešno kljubujejo Hitlerju.
Kaj bolj naravnega kot iskati v tem Stalinovem popuščanju znamenje, da je komunizem prišel do spoznanja, da je njegov boj proti veri nesmiseln in škodljiv.
Kdo ne bi upal, da bo iz tega komunizem sploh popravil svojo zmoto glede verske usmerjenosti. Če pa bo prinesed svatu res več socialne pravičnosti, bo pa s tem izpolnil veliko zgodovinsko nalogo ir. storil nepopisno uslugo tistim deželam, ikjer je socialna preureditev neob-hodno potrehna.
Pogosto sem se dobil z dr. Kjudrom, ki je bil tedaj odpravnik poslov, kajti dr. Cankarja so že bili odpoklicali. Razmišljala sva o tem. Jaz pesimist, on pa optimist. »Boste videli, gospod, da nam bo vojna prinesla srečen konec...«
Da ne bi storil komu krivice, sem s skrajno previdnostjo objavljal poročila v »Duhovnem žuvljenju«.
»Slovenski list« pa leta 1944 ni bil več pod mojim plaščem.
»OSVOBODITEV«
Proti koncu leta 1944 so novice .potovale bliskovito. Italijani so se že zdavnaj podali. Hitler beži iz Rusije. Zavezniki osvajajo zahodno Evropo.
Tedaj zvemo: Rdeča armada je pregnala Nemce iz Beograda.
»Gospod, moramo napraviti tudi mi zahvalno mašo, kot so jo Poljaki in Francozi,« so mi govorili naši ljudje. V meni pa je bilo preveč dvoma, da bi mogel verjeti, da je narod doma tega vesel.
Grem do kardinala in mu predložim zadevo. Ali naj igram ali me v to nevarno igro, ki utegne postati past zame.
»Gospod Hladnik,« pravi kardinal, »kar napravite zahvalno slovesnost. Če ne bo zahvalna, naj bo prosiina. Toda pazite zelo, kaj boste govorili.«
Tega sem se držal. Sveta maša je bila v kripti bazilike Najsvetejšega Zakramenta. Ves govor sem si napisal in ga dobesedno prehral.
Moja osebna molitev je bila, naj bi komunizem prišel do pravega spoznanja in izpolnil nalogo, kakršna je bila v božjih načrtih.
Nekateri so mi kasneje zamerili to mašo, toda ogromna večina naših ljudi ji je prisostvovala z istimi čustvi kot jaz. Tako smo molili, da bi ne bila kri zastonj prelita.
Minila je nato velika noč 1945 in minil je maj, ne da bi mogel od kje dobiti kako jasno poročilo o tem, kako je doma.
V	tem pa dobim pismo od Franca Gabrovška, ki mi piše — česar sem se vsdno bal, to se je zgodilo —, da je kakih 20.000 naših ljudi, tisti, katerim je uspelo, pobegnilo v Avstrijo in Italijo. Sedaj so po begunskih taboriščih in čakajo kot duše
v	vicah, kdo jim bo pokazal, kam naj
gredo. Upali so, da se vrnejo domov. Povratka pa nazaj ni. Tam jih čaka samo ječa ali smrt. Poglej .ti tam, kaj bi mogel storiti za te ljudi. Tudi ne vem še, kateri znanci so med njimi. Ni dvoma, da jih jo mnogo. V Rimu na Via dei Colli 8 se je ustanovila slovanska pisarna, katera nam bo kaj povedala.
Po tem sem jaz začel gibati. Na Ravnatelj stvor za vseljence sem zvedel, da ne izdajajo nobenih vhodnih dovoljenj, najmanj pa tistim, ki nimajo v redu potnih listov.
Obrnil sem se v Čile in Peni. Pisal sem na ministrstvo v Santiago in v Limo. Pisal sem veljavnim možem v Čilu. Vse je bilo. samo strel v zrak.
