Številka 29. Pavšalni franke v drSavf SHS. V Ljubljani, dne 22. julija 1920. II. leto. •• —---- Cijena n prodaji 1 K 50 Ki Nas Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72*— Polugodišnja •••••*. . 36'— Četvrtgodišnja .•••••• • 18*— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. i-.: I^CHa J CpO^ajH 1 K 50 s=~=» Ham F.iac ce^uHVHo csajsor uesapnuu robnimi.a npernnaTa . . • • • • K 712 no^jro^mnita ...•«»•« s36 HerBpTrOf’onnH.a .••••«• »18 3a HHoaeuciBo ^o^aTir nonrrapBHy. Orjtacn no rapa^n. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vraža, ako se ne priloii snamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki ao za vsebino odgovorne. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj m pošlje po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov bg it l{tj Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. 35 Arvon (Uubliana): Prej je bilo drugače? Živimo v časih novih smeri, novih rotov.- presnavliania celokunnesia dru-fabnesra živlienia. Vse oanoge družbe iščeio izhoda iz nevzdržnih razmer, v katerih se duši snlošnost. In ne naimani iav-no uradništvo. ki se ie vendar enkrat zavedlo; da se mora reformirati na zunai in na zndtrai. Uradništvo se oresnavlia. In tri smeri so. v katerih ie reformacija namuineiša. Nova pota se nam odpiraio v razmerju do države, v razmeriu do sodržavljanov, v medseboinem razmeriu. Kpt ie z razmeriern nroti državi? Ce min odkriti, moramo nriznati. da ie žalostno. Pa ne no krivdi uradništva. ne. temveč krivda ie onih. katerim ie Jueoslavtia (rozei za eksperimente in profit. Mislim, ja ne trpi nihče boli neeo uradništvo samo. če ie prišlo do točke, ko uradništvo ne more uri naiboHši volii danes videti v državi več nego mrzlega službodavca. V svoii državi' Ne v Avstriji prekletega spomina. LISTEK. P. — Zagreb: Pročišćavanje. Isto onako, kako ie nedavno profesorsko društvo izreklo svoiu osudu nad lednim sistemom, izrekla iu ie prošle ne-dielle i Matica Hrvatska. I ako izmedki ova dva društva nema ništa zaiedničko. to su ipak izniiela posve lednake rezultate Grupa [ludi; koia pod svaku ciienu hoče da zavede u našoi mladci državi, reć' ćemo. potuhni centralizam na svim linii >nia doživlela ie na iednoi i na dru-eoi skupštini grdan poraz. U profesorskom društvu htieli su na brzu ruku da stvore zakliučak. koii bi značio prestanak društvene samostalnosti I da prenesu sVe društvene agende u novo driištvo koie zapravo ioš i ne nostori Ta ie njihova namisao našla otpor, te le konačno dovelo i do toga da ie u nro-fes^rskome društvu nastala časovita kriza Nile nam ovdie da đalle isniudemo što če i kako će profesori da riieže to Mukepolna in počasna ie bila pot do 16. aprila, ko ie uradništvo podalo, po vzoru organiziranega manualneza delavstva v tovarni svoiemu službodavcu ultimatum. Uradništvo ie spoznalo, da se ga v imenu države izkorišča. Kdo ie torci kriv. če si uradništvo govori: »Prei ie bilo drugače«? — Ha. »preti ie bilo drugače9« Tu ie tista past. ki so io Dostavili z naiboli izbrušeno rafiniranostio in priznati m >ramo. da so nam io nastavili liudie naše krvi. ki so se vsedli v kočiio od drugih nareieno. stvaritelie pa vpregli snredai. pdzivaioč iih z bičem v roki. naj kriče »Hosannah!« Seveda !e bilo prel »drugače«. Pred volno ie užival uradnik prednosti, ki so ga skorai dvignile v nekako kasto. Danes tega ni več. in bog nas varni še kast. Za-kai iz kast na zunai se nuiuo izcimilo kaste na znotraj S pomočjo siiaia teh kast ie dosegla država, da le uradništvo oslepelo. da ni videlo in čutilo preveč natančno drugih, nrav zelo realnih brc. Kakega čuta za skupnost ni bilo in se zato ni čuditi. če ie uradništvo v svoii. od zunai povzročeni slepoti stalo brez razumevania svote nitanie. Za nas ie važno, da ie profesorsko društvo izreklo svoiu esudu Hudima. što nasilno hoće. da u sva kulturna društva uvuku politiku. I na skupštini Matice Hrvatske izbilo ie nastoianie. da se atmosfera, koiu su demokrati zapustili, već jednom pročisti. I pročišćena ie. Predaleko bismo išli. da prikazuiemo čitavi tok skupštine, za nas te važan tek niezin rezultat. Onai sistem, što su ga demokrati uveli za suzbilanie opravdana nokreta lavnih namještenika, koii pokret nfie išao ni za čim drueim. nego da namakne oskudnim iavnim namještenicima sredstva za uzdržavanie. dobio ie svoiu zasluženu osudu. Kod oitania. hoće li se starome odboru dati apsolutorii. ustale profesor F. Lukas i dokumentima udara u glavu Matičina predsiednika. Poznat ie postupak vlade prigodom činovničkog pokreta, koii ie rezultirao u manifestaciji od 18. decembra 1919. Ta-danii šef za nrosvietu i viere dr. F. Tućan pošao ie u nroeonianiii činovništva loš i dalie od samog Tomlienovića. Tomlteno-vić ie naime svoie odredbe bazirao na na strani, ko se te delavec začel organi-* zirati. Da. organizacijo ie uradništvo za-metavalo in ni videlo, da poliublia palice Uradniško delo ni bi^o *delo«. bilo i« »uradovanje«. Toliko o moralni strani stavka, da fe bilo orel drugače. Materiialno seveda se uradnik danes upravičeno soominia z za« vistio starih časov. V mirnih časih uradnik ni bil sijaino plačan, vendar pa je imel zasiguramo mir-, no starost. Če se ie izrabil, ie dobival pokojnino kot obresti naloženega svoiega dela. Če ie država stala v tem pogledu na stališču, da ie pokojnina milost, ali ne. nas danes ne zanima. Uradnik te videl vi. niei svote pravico in ne udobnost, delal ie vsled tega z veseljem, živel skromno, a solidno. Razširja! ie zaunanie v državo. Čutil se ie moralično vezanega, da reprezentira državo, srečno in bogato, čutil se ie kot kolo v ogromni mašineriji, nazvani država, čutil kot