o SLOVENŠČINI NA RADIU
(Pripravljeno za postojnsko slavistično zborovanje)
Predmet, o katerem želim govoriti, ni sama ob sebi umevna in ustrezno institucionalizirana skrb za jezik na radiu in TV. Vašo pozornost bi rad za trenutek preusmeril na poseben del programa, ki se je pod različnimi imeni in v različnih redakcijah naše hiše razvijal vsa povojna leta in ga v zadnjem času imenujemo s skupnim imenom vzgojnoizobraževalni oziroma eduka-tivni program.
Ta poudarek na »zadnjem času« pomeni, da si radio prizadeva ves svoj vzgojnoizobra-¦ževalni program izoblikovati v programsko celoto in ga uskladiti z — družbeno sprejeto — koncepcijo permanentnega in usmerjenega izobraževanja. Gre za usklajevanje treh, v preteklosti bolj ali manj ločenih programskih enot:
— programa, ki je predvsem namenjen skupinskemu poslušanju v osnovni in srednji šoli, a si je tudi med drugimi odraslimi poslušalci ustvaril avditorij, ki že zdaj dosega in presega število vseh učencev osnovnih šol v SR Sloveniji;
— andragoško usmerjenega programa na ravni radijske univerze in mednarodne radijske univerze;
— vsega ostalega programa, ki ima vzgojnoizobraževalni namen, a je v svojih prizadevanjih manj sistematičen.
Tako v posameznih delih kot v programski celoti, ki se na novo oblikuje, imajo odda-
je, posvečene slovenskemu jeziku in slovstvu pomemben delež, prav tako pomembno pa je poslušalstvo, h kateremu se obračajo. Eno ob drugem je torej mogočno sredstvo, s katerim lahko slavistična stroka ne le neposredno posega v vzgojnoizo-braževalno delo v osnovnih in srednjih šolah in ga vzdržuje na ravni, ki jo je dosegla stroka kot celota, temveč lahko z njegovo pomočjo doseže še mnogo več: z dobro premišljenim delom v tej smeri lahko oblikuje aktiven odnos do jezika, denimo: raven »jezikovne zavesti« pri ne tako nepomembnem delu Slovencev.
Programski delavci, zlasti tisti, ki delamo v vzgojnoizobraževalnem programu, smo prepričani, da ponujena možnost doslej ni bila dovolj izkoriščena, predvsem pa, da je bila izkoriščena premalo načrtno. Svoj delež krivde za takšno stanje stvari sprejemamo brez oklevanja, če lahko ob tem pripomnimo, da je tudi slavistična stroka, predvsem njeno strokovno društvo, nekoliko pozabljala na tako imenovane elektronske posrednike pri dejavnosti, ki je sicer tradicionalna oblika slavistike in sloveni-stike pri popularizaciji njenih strokovnih dosežkov.
Glede na to prepričanje predlagamo, da ta zbor premisli, kako izrabiti možnosti, ki se ponujajo v naslednjih smereh:
' Ib., fol. 117v. ' Ib., fol. 251.
1. Bolj ali manj redna popularizacija znanstvenih dosežkov in znanstvenih delavcev — slavistov v oddajah, kakršne so NAŠI ZNANSTVENIKI PRED MIKROFONOM, ZNANOST IN DRUŽBA in podobne.
2. Sistematična strokovna skrb za programe, namenjene osnovnim in srednjim šolam, pri čemer je treba upoštevati, da imajo ti programi preko 200.000 poslušalcev zunaj šole, da so torej neke vrste ljudska univerza za prebivalstvo, ki ima splošno izobrazbo približno na ravni dokončane osnovne šole.
3. Skrb za cikluse oddaj na ravni radijske univerze; ti naj bi bili posvečeni strokovnim problemom, ki imajo širši družbeni pomen; na primer takšnim, kot je problem strokovnih jezikov, problem pogovornega jezika in podobnim.
4. Posebno področje, na katerem zaostajanje postaja zaskrbljujoče, je vzgojnoizo-braževalno delo med otroki naših delavcev v tujini. Mnenja smo, da je govorjena beseda najboljše sredstvo za ohranjevanje njihove jezikovne in kulturne pripadnosti matičnemu narodu. S kasetno produkcijo ustreznih programov se ponuja skorajda idealno, tehnično preprosto in ceneno sredstvo za učinkovite intervencije. Potrebna
pa je ustrezna pobuda, pospremljena s strokovno pripravljenimi programi.
Institucionalizirane možnosti za sodelovanje na strani RTV so široko odprte zlasti po ustanovitvi programskih sosvetov za posamezne programe in strokovnih programskih komisij za nekatere dele vzgojnoizo-braževalnega programa. Morda bi kazalo razmisliti o tem, da se tudi v okviru slavističnega strokovnega društva najde primerna oblika združevanja znanstvenih in strokovnih delavcev, ki bi bili pripravljeni del svojega časa posvetiti naštetim in nenašte-tim nalogam in bi hkrati uživali podporo stroke kot celote.
Janez Dokler RTV Ljubljana