Ekvadorski konzul me je lopo sprejel in sva si zamislila kolonizacijo v njegovi državi. Ko sem čez teden zopet prišel, ga že ni bilo več in drugi ni hotel o tem nič slišati.
Kaj naj storim? Nekaj moram. Čutil sem, da šele sedaj prihaja na mane vsa teža moje dolžnosti, s katero me je božja previdnost poslala v Argentino.
(se nadaljuje)
-j
■j
11. in 12. julija v ŠTANBREŽU na igrišču pri cerkvi TRADICIONALNI
Poletni kulturni praznik
SPORED
Sobota, 11. julija ob 21. uri
Nastop znanega ansambla »VESELI PLANŠARJI« iz Ljubljane s pestrim programom.
Nedelja, 12. julija ob 21. uri
Koncert slovenske pesmi. Poleg domačih zborov nastopajo tudi zbori iz Gorice in iz Tržaškega.
Dramski odsek p. d. »Štandrež« uprizori enodejanko A. Čehova »MEDVED«. Režija A. Pregare.
Recitacije naše mladine.
Prodaja slovenskih knjig in plošč — Bogat srečolov — Dobro založen buffet z domačim vinom in prigrizkom.
V primeru slabega vremena bo program v župnijski dvorani. VSI LJUBITELJI SLOVENSKE PESMI TOPLO VABLJENI!
Šolski uspehi na enotni srednji šoli v Gorici
Nižji tečajni izpit so izdelali sledeči dijaki:
Oddelek A: Crapiz Jurij, Ferfoglia Gabrijel, Figheli Gabrijel, Gergolet Viljem, Klanjsceik Damijan, Kragelj Vladimir, Peric Armand, Tomšič Alojz, Zotti Lucij, Cumar Lučana, Gergolet Livijana, Kom-janc Roza Ana, Marušič Elvija, Peteani Rozana, Tomsic Andrejina.
Oddelek B: Cijan Bruna, Devetak Nada, Devetak Silvana, Gruden Darija, Hladnik Gracijela, Humar Klara, Komjanc Elizabeta, Kuštrin Silvija, Miculus Loreta, Mtx-zic Antonija, Nanut Loredana, Pahor Marina, Paoletti Eda, Piccione Patricija, Plesničar Lidija, Rener Marta, Rustia Milena, Srebernic Terezika, Stekar Milena.
Oddelek C: Bataino Ličo, Con Silvo, Devetak Robert, Kosič Ivan, Pavletič O-skar, Tommasi Marijan, Venturini Ugo, Bensa Elijana, Hvalic Lavra, Korsic Iva, Markovič Ana, Muzic Jožica, Perigoi Marina, Pittoli Mariza, Sirk Nataša, Valentinčič Loredana.
V	prvem A razredu je izdelalo v poletnem roku šolskega leta 1969-70 16 učencev, 6 jih ima popravne izpite; v prvem B je razmerje 19 : 5; v prvem C 16 : 4; v prvem D 13 : 6. V drugem razredu oddelek A je izdelalo 9 dijakov, popravne izpite pa ima prav tako 9 dijakov; v drugem B je uspešno zaključilo razred 9 učencev, 10 pa jih ima popravni izpit; v drugem C je razmerje 20: 4, v drugem D pa 10: 12. Oddelka C in D so obiskovale v prvem in drugem razredu dijakinje.
Prva občinska seja v Sovodnjah
Dne 24. junija se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Sovod-njah, da izvoli župana in občinski odbor. Sejo je vodil nositelj liste občinske enotnosti Jožef češčut. Udeležili so se je vsi svetovalci, med katerimi so tudi trije no-
vi	za razliko od prejšnje mandatne dobe (Edvin Kovic za listo lipove vejice ter Ladislav Cijak in Virgil Cotič za listo občinske enotnosti).