člana mirovne armade. na kolisloni moč civilizirane države^ Vse to sta odnesla volna in prevrat. Omenii sem. da se uradništvo nikakor ne toka več za kastami in drugo šara Ni mu pa mogoče utaiiti več bolesti nad sili. a g. Tućan na opačini. Profesor ie Lukas na skupštini Matice Hrvatske iznjeo oovierliivo pismo tadaniega šefa za prosvjetu i viere dr. Tućana. a dosadašnjeg predsiednika Matice Hrvatske, upravljeno direktorima zagrebačkih srednjoškolskih zavoda. U tom pismu poziva e. dr. Tućan podrediene srednjoškolske direktore. da organizuiiršpiiunstvo i denunci-ianstvo. Medin ostalim veli se u tom Pismu: »Kako ie poznato, dne 18. decembra 1919 obustavio ie veliki dio javnih namještenika u Zagrebu službu i ostavio svoje urede, da prisustvuje skupštini Saveza Javnih Namještenika s namjerom, da se na toi skupštini protestira protiv izjave g. bana u pitanju pobolišania činovničkih beriva. Nema sumnje, da su na taf nesavjesni i nekorektni korak naveli iavnei namještenike tek poledfnd. U oovodu toga pozivate se. e. ravnateliu. da na osnovi ličnoga noznavania učiteljskoga zbora. koienui «te na čelu. i dosadanHh infor-macHa odmah izvlestlte. leji u tom učiteljskom zboru bilo takovih kolovođu, koii su nesaviesno ? tendenciiozno haran-giraiućl kušali zavesti druge na onu samovoljnu obustavu rada oomemitosa da- dejstvom, da rmi lastna država ne daje nitji teea. kar mu ie nudila narodno sovražna mačeha. ^Uradnik je danes prisiljen videti v plači miloščino r~ o pokojnini niti ne govorim — ki mu io daje država zato, da ne viDiie preglasno. Doma mu žena in otroci koncertirajo z vsemi mogočimi instrumenti realnosti, in tako mora stopiti na neuradna pota. samo da si dvigne dohodke ter obleče in nasiti družino. Države predstavljati ne more. ker ie strgan, bos in lačen, države predstavljati pa noče. ker se ga otepa, ker ga prepušča piiavkam vseh novodobnih kategorii. V trenotku. ko ie izgubil zunanji blesk’, ie spoznal uradnik svoio notranjo vrednost človeka. In to vrednost hoče braniti z vsemi sredstvi proti vsakomur, da jo ohrani za tisto Jugoslavijo, na katero se še vedno drzne upati. Z namenom, da odtrga uradnika od celote In da ustvari med niim in sodržav-lianotn sebi koristen prepad, ga ie vtaknila država v uniformo in ga branila na-nram iavnosti baš takrat, ko bi tega ne smela. Tako se ie rodilo v ljudstvu sovraštvo proti uradnikom in strah pred niimi. v teh pa preziranje do naroda, ki ie 'de iuro bil vzrok obstoia države. Preprosti državlian z dežele se ie trikrat popraskal m petkrat cdkašlial. preden se ie pognal toliko, da ie pritisnil na kliuko in se priciiazil z globoko sključenim hrbtom v pišamo, bo’eč se že naprei. da ne bo ničesar opravil. In žar cesarske milosti mn ie raztajal razorani obraz, če mu ie sodni sluga priiazno odzdravil. Zunai kajpada, je stiskal pesti. Tako ie bilo or e? v Avstriii. Ali nai bo tako tudi v Jugoslaviii? Ali nai posnemamo tiste, ki prakticiralo tako od zgorai proti nam? Ne. V Avstriii ie uradnika zaoeliala resnica, da ie nelepo postopal proti sodržavljanu. ki ie bil de iure nlegov delo-da5alec. To pa ie uradnik pozabil, moral pozabiti, ker ie bil v Avstriii de faeto edini državlian grof Habsburg, radi katerega ie Avstriia sploh bila. Tega ie videl narod v uradniku, in uradnik ie videl njega mesto narod. A v Jugoslaviji? No. uradništvo. ki je toliko pretrpelo, gmotno in moralno, gotovo ne pozabi nikdar. da Jugoslavija ni nastala tako kot Avstriia. temveč po volil naroda, ki ie tudi po besedah našega kralja edini suve- ren v državi. In skupno z narodom in njegovim predstaviteliem na prestolu se bp uprlo vsakemu poskusu, dati Jugoslaviii avstrijsko lice. Tak oa ie vsak poskus, ki hoče orijentirati uradništvo proti narodu. Obenem oa se uradništvo zaveda v Polni meri. da tako kot zdai ni še nikdar potrebovalo zaslombe v iavnosti i zase i za državo. Če si uradništvo ne bo pridobilo iavnosti. izgubilo bc močno orožie v bolu z avstriiakanti na ministrskih foteliih. izgubilo bo oa tudi sposobnost izkoreniniti splošno nezaupnost proti državi, kadar mu bo to mogoče, ne da bi se lagalo in poniževalo. Ko se ie uradnik iznebil simpatij do kaste na zunai in medsebojno, ko ie izgubil svci zunanii blesk, ie zagledal tudi ono vez. ki ga spaia z vso delavno družbo. Uvidel ie. da ie delo tisti činiteli, katerega deliš z vsakim drugim delavcem, ne pa vrsta ali ime dela. ki ea loči od drugih delavcev. In pognala ie solidarnost, zavest skunnili koristi, skupnega trplienia. Dosedanje društvo, ki mu ie bilo do takrat le stvar po modi. vsota vpisanih članov, ie spremenilo svoie lice v regulatoria njegovih stanovskih teženi. in postalo zaslomba. h kateri nai se zateka v kočliivih momentih. Uradnik se le organiziral socijalno in gospodarsko. S tem stoiimo pred javnostjo kot nov. mlad in močan faktor, ki se ga mora vpoštevati. Prvi sadovi te nove podlage že poga-niaio in če drevo še ni tako rodovitno, kot bi lahko bilo, ni to znak naše slabosti, temveč Posledica dcistva. da ie naša or-ganlzaciia še v gradbi. In s svoio organizacijo bomo šli na-orei z zavestjo da moremo edino v niei in z nio doseči tisto stališče, ki nam bo omogočilo graditi svoi novi dom ter ga Hubiti. ker bomo vedeli, da re to tisti dom. ki smo si ea želeli imeti: Jugoslavija srečnih in dobrih državljanov. Koroškim Nemcem in nem* čurjem za odgovor. Nedavno so pisali v naši javnosti, da so koroški nemški listi izrabljali neko kritiko „Našega Glasu*4 in kazali na „ža-lostne** razmere v Jugoslaviji. Hoteli so prav po koroški maniri nas sleči in z našo obleko zakriti svojo goloto. Sicer imamo pri nas v primeri z nemško-koroško mizerijo take razmere, da bi Nemcem ob na. Ne možete 11 na temeliii sadašnieea VaŠecs* znatiia o toni izviestiti. nastoite sebi oribaviti potrebne obavlestl povjerljivim putem, te o uspiehu tih svoiih izvida odmah izviestite. kako bi se orotiv kolovodja mogao bezodvlačno odrediti najstroži postimak.