:"..........................................................i Prosveta. : : :...........................................................' Koncert orkestra Glasbene Matice v Mariboru. Novo vstanovljeni društveni orkester, ki ima čez 50 izvršujocih članov, stopi v drugi polovici tekočega meseca pod vodstvom svojega prvovrstnega dirigenta, g. ravnatelja Topiča prvič pred javnost. Da zadosti velikemu zanimanju in razumevanju, s katerim ga je pozdravila in spremljala ob postanku najširša javnost, priredi v Gotzovi dvorani velik simfoničen koncert, ki bo vgodil s svojim bogatim vsporedom zahtevam še tako razvajenih poslušalcev. V prvem delu koncerta nastopi iz nad 30 sviračev obstoječi kvintet na lok z originalnimi kvintetnimi skladbami svetovnih mojstrov : Grieg, Čajkovski, Gade itd.; v drugem delu nastopi popolni orkester s skladbami Dvorak, D'Am- brozio itd. Zagotovljeno je tudi sodelovanje koncertne pevkinje, sopranistinje ge. Lovšetove z različnimi slovenskimi pesmimi. Ker se hoče dati tudi ljubiteljem glasbe z dežele prilike, da se koncerta udeleže, se bode vršil koncert na soboto in bode začetek z ozirom na pri-bod vlaka ob 81/«. Vse podrobnosti koncerta bodo se pravočasno objavljene po časopisju in lepakih. Odbor. Koncert godalnega kvarteta Zika, ki smo ga naznanili v prejšnji številki, se ne vrši 15. ampak 22. t. m. zvečer v mestnem gledališču. 15. t. m. je namreč sinfonični kon-koncert v Ljubljani, pri katerem sodelujejo ! gospodje kvarteta. Spored našega koncerta i bo : 1. L. van Beethoven, kvartet C moli. ! 2 P. Čajkowski: Kvartet D dur. 8. A. Dvorak: j Kvartet F dur. Godbeniki (I. gosli g. Rihard j Zika, II. gosli g. J. Karel Sancin, vijola g. | Ladislav Cerny, čelo g. Lado Zika) so si izbrali prav lep spored. Beethoven C mol je prekrasen. Odlikuje ga prav fino izdelani menuett, in ne vem, kateremu izmed treh stav- i kov bi dal prednost. Pikantni in obenem i globoki scherzo je v obliki in tudi v efektu pravi scherzo. Forma spominja zelo na Mozartovo ; vidi se, da tvori to Beethovnovo i delo prehod, ko začenja svojo pot in zapušča I polagoma vse, kar je dosedaj še direktno nanj I vplivalo kot forma in stil. — V začetnih ,' i kvartetih Ludovika van Beethoven vidimo še ' ! vpliv Mozarta, op. 95 paježečist Beethoven, ! pristen njegov duh, globok kot on sam. Druga točka sporeda ni nič manj zanimanja vredna. V D dur kvartetu se posebno odlikuje II. stavek, svetovnoznani andante cantabile III. stavek je poln hrepenenja, življenja, sreče in veselja; lahek ritem, da, celo razposajeno razpoloženje ; čist, svež duh preveva celoto. In Dvorakov F dur ? Amerikanski motiv se že oglaša v I. stavku. Originalnost tega motiva odlikuje cel I. stavek. Pri tem naravnost jeklen ! Vso svojo čisto lepo dušo je položil tajni A. Dvorak v II. stavek: Lentc. Kot tiha pobožna molitev se oglaša iz njega motiv hrepenenja po nečem višjem. — Veseli nas, da se kaže od vseh strani zanimanje za to izvanredno prireditev; povrašuje se mnogo po sedežih. V prihodnjih dneh bodo izšli lepaki. Predavanje. Naš dični štacijski poveljnik g. major Djeloševič je predaval dne 13. sušca v Narodnem domu o življenju, dejanju in ne-hanju, upih in nadah ter dogodkih srbske vojske v 3. delu svetovne vojne, t. j. od trenutka, ko je srbska armada morala zapustiti leta 1916. domovino, se napotiti na Krf, se potem vrniti in preživeti dve in pol leta v strelskih jarkih na solunski fronti. Zaključila je ta slavna armada svetovno vojno z nad vso sijajnim in zmagovitim pohodom 1918, ko je porazila bulgarske, nemške in avstrijske čete. Predavanje je bilo silno zanimivo in ni čuda, da ho poslušalci nad 2 uri poslušali z največjim zanimanjem živahnega predavatelja, ki je okitil svoj govor, poln resnosti in vzvišenosti, s pristnim in zdravim humorjem. Masarvkcva 70 letnica. Dne 10. t. m. je predaval gospod nadkomisar M. Meža v Čitalnici o Masaryku in njegovem pomenu za osvobojenje ne-le češkega, ampak tudi juge- . slovanskega naroda. V interess.ntnem izvaja- ; nju je očrtal njegovo ogromno delo, neuspehe i in uspehe, ki ab bili končno kronani z usta- i novitvijo samostojne republike. Govornik je I v velikih obrisih razvil Masirvkov filozofski j sistem — realista — s katerim je prekvasil > z nadčloveškim naporom svoj narod in ga ' dovedel do politične zrelosti, tako da stoji danes češki narod, rekel bi, na čelu vsem Slovanom. Predavanje je bilo res zanimivo in želeti bi bilo, da bi se te vrste prosvet- i nega dela nadaljevalo in da bi se tudi v i našem narodu začelo sistematsko delati v i Masarvkovem smislu.