Po overovitvi novoizvoljenih svetovalcev so se vršile volitve župana ter odbornikov. Zo župana je bil ponovno izvoljen Jožef Ceščut. Zanj je glasovalo enajst svetovalcev, en glas je prejel drug svetovalec večine, tri glasovnice so bile bele. Za odbornika sta bila izvoljena Franc Pe-tejan in Janko Cotič, za namestnika pa Marcelino Devetak in Danilo Ožbot.
Med debato sta se oglasila tudi svetovalca manjšine, Hmeljak in Kovic ter poudarila, da ni bila na mestu tako groba volilna kampanja in zlasti ne obrekovanje kandidatov liste z lipovo vejico, češ da so fašisti oz. kolaboracionisti. Svetovalec Hmeljak je podčrtal, da je lipa znak starih Slovanov, ki so pod tem drevesom
Ugodnosti za obrtnike
Nov deželni zakon št. 17 z dne 1. junija letos prinaša določila o ukrepih v korist obrtniških podjetij. Na podlagi tega zakona lahko deželna uprava podeli prispevek za kritje obresti, ki jih obrtnik ali obrtniška zadruga ali obrtniški konzorcij plačuje za srednjeročna posojila najeta pri pooblaščenih denarnih zavodih. S tem ukrepom je deželna uprava dala novo pobudo za razvoj obrtništva in tako olajšala gradnjo, razširitev ali posodobljenje obrtniških delavnic. Ista ugodnost velja za nakup potrebnih površin in prostorov ali nabaivo potrebnih strojev in opreme. Prispevek lahko velja za ves čas najetega posojila toda največ 15 let in sicer v višini do 5 % tako, da ostane v breme obrtnika le 3,50 % obresti.
Prošnje je treba nasloviti na deželno odbomištivo za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo in jih izročiti na U.R.O. -Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji-Juilijski Benečiji (E.S.A.). K prošnji je treba priložiti tahničnoifinančno poročilo
o	pobudi, ki se namerava izvesti in morebitne druge idokumetne.
Podobne ugodnosti nudi U.R.O. tudi za sledeče primere: a) prispevke za plačevanje obresti na posojila, ki so jih obrtniška podjetja najela za svoje poslovanje in izvažanje izdelkov; b) obrtniška podjetja v gorskih predelih in obrtniške zadruge
odločali o svojih upravnih zadevah, ne pa kak izrodek bolnih možgan. Hmeljak je. še omenil glavne programske točke svoje liste, ki se je borila za enakopravnost in napredek tar blagostanje vseh občanov.
Nekateri svetovalci večine so hoteli nato zavrniti izjave svetovalca Hmeljaka. V odgovor se je nato oglasil svetovalec Kovic ter dejal, da tisti, ki so žalili in zmerjali naše -kandidate niso dosegli svojega cilja. Po teh besedah sta svetovalca Kovic in Hmeljak zapustila sejno dvorano, malo kasneje se jima je pridružil še svetovalec Remo Devetak.
Svetovalci slovenske liste z lipovo vejico so s svojim demokratičnim ter odgovornim nastopom ravnali pravilno, saj so do novega odbora večinske liste zavzeli sicer kritično stališče, ki pa ne pomeni obstrukeionizma ali iskanja polemik za vsako ceno.
Dve seji občinskega sveta v Doberdobu
V petek, 26. junija se je v Doberdobu vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Prva točka je bila potrditev občinskih svetovalcev. Župan Jarc je hotel takoj preiti k volitvam, ne da bi odprl debato, toda svetovalka Slovenske demokratske zveze Marija Ferletičeva se je oglasila k besedi in poudarila, da smatra sejo za neveljavno, ker ni bilo prisotnega uradnega tolmača.
V Doberdobu je že večletna praksa, da je kar župan za prevajalca. V vseh petih letih ni smatral za potrebno, da dobi do-berdobska občina slovenskega tajnika. Brez dvoma mu tujerodni tajnik bolj prav hodi, saj se lahko v občinskem svetu govori, kar se komu zljubi, zapisniki sej se pa sestavijo kasneje in to tako kot je občinski upravi bolj prav.