« Na tai ie način dr. Tucan nastolao. da1 razbito stalešku sviiest iavnog namie-šteništva uonče. Kako to ispravno profesor Lukas u svoiem govoru spomenuo, da ie za kulturnu višinu iednoga naroda nai-bolic mjerilo nieeova škola, a ovom se rezervatnom Tučanovom naredbom udara u biće škole, u slobodu učitelistva. te ga se degradira na stepen prostoea de-'dektiva. to on »urhtieva. da g. dr. Tučan »siavi orett-jCdništvo Matice Hrvatske, ier da nite da bude r;a čelu ova- ko odlične lip^nrne instituciie čoviek. Kori ie ne •ur.uo obtatlo svoie ime. več ie pače nalagao : drugima, da se spuste do prostih uhoda i denunciianata. Tai svoi zalitiev profesor Lukas obrazlaže i time. što čast niie samo ukras čoviekov. nego ie ena sastavni dio čovjekove duše 1 ona ga orati, edie se on nadfe. a bitnost karaktera ie Jedinstvo i postoianost u đielo-vaniu. pa ie prema tome pravi karakter kao i čast nepromjenljiva. Skupština ie Matice Hrvatske odobrila izvode profesora Lukasa i time nai-iasniie izrekla svoi sud nad rabotom bivšega odielnog predstojnika. Dr. Tućan pokušao ie doduše, da s: obrani time. što to isticao, da on tu naredbu nito ni čitao. Ta ie nespretna isprika samo ioš povećala zaMiev skupština-ra. da se dr. Tućan odreče predsjedništva Matice Hrvatske. Pod pritiskom ras-ooloženla rrediu skunštinarima dr. Tućan ie to i učinio, na to time 5 ^am iasno označio. da priznato opravdanost toga zahtjeva. I Vrbskem jezeru prav lahko prepustili za njih lačne želodce nekaj vagonov bele moke in za njih strgane podplate nekaj kož j najboljšega usnja ter jih kratko ignorirali, j vendar se nam zdi primerno odgovoriti, : ker si ne damo od nikogar predpisovati, kaj in kako naj v listu pišemo, najmanj od ljudi Schumijevega kalibra. Vsi vemo, da v novi državi ne postanejo Čez noč urejene razmere, zato je kritika potrebna, ker je njen namen na pomanjkljivosti opozarjati, ne pa skupni ideli škodovati. Ako torej piše list stvarno kritiko. ie to njegova prokleta dolžnost in najidealnejši patriotizem; če pa kdo tako dejanje zasmehuje ali zavija in v svoje politične namene izkorišča, je podoben 1 kočarju s strgano bajto brez dimnika zraven soseda, ki si je pričel postavljati lastno vilo. V taki koči z raztrgano streho, izpod katere se na vseh koncih in krajih kadi, se danes stiskajo razni Schumiji z Neue Freie Stimmen. Landsmannschaft in podobnimi listi na čelu. Ako se pri tem kaka opeka razbije, ni za nas nobene škode, pač pa dobpr povod, zalučati razpo-čeni kos (ali pa priljubljeno žemljo!) v raztrgano avstrijsko ba.to. da utihnejo nemški bevskači. Kako so ti liudie kričali pozimi 1918. in 1919! S svojo Volkswehr so ubijali, kradli, ropali, uganjali največje zločine 00 cerkvah in hišah, sleparili pri ljudskem popisovanju, požigali in lastnim vojnim tovarišem (v Železni Kaplji) razdirali stanovanja in dveletne otroke pustili glasovati, zabavljali na Srbe in „Kranj: e“. Ko so pa maja 1919 tri divizije naših 'o golazen pregnale, so ista nesramna dejanja. ki so deželo za prib'ižno 50 milijonov oškodovala — predbacivali našim voiakom. Taka je nemška koroška morala! Ta morala pa ie samo v celovški kotlini, drugodi je ni. V Spitalu na Dravi se ljudstvo lani ni hotelo udeležiti nohoda oroti Jugoslovanom. češ, Celovčani naj sam! opravijo kar so zakrivili. Boje se, da bodo Srbi z njimi poračunali za nesramnosti, ki so jih provzročili v Srbiji Prusi. In popolnoma prav bi bilo, ako bi bili naši srbski vojaki ohladili svojo jezo radi pruskih na* silnosti nad nemškimi koroškimi todelni. V Milstatu je prikorakalo 80 1 rostovolj-cev, a so izjavili, da bodo branili le lastni dom. za Celovčane ne gredo po kostanj v ogenj. Tako misli 'ljudstvo »J Št. Vida oroti severu in od Bellaka A i lest ooravdan. Treba samo zamisliti sebi. kako daleko su kadri da oodiu rni. koii zarobliuiu ne samo tiielo lavnih namtošcenika. več bi htjeli, da mu zarobe i saviest i dušu. < Kako rekosmo ova osuda ne oogadia samo dr. Tućana. što više; naiodličniH skup intelektualaca, što še kuoi oko Matice Hrvatske, izrekao ie ovom osudom svoju nresudu nad čitavim sistemom, što ga ie zto uspomene Tomllenović uveo. da razmetne stalešku organizaciju iavnog namiešteništva i da činovnike ponovo de* gradira na stepen roblia. Veselimo se. da su ovakovu osudu domieli uoravo naiicealniii iavni rad-stotka, tako da dobi tisti, ki ie dovršil 40 let službe, ali še več. celo plačo kot penzijo. . • Za profesorje velja, tako v vsem drugem kakor tudi v računanju službenih let, uredba z dne 15. februarja 1858, B br. 141. c br. 38. s tem, da dobivajo z dovršetkom 10 letne službe 40 odstotkov, a za vsako nadaljno službeno leto po 3 odstotke v penzijo. Pripoznana je torej za vse uradnike 40-letna službena dolžnost, za profesorje pa samo 30letna! § 72. Pri računanju službenih let služi za osnovo knežev akt. s katerim se je uradnik sprejel v državno službo. Ce je pa uradnik začel služiti še za časa. ko se unenovanje ni vršilo s kneževim aktom, služi kot dokaz akt. ki je bil tedaj navaden, ali drugi verodostojni dokaz. . Leta, ki jih je uradnik doslužil na mestih. ki niso priznana po državi kot ukazna, se ne računajo v službeno dobo. § 73. Leta. ki jih je uradnik preživel izven službe, se mu ne računajo za službena leta. Nasprotno se računajo leta. ki lih le uradnik nrebil v državni službi pod katerokoli vlado, kakor tudi on’ čas. v katerem je bil uradnik na razpoloženju. K temu paragrafu se Je izdalo naslednje f .'mačenje. .