Marija Ferletičeva je na omenjeni seji tudi zahtevala, da se pojasni zadeva prefektovega pisma. Med volilno borbo je namreč župan Jarc trdil, da sta dva svetovalca SDZ zahtevala od goriškega prefekta, naj se v občinskem svetu uporablja le italijanski jezik in da je goriški prefekt pismeno to zahtevo sporočil do-berdobskamu županu. Župan Jarc je Fer-letičevo prekinil, da to ne spada v dnevni red seje. Seveda! Mož nima takega prefektovega pisma v rokah in se zato izvija kakor jegulja.
Potem je sledila potrditev izvoljenih svetovalcev. Pri Mariji Ferletičevi je župan izjavil, da ne more postati svetovalka, ker je v pravnem sporu z občino. Res se je Marija Ferletič letos v aprilu obrnila na predsednika republike s pritožbo, v kateri je zahtevala, da se popravijo socialne krivice, ki jih prestajajo uslužbenci doberdobske občine. Prišlo je do glasovanja in Marija Ferletičeva ni bila potrjena, ker je imela pogum potegniti se za pravico drugih. Proti njej so glaso-
ter konzorciji po vsej dežela lahko dobijo enkratni prispevek do višine 30% za nabavo strojev, naprav in opreme.
★
ZA KMETOVALCE Natečaj z nagradami za kletarje
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulica Ghega 6, razpisuje natečaj z nagradami za vzorno vzdrževanje kleli, vinskih posod in dobro pripravo vina.
Natečaja se lahlko udeležijo vsi vinogradniki na Tržaškem. Prošnjo na kolko-vanem papirju je treba vložiti pri omenjenem nadzomištvu najkasneje do 20. julija 1.1. Ta naj vsebuje poleg osebnih podatkov tudi površino posestva, površino vinogradov, število trt in količino pridelanega vina.
Komisija, ki si bo ogledala kleti, bo za ocenjevanje upoštevala zboljšave v kleti, smiselno razdelitev prostorov, opremo za strojno predelavo grozdja, stanje vinskih posod in kakovost pridelka. Razpisane so sledeče nagrade: prva 500.000 lir; dve drugi po 250.000 Mr; štiri po 200.000 lir; šest četrtih po 100.000 lir in deset petih nagrad po 60.000 lir.
Morebitna nameravana zboljšanja v kleti je treba končati do 30. septembra 1.1. in o tem pravočasno pismeno obvestiti kmetijsko nadzorništvo v Trstu.
vali člani stranke, ki se vedno hvalisa, kako da je socialno napredna. Župan Jarc sc je oddahnil. Marija Ferletičeva mu v novem občinskem svetu ne bo več grenila življenja.
Seja se je nato nadaljevala v torek, 30. junija. Andrej Jarc je bil znova izvaljen za župana, odbornika sta pa postala Stanko Ferletič iz Dola in Karel Cernic iz Doberdoba; za namestnika sta bila izvoljena Julko Gergolet s Poljan ter Ernest Soban iz Jamelj.
Besedo je povzel Karel Čemic in se obregnil tudi ob pisanje našega lista, češ da ne odgovarja dejstvom, ko pišemo o delovanju doberdobske občinske uprave. Mi pišemo to, kar prejmemo od našega dopisnika. Če dejstva ne odgovarjajo resnici, prosimo za protidokaze. In tudi prosimo g. župana, da že enkrat obelodani tisto skrivnostno prefektovo pismo iz Gorice. Drugače bomo prišli do sklepa, da si je v svoji veliki proletarski zavzetosti tisto pismo v času volilne akcije kar sam izmislil.
Misijonska poslanica sv. očeta
Sv. oče je že izdal posebno poslanico za misijonsko nedeljo, ki bo letos 18. oktobra.
Oče naš
V	današnjem hlastajočem ritmu življenja vendar vsak normalen človek v najbolj skritem kotičku svojega srca rad prisluhne besedam galilejskih ribičev': »Gospod, nauči nas moliti!« In Gospod odgovarja kot nekoč: »Vi pa molite: Oče naš, ki si v nefoesih, posvečeno bodi tvoje ime...«
Francoski pisatelj Louis Evely je nedavno napisal sodobno premišljevanje o Gospodovi molitvi »Oče naš« ter se zadržal pri posameznih prošnjah, ki nam vsaka od njih nudi obilje globokih misli. Prevod te knjige, ki ga je oskrbel Jože Urbanija, smo sedaj dobili tudi v slovenščini.
Knjigo, ki obsega 144 strani srednjega formata, je izdal župnijski urad v Kranju na Gorenjskem, na voljo je pa tudi na upravi našega lista. Cena 400 lir, po pošti sto lir več.
OBVESTILA
Ravnateljstvo gimnazije-liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da je vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1970/71 podaljšano do 22. julija.
Na nižji enotni srednji šoli v Gorici,
ul. Randaccio, je podaljšan rok za vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred do 22. julija 1970.
Natečaj za sanitetne asistentke. Pokrajinski odbor ONMI obvešča, da je razpisan v vsedržavnem merilu javni natečaj za 212 mest sanitetne asistentke tretjega razreda. Za vsa pojasnila se zainteresirane lahko obrnejo na tajništvo ONMI v Gorici - Palača pokrajinske uprave - Corso Verdi, 35.
Duhovne vaje za dekleta bodo v Trstu
od 24. do 27. avgusta v provincialni hiši šolskih sester sv. Frančiška, ul. delle Docce 34. Na ta naslov naj se interesiranke tudi pravočasno priglasijo.
DAROVI
Za Alojzi jevišče: rupenski učitelji namesto cvetja na grob pok. kateheta Jožeta Štante 6.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Štefanija Širok
2.000	lir; Mariza Perat na grob pok. Jožka štante 3.000 lir.
Za goriške skavte: namesto cvetja na grob pok. župnika Jožka štanta daruje družina Špacapan iz Gorice 5.000 lir.
Dr. Ubald Zalateo daruje po 2.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzi j evišče v Gorici.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
ob poroki Adrijan Bizjak lir 10.000, Marija Bizjak in Justina Negode v spomin na pok. Romana Bizjak lir 2.000, šolske sestre provincialne hiše brezplačno oskrbo akad. slikarja Toneta Kralja ob izdelavi mozaika (4 kv. m) na pročelju doma.
Za Marijanišče na Opčinah: Ob birmi Kralj Damijane iz Sv. Križa daruje družina Sedmaik 2.000 lir; Avber Marija iz Samatorce 5.000 lir; družina Ludvik Gruden iz Zgonika in sestra Milka, namesto cvetja na grob pok. Jožetu po 5.000 lir; Sancin J. .iz Skednja 5.000 lir; družina Sosič-Repinc namesto cvetja na grob pok. Vincenca Zolja 3.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 12. do 18. julija 1970 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 11.15 Oddaja za najmlajše: R. E. Raspe: »Dogodivščine barona Munchhausna«. Drugi del.
11.45	Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 »Hlapci ,in gospodarji«. Igra v treh dejanjih. 17.30 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (9. oddaja). 18.45 Bednarik: »Pratika«.
19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske ljudske epike; pripravlja Beličič. 20.45 Kmečka godba S. Tamšeta. 22,10 Glasba v ljudskem tonu.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo.
18.30 Zbor »Sot la nape« iz Ville Santine.
20.35 Popevke iz oddaje »Un disco per 1'estate«.	21.00	Pripovedniki naše	dežele:
Z. Saksida »Zbogom, gospod profesor...«.
21.15 Romantične melodije.
Torek:	11.35	Šopek	slovenskih	pesmi.