^Uradniku, kateri je svojevoljno zapusti Hržavno službo, ali ki ga je oblastvo na ooJsfav § 76. zakona o uraJnikih fi- d"inskega reda odpustilo iz državne službe, ker je ob tej priliki za dotedanjo d •'Ko svoje službe dobil enkrat za vselej jz 'Vžavne blagajne denarno doplači'o pod krKi-šnimkoli imenom, se ne računi, če se je oozneje zopet sprejel v državno službe ter se v tej upokoji, za nenzijo v službena leta tudi oni Čas njegove prve službe, za kameri ie pod kakršnemkoli imenom enkrat za vselej že prejel denarno napIačilo.“ Iz predstoječih določb je posebno jasna nestanovitnost in odvisnost uradnikov" -id yjad ki so slučajno na krmilu. Iz nekake posebne milosti se mu priznajo v penzijo leta. ki jih je doslužil pod kakšno viada. ki ni bila ona. ki je na krmilu ob njegovi upokojitvi. Iz tega se razvidi, da se lavnega nameščenca ne smatra :a državnega nepristranskega funkcii^narja. temveč bolj za fanatičnega strankarskega agenta. Gorje, ako se ta zakon razširi na vso Jugoslavijo: državni uradi postanejo v takem primeru strašna strankarska torišča. kjer se bodo lasali in klali fanatični rrivrženci raznih strank.. Te azijatske idile sl mi res ne želimo. § 74. „Upokojenec obdrži svoi Čin. ako ga ?e imel in pravico nositi uniformo.1* Vsaj te „pravice** mu niso odvzete! § 75. Uradniki, ki bi se stavili v pokoj zaradi telesne ali duševne nesposobnosti, se sureimefo zopet v službo kadar ozdrave. in so obvezani, da sprejmejo zvanje, k; se jim da, če bi to v plači in stopnji ne bilo nižje od onega, ki ga je poprej zavzemal. Radi bolezni se., potemtakem stavi uradnik samo v začasen pokoj. Vendar pa to ni iz S 69. razvide«. § 76. „Uradniki, ki niso še dobili pra. vice do pokojnine, a bi ostali nesposobni za državno službo ali bi se morali v interesu državne službe iz te odpustiti, morejo pričakovati od milosti oblastva, Ja se jim da kakšna pomoč, bodisi enkrat za vselej, katera sme dosegati enoletno plato, bodisi z letnim vzdrževanjem, ki su.j dosegati 30 odstotkov njih plače, o čemer odloča knez na predlog dotičnega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta.44 . po tej določbi se torej uradniki, ako nimajo še pravice do penzije t. j. ako niso ve doslužil! 10 let. ali ako bi se morali v „interesu službe** (1) odpustiti, smejo krat-komalo postaviti na cesto in šele od milosti oblastva je odvisno, ako se jim da po izstopu kakšna podpora. Uradnik postane k rej „stalen** že po preteku desetih let in še ta stalnosti ie tako labilna, da io razruši po prejšnjih določbah vsaka morebitna nemilost predpostavljenega oblastva. Kadar se premeni vlada t. ]. ko stopi na vlado nova stranka, je po sebi umevno, da nastane „v interesu službe** potreba, da sfrčiio iz njihovih mest vsi prononsirani pripadniki bivše vladne stranke, ter se na nje postavijo podrepniki nove stranke. Da navadno nova. preišnii sovražna vlada ne pozna milosti proti bivšim uslužbencem. je tudi naravno. V tem § je torej sankcijoniran amerikansko-azijatski sistem. po katerem naj bodo državni uslužbenci strankarski agenti. Ce pogledamo sedaj po našem kraljestvu, vidimo vsa boljša in važnejša mesta zasedena po izrazitih srbijanskih radikalih Protičeve vrste. Naravno je. da vse mnogobrojne pritožbe proti oholi vsemogočnosti reprezentantov te klikarske kaste so namenjene le proti temu „uradništvu**. Via faeti se tudi pri nas in na Hrvatskem uveljavlja ta zlotvorni sistem navzlic okolnosti. da prosluli zakon o uradnikih gradjan-skega značaia ori nas nima veliave ter ga naše uradništvo do danes ni poznalo. In vendar ni iuposlovanska državica formel-no še prodana Protičevi srbiianskn-radi-kalni stranki! Ali se naši predstavniki še ne bodo zbudili iz svoiega krtovega snania ter nclnravili io sramoto z jugoslovanskega zdravega in čistega telesa? Tako uveljavljanje zlotvornih predpisov more le okužiti in korumpirati ono uradništvo, ki je še ostalo zvesto svojim poštenim nagibom ter upropastiti našo celokupno upravo. \ Dalje prih.) Tovariši/ Rešite poslane Vam poloi-nice pozabljenosti in obnovite žnjimi ,,, naročnino: —-. „Penzijonirac*. U »Našem Glasu« od 24. luna o g. čitao sam noticu. u kok>j veli E. . č\. da ie vigiao u Zagrebu starčiča, višega činovnika u miru. koli le zakupliao po ulicama čikove. Kad sam to pročitao, uhvadla me je za trenutak nevolla. nekakva nutrania hol. AH kad dogie do gusta, bude takogier naibolil čovlek egoističan. Posliie nevolie obradovao me k? fakat. da nišam pušač. Pa zašto ne bi bio veseo! Recimo za orimier. da nušim. Kako bi onda izašo na ulicu sakupliat otpadke od cigara in cigarete, kad mi vire orsti iz cipela, kad moie hlače ioš nisu zakrpane (u kuči je nestalo konca) i kad kao umirovljenik »bivšega zlatnog kragna« ne smiiem se Pokazati na ulici sa razdrapanim kaputom, ier to bi bilo protiv dostojnosti! Bio sam se več odlučio, da ne naručim više »Naš Glas« i da one krunice upotrijebim za to. da se 3—4 puta pošteno kruha naledem. Ali notica o umirovljeniku. sakupljaču čikova, me le ponukala, da k* za tri mjesece pretplatu šaliem. ako-nrem me le suproga molila f zaklinlala da toga ne Činim te ie nri torne spominjala i nekakvi krumoir. Pošto sam ia veliku Žrtvu doprinio, stoga molim Vas. g. ured- niče. za protiuslugu. Napišite, molim, u jednom budućem broiu »N. G.‘ dvie tri riječi o mirovinskom zakonu.ako rM hrmma. Razmsnite. molim, zašto ie njekoU »gospodi« doslužnika pala siekira u med te dobivam krai mirovinice skuparinski doplatak — što iim od srca prhišćim, ier ga nuždno trebaju — a zašto se mora druga vrsta oenziioniraca sa suhom penziiom zadovoiiiti, ali drugim recima kazano- zašto smiie prva vrsta umirovljenika knz 20 dana u mjesecu skroman ručak spremiti. dočim druga vrsta more to činiti samo deset puta miesečno? Za raziašnienie biće p. n. uredništvu zahvalan. Suh upokojenec, ki vsak mesec dvajset dni glad trpi, čegar orošnia v »fiioki«. spi. tam nezdramno leži. Od. ured.: Gospodu tovarišu F. D. smo za niegove odkritosrčne besede hvaležni. Mož ima humor, ki ie v današnji dobi več vreden kot vsi doolatki! Na svo-ia vorašania dobi odgovor do SJN u Zagrebu in ga priobčimo v prihodnii številki »N. G.« \i Saveza javnih namještenica Hrvatske i Slavonije. 25% popust na ljekarijama za Javne namještenike članove SJN. Zdravstveni odsieK za rirvatsku. Slavoniju i Medji-murie u Zagrebu saopćio ie svoiim dopisom od 10. sroma o. e br. 12.580 ored-siedinšivu SJN.. da ie dozvolio oodava-nle nužr.ib IMekova na liječnički oriols iz ljekarne opće javne zakladne bolnice u Zagreba uz 25% popust osobama, koje će se. moći iskazati iskaznicom kac članovi SlN Ovai će se popust davali do-čarn od 1. avgusta 1920 samo na one liječničke pripise, na kolima će liječnik vlastoručno napisati ime i prezime, za koea »e liiek pripisan i to uz predočenje članske iskaznice SJN. Vrtna zabava orloomoćne 1 posmrtna zadruge poštansko brzoiavnih Dodčhiov-nika i Poslužnika u Zagrebu. Dne 25. tula o. e. održale ovo humanitarno drugarsko udruženje vrtnu zabavu u Maksimirskom perivoju u. korist svohh nemoćnih članova. udovica i siročadi. Program zabave ie biran. Sudjeluie prvo hrvatsko poštansko pjevačko društvo »Golub«. Po/ivamfl sve drugove lavne namještenike, da u što većem broju prisustvuju zabavi i tako materijalno doprinesu svoi obol u korist udruženja sa plemenitim i humanitarnim ciljevima. Iz Centralnog Kooperativa (Konzumenata Javnih Namieštenika) u Zagrebu. Javljamo svima članovima u Zagrebu i mjesnim skupinama u provinciii. da nam ie stigla raznovrsna manufakturna i šoe-ceralska roba u. velikim količinama uz vrlo snižene ciiene. Prodaia započinje u oonedeliak. 19. o. mi. dnevno Prije i poslije podne u našim prodavaonama u Gajevoj ulici br. 4. Od manufakturne robe imademo na zalihi raznovrsnih zeohira do 32 K. Sifona do 32 K. oksforda do 32 K. olatna žutoga (molinos) po 32 K. platna bijeloga do 40 i 42 K. marauista od 60 K, dalje, raznih satena i kambrika. ripsa. kretona. delena. hularda damasta itd. sve uz cijene skoro na nola niže. neeo li oriie. Gotove muške košulie naiiiniie i solidne iz- radbe od oomodnosr zeohira no 120 K sa Dosebnim ovratnikom, muške i ženske činele ručna izradba iz vlastite radione po mmičbi od 2S0—340. K Od špecerajske robe djeli se mast. cetrolei. kockasti šečer oo 48 K ke. kava prima no 00 K. nadalie ostale špeceraj-ske robe. kao riže. tiestcnine. soli. sapuna. sviieće. ulia. itd. itd. Missne opskrbne skupine se umolia-vaiu. da prema priposlanim ciienicima sa uzorcima, što priie naruče ondje označenu robu za svoie članove. Baš s tosta razloga, jer trgovci skla-Daiti kartele i nastoie. da se što više zaštite od navlog nadania ciiena na tržištu, smatrao ie Kooperativ svotom zadaćom, da svoiim članovima pruži mogućnost, da se opskrbe robom uz današnie snižene ci-iene. te da na tai način uiedno i dieluie na ostale trcrovce. i da ih prisili na sniženje ciiena prema situaciji na svjetskom tržištu. ©©«99©®©®©# Drugovi, vršite svoje staleške dužnosti, šahirajte pretplatnike i agitirajte . ■ svuda za „Naš Glasu.’ & ® ^ -J $ • J # & B ^ Wastnli(. Društvo carinskih uradnikov v Ljubljani je pred nekaj dnevi doposlalo zaupnikom pri večjih uradili dopise s prošnjo, naj pri članih čimpreje pobero zaostalo, oziroma zapadlo članarino za leto 1^-d-, pridobe naj članom nove tovariše, ki stoje še izven organizacije, razvijejo naj za društvene smotre najširšo agitacijo ter naj pouče člane o stremljenjih strokovne organizacije, njenem pomenu in potrebi, glasilu javnih nameščencev „Naš Glas pa naj piidobe kot naročnike vse strokovno organizirane člane. Velikanski pomen strokovnega glasila in dolžnost, gmotno ga podpirati, mora biti vsakemu organiziranemu javnemu nameščencu jasen. — Prilike carinskega uradništva v naši državi so zelo težavne in še neurejene. To občutijo zlasti tovariši slovenskega in hrvatskoga plemena, ki so bili — četudi ne povsem cvetočih — vajeni vendar vsaj znosnejših razmer. Posebno težko občutijo carinski uradniki neumevno ter interesom službe vsekakor zelo škodljivo novotarijo, da se uradnike nesmotreno premešča, da se službena mesta oddajajo brez vsake konkurence. Niti osebne razmere. potrebe službe, sposobnosti, uiti službena doba, niti specijelna naobrazba niso pri teh merodajne; o vloženih prošnjah in načinu njihovega nereševanja niti ne govorimo. Imenuje, premešča in namešča se vsevprek. Pobiianiu teh razmer posveča društvo posebno oažnto ter to začelo z več vlogami energično akcijo. Na začeti poti lioče društvo vztrajati, do.