12.00	Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Naši pomorščaki — srečanja in spomini. 19.45 Zbor »Vesna«	iz Sv.	Križa pri	Trstu.
20.35 Mozart: »Čarobna piščal«, opera v dveh dejanjih.
Sreda:	11.35	Šopek	slovenskih	pesmi.
12.10 R. Vodeb: Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji (3) »Etruščani: od Rima do Firenc«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu.
19.10 Higiena in zdravje. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 Večerne melodije.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 M. Mori: Vzroki nesreč pri otrocih in mladostnikih ter njihovo preprečevanje (8) »Nezgode v kmečkem okolju«.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Na počitnice.
1	/.55 Kako in zakaj. 18.30 Simfonična glasba deželnih avtorjev. 19.10 G. Godoli: Življenje na drugih svetovih - domneve in možnosti - 3. oddaja. 19.25 Priljubljene melodije. 20.35 L. Cijak: »Neurje«. Drama. 22.05 Beethovnove komorne skladbe.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Epigram — odraz časa in razmer, pripr. Z. Tavčarjeva.
19.20 Znane melodije. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 N. Kuret: Poganstvo in krščanstvo v naših ljudskih šegah (3. oddaja). 13.30 Glasba po željah. 15.55 L. Davanzo: »Varna pot« - oddaja o prometni vzgoji. 16.05 Operetne melodije.
16.45	Pravljice in pripovedke naše dežele.
18.30	Oktet »Planika« iz Gorice. 19.10 R. Dolhar: Alpske poti in smeri (3) »Pomlad na Tirolskem«. 20.35 A. Dumas-oče: »Grof Monite Cristo«. Prvi del. 22.00 Vabilo na ples.
V	Ogleju bo v nedeljo, 12. julija
SLOVESNO PRAZNOVANJE
sv. patronov Mohorja in Fortunata
Ob tej priložnosti bo ob 19. uri v oglejski 'baziliki slovesna sv. maša, prvikrat v furlanščina. Nastopil bo pevski zbor Tomadini iz Vidma. Berilo in evangelij bosta brana v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. V istih jezikih bo izrečena priložnostna misel. Za Slovence jo bo povedal dr. Kazimir Humar.
Ob 21. uri bo nastop folklornih skupin in pevskih zborov iz Furlanije, Goriške in Koroške. Iz Goriške bosta nastopila moški zbor »Mirko Filej« in folklorna skupina »01ympia«.
Praznovanje sv. oglejskih patronov gotovo zasluži' obisk zaradi bogatega versko-kulturnega programa, ki je z njim združen. Obisk svojim rojakom toplo priporočamo.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Stefana Kleindiensta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ki so pokojnemu bili v tolažbo v bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Gorica, 7. julija 1970
Družina Kleindienst
ZAHVALA
Vsem, ki ste poznali našo dobro in plemenito
ANO GREGOREC
ter ji bili v pomoč v zadnjih mesecih njenega življenja; vsem članicam goriške Marijine družbe, ki ste ji z molitvijo, obiski in sočutjem stale ob strani; vsemu bolniškemu osebju, ki ji je lajšalo njene telesne tegobe; Marijinim sestram čudodelne svetinje, ki so ji ljubeče bile v pomoč in v postrežbo; vsem, ki so jo zadnjič obiskali na mrtvaškem odru in jo pospremili v stolnico, prisostvovali pogrebni maši in se udeležili njenega pogreba, zlasti voditeljem pogreba dr. Kazimiru Humarju in g. Jožetu Juraku bodi izrečena prisrčna zahvala.
Bratje in sestre Gregorec ter ostalo sorodstvo
Gorica - Mengeš - Vojnik - Burlington (Kanada),
8. julija (na sedmi dan smrti) 1970
DEŽELNE POBUDE