‘. r ne bo dosežena enakopravnost in vsestranska pravica. Vsled tega je nujna potreba, da se vsi carinski uradniki zavedajo ’ svojih stanovskih dolžnosti ter se složno strnejo v obrambo stanovskih interesov v enotno falango pod oknljem stanovske organizacije. Edino v močni organizaciji je pričakovati zaželjenih uspehov! — Tovariši! Oklenite se trdno stanovske organizacije! V vseli stanovskih zadevah se obračajte nanjo! Neznatno mesečno članarino 2 K lahko utrpi vsakdo. Člani, ki niso prejeli posebnih pozivov, naj se zadovolje s predstoječimi vrsticami. Zaostanki na članarini naj se pošljejo na društvo najkasneje do konca julija t. 1. Potrebno je. da do 1. avgusta obračunimo z „Osrednjo zvezo javnih nameščencev" in ji vpošljemo članski seznam zaradi članskih izkaznic. „Zvezi" moramo od čuniti za vsakega člana 1 K mesečno, zato naj člani zadoste točno in pravočasno gmotnim zahtevam organizacije. Pomniti treba, da sta točnost in red najboljša podlaga vsaki organizaciji! Zato na delo za našo boljšo bodočnost! —a. Činovnička skupština u Splitu. U ne-đieliu 4. VII. bi obdržana u »Kino Kara-man« izvanredna glavna skupština saveza državnih namještenika. Iz izvieštaia delegata dr. Derada i orof Katunarića izbiiala ie oesimistička nota u pogledu, ozbiljnosti namiere za bitno riiešenie Činovničkog nitania. Rek bi da odgovorni faktori ili nemaiu pravog slivatania o važnosti i zamašitosti tog pitama ili i to. skroz sociialno i državno oi-lante. promatra m sa stranačkog gledišta i prip-isinu mo hibko važnosti, koliko mogli da iz nieva izbiiu kankala za poleđine stranke i ooiedine položaie. Bilo bi oo-žeMno da se prestane obmaniivaniem či-uovništva i zavadianiem iavnoe mniienia sa dnevnim novinskim viiestima i raznim osnovama, ako se nema ozbiline namiere da ih se oživotvori. Slične metode urodile su u drugim zemliama kobnim oosliedi-cam. Nedavno »T1 gruppo di Rinnovamen-to«. prikazavši u talianskoi komori predstavku za žurno riiešenie činovničkog pitama sudtolovaniem činovničkih organi-zacha. oredbac'o ie vladi nesposobnost za usoiešno i konačno riiešenie. te se žalio da se riiešenie oteščalo nagomilavaniem pokusnih dtolnmičmh. protuslovnih i preskupih miera. izdanih osobito nod pritiskom agitaciia i u korist nemirnijih elemenata. .. _______ Jugoslavensko činovništvo naprotiv loš vieruie i u sposobnost svoie vlade i u dobru voHu riiešenla. ali ne smiie da bude razočarano u toi liiepoi nadi. Pri koncu skupštine, koia se odlikovala mirnim i triieznirn rasoravliantom. prešlo se. nrame zahttovu uprave, na izbor nove unrave. u koiu su bili izabrani: sudb. savi. dr. Derado. um. čin. Oattin. kancelist Blineer. ing. Matkovič, pošt. nadofici. Miše. učiteli Radovanovič, prof. Zgorelac. a kao zamienici nodčin. Bučić I novi. čin. Krolo. Za nredsiednika to ponovno bio izabran dr. Derado. p. d. Iz društva bos. herc. financ, straže. 1. Kako ie odlučeno na elavnoi skupštini, pouzdanik to društva i našeg Saveza svaki zapoviednik razdiela i upraviteli kontr. kotara ako le č!an društva U mie-sMma gdie nomemita lica niiesu članovi društva odaberu si sami članovi pouzdanika medin sobom te ga iave društvu. Pouzdanik društva brine se o unlati Članarine i nosreduie izrnediu^ društvenog odbora i članova te izvieštava odbor, stavlia predloge i t. d. — 2. Prema društ pravilima ima svaki član društva pravo, da dostavlia društvenom odboru predloge. želie i pritužbe. Itoozoruiem gg. drugove da se Izvole ovim pravom poslužiti, a dotične podneske neka šaliu društvu u Sarajevo ili izravno meni u Dobol. a la ću prema naravi stvari posredovati ili putem našeg Saveza. Saveza drž. namje-štonika u Sarajevu ili izravno na nadležnom mestu. — 3. Kratak referat o našoj elavnoi skupštini u Saratovu i imenik članova društvenog odbora slijedit će docniie. — los. Konečnv. oreds. društva. Promjena u vladi u Hrvatskoj. Od- kako ie došlo do koncentracije našega kabineta neprestano se govori i oiše o promjenama u pokrajinskim vladama, a pogotovu posliedniih dana donose naše novine svaki dan o tome neke kombinaciie. Koliko se eod te kombinaciie razilaze, izlazi iz niih da su ozbilini kandidati ža ood-bansko miesto u Hrvatsko? demokratski kandidati dr. Svetislav Popovič, zemunski advokat, i dr. T o m 11 e n o v i ć . dok bi ban dr Laeinia imao ostati na svome mto-stu. I ako niiesmo političari na se zapravo u stvar s polidčkoj stajal'šta ne. bi smo trebali mitošati, ne će nam nitko u griieh upisati, ako tome i mi kao iavni na-mieštenici kažemo dvito tri svoto. Ne možemo se dovoljno načuditi, kako ie demokratska stranka mogla kandidirati za ?o miesto bivšeg hrvatskog bana dra. Tom-lienoviea, ne samo zato. tor to znači za niega s konia na magarca, već i zato. što ie ban Tomljenović za vriieme demokratske ere naiviše škodio interesima te stranke u Hrvatskoj, što su i sami pristaše demokratske stranke u ono vriieme otvoreno govorili i priznavali. Njegova to vladavina imala više bilieg apsolutizma i birokratizma nego demokratizma. No to nas se sve ne bi ticalo, da bivši ban dr. Tom-IjenoviB nije ostavio medju činovništvom Hrvatske vrlo nelijenih uspomena. Iza svega onoga, što ie dr. Tomljenović učinio s nama s našim Savezom in s našim drugovima, bilo bi gotovo neodrživo da tai gosoodin postane opet kao oodban ba§ šef tova iavnog namie.šteništva u Hrvatsko! Mi vjeruiemo u to. da naši političari ne žele izazivati sporove kad ie do treban ozbiljan i trijezan r a d, a ti bi sporovi bili reizbieživi. da podbanom postanć dr. Tomlienovič. Uviereni smo. da će demokratska stranka naći medin svojim članovima i pristašama dosta kandidata keli će svoiu tešku i odgovornu, dužnosi vršiti uz saradniu i ootooru svega činovni*»va, koie mu ie nodredieno. oa će i ta? rad biti nlodniii i sretniji. Društvo državnih uslužbencev za Slovenilo v Ljubljani to imelo 17. Silila u 1 izredni občni zbor. Zbora se je udetožilo veliko število članov. Predsednik Zorko otvori zborovanje, pozdravi navzoče in pove. da sta umrla v zadnjem času člana Ivan Goreč iz Ljubljane in Ludovik Šviga iz Celja. V znak sožalja vstanejo zborovalci s svojih sedežev. Poydarja, da se ie sklical občni zbor radi tega. ker se mora Osrednji' zvezi plačevati za vsakega člana mesečno članarine 1 K. Društvo ne zmaguje pri sedanji članarini 2 K. kritia za tekoče stroške in predlaga, da se naj plačuje v prihodnje mesečno znesek 3 krone, počenši s 1. agvustom 1.1. Ta točka dnevnega reda se ie brez ugovora soglasno sprejela. Na razna vprašanja radi pragmatike. službene obleke in Poviška toa-ginjskih doklad le podal predsednik po-, iasnila, katere so vzeli tovariši z zadovoljstvom v vednost. Tovariš Bez“llak opisule gmotni položal državnih cestarjev ki s sedanjimi preiemki ne morcio • eč izhajati. P osi. da se društvo zanje za* vzame. Tovariš Verlič iz Sevnice kot za- stopnjk davčnih uslužbencev priporoča druStvu, da se za to kategorijo posebno glede poduradpiškega vprašanja vse ro-trebno ukrene, da si enako z drugimi re-sortnimi trpini priborijo poduradniška mesta. Tovariš Gregorič utemeljuje potrebo uradne obleke in stavi na društvo vprašanje, kaj da nam je ukreniti. Tovariš r i-pež predlaga, naj bi si društvo ustanovilo lastno bolniško blagajno. Ta predlog vzame zbor na znanje in poveri društveni odbor, da o tem vprašanju proučuje in na prihodnjem občnem zboru o tem poroča. — Član društva državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani Ignacij Pučko, uradni sluga višjega deželnega sodišča v Ljubljani. je imenovan kandidatom pri okrajnem sodišču v Marenbergu. Z marljivostjo si je izboljšal svoj gmotni položaj. Kon-ciljantnega tovariša bomo težko pogrešali. Čestitamo mu iz srca k temu uspehu iti mu želimo obilno sreče v zelenem Sta-jerju. Bog s tabo, prijatelj! „Boljsl“ uradniki so gotovo carinarji, ki jim gre iako dobro — tako piše delavski Ustv „Enakost44 v Mariboru z dne 17. t. m. Če zmoreš toliko, da greš kot državni ali privatni nameščenec zdaj ra zdaj pb poznejši uri v „Veliko44 ali „promenadno44 kavarno, najdeš'tam gotovo yečjo, proti polnoči navadno prav pijano ip razuzdano družbo carinikov. Med tem ko popiješ kavo in prečitaš nekal časopisov. ti taka družba zapravi na dragem vinu in šampanjcu več tisočake,. Za vino in dvomljive ženske razsipajo denar kot smeti, zunaj pa čakajo fijakarji in večkrat do ranega jutra razgraja taka družba ..či-novnikov44, in ni beriča ne komisarja, ki bi gospodo povprašal, odkod lemljek denar. V urad se ti vozi tak „činovnik44 ki dobiva toliko nlače kot ti. s koČito. iz urada zopet in ponoči zapije približno celo mesečno plačo. To pa ne enkrat, temveč dan za dnevom. Odkod imalo denar? — Kolikor >e nam znano dobivaio cariniki od 1500 do 3000 dinarjev letne plače. Ako so taki uradniki podkupljivi, bi se moral} po § 181.—182. car. zakona takoj odpustiti od službe in tudi kaznovati. So pa to najbrže tisti srbijanski carinski uradniki, katerim generalni direktor S. Kukić aa ravenskem »daie nrevami«. ker »dobro poznavata 1 savesno vrše službo!« (el. zagovor v »Samoupravi« z dne 6. t. m.) Be-rič in komisarji pa pri njih ne r.^’ejo v poštev, ker po Kukičevem zagovoru samo geieralna direkcija carin, odnosno finančni minister daieta vsa navodila, rešavata o vseh vprašanjih in stvareh, in — drugače ne sme biti! Sklepati moramo zato. da Omenjeni „boljši činovniki“ postopr.io „sa-vc:no i točno44 po prejetih „nputstvih44. Naš boj proti taki carinski upravi smatra pa carinska centrala v svoji nepristranosti za „plemensko mržnjo44! Jugoslovan Društvo fin. straže na Slovenskem, ftruštvo ie vložilo na delegacijo ministrstva financ v Liubliani sledeče orošiiie: Pr: odmeri selilnih oristoibin za moštvo nai se všteie v odškodnino za pohištvo Dolec nlače po lestvici 11.. § 22. pravilnika tudi doklada za resoiciiente. oziroma za na>lresp'rilente ter starostna doklada, ^službene! finančne straže, ki stanujejo sicer v kasarnah m eraričnih stanovaniih. jt hm finančna unrava ne da na razpolago Judr v & 16. pravilnika navedenega nohl-stva nai se smatra'o za ekskaserrirnne in !,a’ dohiio celo aktivitetno doklado Selih ne orisioibine za uslužbenčevo družino nai se Izplačalo v slučata da vsled oo-manjkanja stanovanj ali pa iz drugih tehtnih razlogov ni pričakovati, da bi se družina v službeni kral v doglednem času mogla preseliti, v oni Izmeri, v kateri bi iih dobiti imela, ako bi se družina v službeni krai faktično preselila. Delegacija izvoli dm finančnem ministrstvu posredovati. da se iziednačiio plače in starostne doklade iz Bosne došlim tovarišem s plačami. katere dobivalo ostali tovariši v Slovenili. (Pregledniki, ki so došli iz Bosne v Slovenilo, dobivaio še vedno v Bosni ve-liavno Plačo letno 1200 K brez vsake doklade itd.'). Tovariši, ki imaio carinske iz-nhe. nai v lastnem interesu vlože prošnje, da bi se iih vooštevalo nri oddaii mest skladiščnih uradnikov (magacineriev 3. klase), t. i. XI. čin. razred. Na imenovanje shKtr' upali tudi oni tovariši, ki sxer niso Pri carinan.ah zaposleni, a imaio carinski izpit. Piršnie nai se vlože brez odlašania v službenem potu. Tovar:šem. ki imaio teriati od finančnega ravnatelistva v Trstu še 40% povišek draginiske doklade, ooročamo. da ufadništvo finančne stroke ne vlaga prošeni za naknadno izolačanie tega poviška službenim potom, temveč naravnost na finančno ravnatelistvo v Trstu. Prošniam ie oriložiti sodno, ali oa no-tariiatsko legalizirano pooblastilo, s katerim se za dvig denaria pooblašča kaka v Trstu bivaioče — če le mogoče uradnikom finančnega ravnatelistva osebno poznana — oseba. Tovariši se orosiio. da danueio vse slovenske ali drugoiezične strokovne, poučne in tudi leposlovne knii-ee. ki iih lahko utrne — v Liubliani obsto-ieči društveni knjižnici, ki šteie že sedai okoli 200 kniig. Seznam darovalcev se svoiečasno priobči. Enako se kmalu raz-oošlie seznam vseh kniig in knjižnična pravila. Oni tovariši, ki imaio še izpred voine kniige iznosoiene. se oozivliaio. da nošlieio izoosoiene krnice nemudoma kniizničariu tov Jakobu Cokan. nado. v Liubliani. Breg 6. Oddelki, ki še niso poslali v »Našem Glasu« št. 25. zahtevanih seznamov nai brez odlašania to store, ker s tem znatne olaišaio in oosnešilo zaoo-četo akciio. Ti izkazi nai se oošlieio na naslov: Ivan Kenda v Liubliani. Ambrožev trg 3,1. nadstropje. Pošilianie dooisov, ki se tiček) blagajniškega noslovania. na društveni naslov, nai se opusti, ker le otežkočuie redno delo. Tovariši se vnovič vabilo, da mnogoštevilno naroče »Naš Glas«, ki prinaša tudi društvene obiave. Štev. 25. se ie poslala vsem oddelkom na ogled. Društveni član sme biti vsak aktiven uslužbenec finančne straže, torel tudi v poskusni službi nahaiatoči pazniki. (Sp tudi skoro vsi že člani). Vsled vstopa ve* likeea števila novih članov ie potrebno naložiti nove kniige in tudi urediti članske izkaze. Da to pri sedaniem staležu finančne straže (900 uslužbencev) ni lahek posel, ie iasno. Člani se torai naprošalo, da potroiio s svoiimi vorašanii c lede članskih izkaznic in termina, do kdai imaloi olačano članarino. To vse se uredi v krat« kem. G. Ačimovič, le počasi! Z ozirom na uradni popravek g. Ačimoviča, obelodanjen v štev. 26. »Našega Glasa«, je uredništvo primorano konstatirati, da pop ra« v e k ne odgovaria deistvom. V prihodnka bodo romali taki pooravki v koš! i Listnica upravništva. j A. P. — Karčevlna, 1. Ne. vemo. ali mislite temeline plače al? skupne mesečne prejemke z draginj« skimi dokladami vred. 2. Za 7 ali več otrok fe določen isti! rodbinski prispevek kot za 6 otrok, 3. Do danes še o.e. 4. Življenje ie primeroma povsokl enako drago. — Priporočili bi Vam doleniske kraje. Planinski zrak se nam za take bolnike ne zdi primeren, sicer pa bi bil merodajen samo zdravnikov nasvet. G. D. V.... k. Zagreb. Vse liste poslali smo doslej na Vaš naslov. Prilaz 18, I. nadstr. Savezu J. N.. Zagreb. Vsem naročnikom pošliemo liste sočasno. Ne more bit« naša krivda, če iih oosatfiezni dobe oo-zneie ali celo ne. Mi odpošljemo list za;-vsaceca. G. J. Maž.....č. Čabar, List pošlje- mo Vam pod dosedanjim naslovom: ko oridete v Sušak, sporočite nam. če bo mogoče. Vam oošliemo list tla. G. Božo Župan, nad stražar v ? Naznanite nam. kam nai oošliemo list. Na odrezku nakaznice tega niste napisali: pošt« m pečat oa ie nečitljiv. POZOR! S 5. augustom o. e. se obustavi pošiljanje »Našeg Glasa« bezuvjetno svima, koti loš nisu olatHi pretplate za inc1u«ive IILčetvrtgodištc. t. i. do konca septembra t. g. Mi moramo tiskari plaćati list uvijek) unaared te nas stane svaki potadto* broi 1.08 K. Za to nećemo poslati lista nikomu više. ako unapred ne plati pretplate. I *«0 R e« N -2 K -a *35 'C a o tx 3 a S) & Ki. ■5 c« CD I •2 >3 OB a o e: 0 1 d *2 a c: a I ‘S 2 s:: ■■■ OSTI ■■■ ■■■ ■■■ vsakovfsfsio bBago, obleko 18-3 domaCe perilo (pošilja po Isto na dom) ovratnika, zapestnice in srajce s: Imama JOS. REICH Poljanski nasip 4..S« J Ul 15 L J 51M J! 9 Podtalnica Soteninrgofa alica 3 Podružnice: MARIBOR - NOVO MESTO. Za tiskovni sklad „Našega .glasu* bo darovali meseca februarja 1920 sledeči: Gs. Didek Rudolf, Krško, Koprolčec Ivan, Kloštar-Podravski, Kroupa Gustav, Skaza Petar, Slov. Gradec, po 6 K. Gg. Jarnec Josip, Vinica, Stefanič Baltazar, Zagreb, po 3 K . Gg. dr. Lešnik Alojzij, Hildritz Jurij, Ratej Ivan, Lorger Edmund, Sattler Pavel, Bižal Rudolf, Tkavc Ignacij, Meško Blaž, Vivod Avguštin, Slov. Bistrica, Podlesnik Jakob, Maribor, Zlatarič Zora, Pregrada, Ferček Josip, Herceg Stjepan, Gold Franjo, Mihelčič Ferdo, Sudeta Matej, Lukinović Antun, Novačič Josip, Batista Ivan, Kozar Ivan, Koprivnica, in urkovič Franc, Ilok, po 2 K. Gg. Vuk Franc, Žmaher Ivan, Rubin Filip, Kogej Jože in Turk Josip, Ptuj po 1.60 K. Gg. Lindtner Robert, Cotič Alojzij, Krampuš Franc, Krško, Holoubek Josip, Koprivnica, po 1 K. Gg. dr. Vuk Ivan, dr Schreiner Hinko, dr. Travner Vladimir, Kalan Milan, dr. Košan Janko, Alt Rajko, Mikuletič Bernard, Golež Jože, Klemenčič Ivan, Vidovič Anton, Šilc Josip, Vv’olbart liana, Šentjurc Angela, Holodeš Neža, Mir Karol, Versel Alojzij, Bambič Ivan, Bradač Ivan, Ogrič Matevž, VVeisbacher Franjo, dr. Jenko Mile in Rožič Gregor, Ptuj, po 60 vinarjev. — Vsem da-rovalcem iskrena hvala! Vsi do konca februarja 1920 za tiskovni sklad nabrani prispevki znašajo skupaj 15.969 K 67 vinarjev. "pozor S 5. avgustom t. 1. se ustavi dopoši-Ijanje „Našega1 GIasa“ brezpoeojno vsem onim. ki naročnine niso še plačali za in-clusive III. četrtletje, t. j. do konca septembra t. 1. Mi moramo tiskarni plačati Ust sproti ter nas stane vsaka posamezna številka 1.08 K. Zato ne pošljemo lista nikomur več brez vnaprej plačane naročnine. Uprava. Specijalna modna in Športna trgovina :: za gospode in dečka :: J. KETTE, Ljubljana M Franca Jožefa cesta 3 I Važno za Marija Tič VMMliO mWM BRUSIM 1 UBBUAlil 11 ll l TT,Kongresni trg št. 19. dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago! 1 mm. Modni salon k Ljubljana Velika zaloga uradnih In Šolskih potrebščin. Nijvežja Izbira razglednic In pisemskega papirja. Na drobno In debela. LJUBLJANA, Zido ska «8.3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klo- 1 bukov, čeplcin slamnikov za dame In deklica. Popravila točno In Žalni klobuki vad* cono. no v zalogi. (( trgovska, spediclfsk komisi ska d. d. „Balkan" S LI u b 11 a n a, Dunajska cesta St 33 Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst. Zacarinjenje. Selitve. Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd. Brzojavi: „BALKANSPED \ Interurban telefon 360. 10 4 Izdaja: Osrednja Zveza javnih nameščencev in unokoieneev za Slovenijo v Ljubljani. ~ Odgovoru urednik Makao Daka. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.